sme r J nicc SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA JE NA SEJI DNE 11. 7. 1968 OBRAVNAVALA STANJE GOSPODARSKE POLITIKE GOSPODARSKEGA IN DRUŽBENEGA RAZVOJA V OBČINI. V ZVEZI S TEM JE NAPRAVILA KONKRETNE ZAKLJUČKE IN SPREJELA;. SMERNICE, KI SO ZA USPEŠEN NADALJNI RAZVOJ IZREDNO VAŽNE IN JIH BOMO MORALI KOT DEL GOSPODARSKO-POLITIČNE SKUPNOSTI DOSLEDNO IZVAJATI. MED OSTALIMI SMERNICAMI JE NEKAJ POGLAVIJ IZREDNO VAŽNIH, ZATO JIH V CELOTI OBJAVLJAMO, Z NAMENOM, DA JIH PROUČITE IN DA ^ O NJIH INFORMIRANI. SISTEM PLANIRANJA Z razvojem proizvodnje in samoupravnih odnosov se ni ustri-ftio Razvijal tudi sistem planiranja. Določeni cilji gospodarjenja nimajo ustreznih spremljajočih planov in ukrepov za njihovo realizacijo. Prav tako vzporedno z odsotnostjo dolgoročnejče usmeritve gospodarstva v celoti manjka tudi dolgoročna proizvodna usmeritev posameznih podjetij. Iz tega izviraj* mnogi problemi v proizvodnji, v Prodaji, v vključevanju na tuja "tržišča, podjetja pa ne vidijo svoje perspektive v reformnih pogojih. Pomanjkanje jasne politike proizvodne usmeritve v vrsti podjetij Povzroča trajne ali občasne težave. Značilen primer je v bližnji Preteklosti tovarna industrijske opreme, ki šele sedaj prehaja na jasno opredeljen proizvodnji program. V nekaterih podjetjih pa se Pojavljajo težave ne toliko v celotni proizvodnji, kot pri posa- meznih skupinah proizvodov. Podjetja zaradi nepripravljenosti ne morejo dovolj učinkovito reagirati na spremembe pogojev tržišča. Vsa podjetja morajo zato na podlagi čim popolnejše in realne o-cene..pogojev pripraviti dolgoročne programe proizvodne usmeritve,, ki bodo vsebovali tudi vse možnosti prilagoditve spremembam zunanjih pogojev gospodarjenja. Istočasno morajo podjetja predvi deti ukrepe za dosegosciljem, od uvajanja ustrezne organizacije, sodobne tehnologije do ustreznih sprememb kadrovske strukture. Skupščina občine bo na podlagi ocene objektivnih pogojev obravnavala razvojne programe posameznih gospodarskih panog ter spre jemala smernice za njihov razvoj ob,upoštevanju širših regionalnih planov. r/, r 1 i POfvAh/cJt i NOTRANJA ORGANIZACIJA PODJETIJ TER KADROVSKA POLITIKA Zahteva po uvajanju sodobnih oblik organizacije je glede na zao£ trene pogoje gospodarjenja vedno močnejša. Vzporedno s tem se kot nujno postavlja vpračanje ustrezne kadrovske politike. Zadnji čas je, da na tem področju vsi odgovorni faktorji preidejo od deklarativnega obravnavanja k konkretnim ukrepom. Samo s temeljitimi in resnimi -spremembami kvalifikacijske struk ture bomo dosegli kvalitetne iz-"~ boljšave načina gospodarjenja in vnašanje sodobnih tehničnih dosež_ kov v proizvodnjo. Znano je, da vrsto delovnih mest zasedajo ljud je, ki nimajo ustreznih kvalifika cij.. Vrsta vodilnih delovnih mest v gospodarskih in drugih delovnih organizacijah je zasedena z ljudmi brez ustrezne šolske in strokovne kvalifikacije; so primeri, da delovna mesta obratovodij n.pa zasedajo ljudje brez najnujnejše šolske in strokovne kvalifikacije in to v velikih podjetjih v občini. Tudi za splošne ; .sektorje v podjetjih velja podobna ugotovitev. Bistvo je v tem, da se v na- ših gospodarskih organizacijah s tako prakso vodenja kadrovske po, litike nadaljuje. ZAPOSLOVANJE Intenzifikacij a proizvodnje in boj za večjo produktivnost je po_ vzročil probleme zaposlenosti in zaposlovanja. S počasnejšo rastjo proizvodnje se je problem še povečal. Značilnost gospodarstva občine je, da zahteva skoraj v vseh panogah visoko kvalifikacij sko strukturo. Vsi prizadeti se morajo angažira ti pri reševanju tega problema v tem, da se zagotovi zaposlitev mladi kvalificirani delovni sili, da se izvaja prekvalifikacija de lavcev, da se odliv nekvalificirane delovne sile nadomesti s šo_ lanimi kadri. Prednost pri zaposlovanju je treba dati tistim, ki jim je delo edini vir za preživljanje. Dolgoročnejšo rešitev problema zaposlovanja je treba iskati v razvoju terciarnih deja vnosti, v načih pogojih v turizmu, v obrti in v kmetijski proiz vodnji. ŠOLSTVO Ena izmed poglavitnih nalog obw . činske skupščine bo skrb za nada ljnji razvoj šolstva. Dosedanja politika na tem p#drooju je bila pravilna in si bo občinska skupščina prizadevala za dosledno iz polnitev programa izgradnje šol. Poleg izpopolnitve osnovnega šol. J stva bo nujno razvijati tudi 1 strokovno in poklicnc šolstvo. (nadaljevanje na str. 21) 1IM4 DELO I' : analiza prihodov in ODHODOV Z I dela i ! 4 r. ! I Analiza prihodov in odhodov z d^ i la je bila napravljena s ciljem, | J da se ugotovi izkoriščanj | i delovnega časa in odnos članov j | delovne skupnosti do dela. Neiz- I l koriščeni čas pa je še večji med I rednim delom, to je s predčasni- I mi odhodi na malico, pogostim p* vzam kadilcev in odhodi iz podj£ tja za opravila privatnih zadev. Vse premalo se zavedamo, da s« ■naši osebni dohodki in da je ce- I lotni finančni efekt odvisen od l Prizadevnosti in disciplinira- j n-osti slehernega člana delovne l skupnosti. I Analiza prihodov in izhodov na I delo in z dela, je bila napravljena za 23. junij t.l. na podla | I Si žigosanih vratarskih kartic, j Napravljena jc bila samo za de-I lavce, ki so delali na dopoldan-j Rki izmeni, zato je v tej analizi zajetih od 623 na ta dan zap■> a a a a a Vlasta Vidic slenih, samo 418 delavcev ali 67 I %. Razlika odpade na popoldansko izmeno in na delavce, ki so ta dan bolovali ali so bili na red- | nem letnem dopustu. - glej tabelo prihodov na str. 4 I - glej tabelo odhodov na str.5 Tabelarni pregled tudi prikaže prepozne prihode in predšasne od hode po obratih in oddelkih z na | menom, da bi predvsem posamezni- I ki in odgovorni vodje tako stanje izboljšali. Predčasni odhodi in prepozni prihodi so tudi za ostale dneve pri istih delavcih. Nazorni pregled je razviden iz naslednjih grafikonov: - prihodi priloga na str. 6 - odhodi priloga na str. i 1 Če potegnemo črto pri prihodih 1 od 5,55 ure, ki naj bi bila zad- j nja meja za pravočasni pričetek | dela, je rezultat še zadovoljiv. I To predstavlja, da pride na delo 84,50 % vseh delavcev do pet minut pred pričeto izmeno, 15,50 % delavcev pa delo zamuja. Nasprotni rezultat pa nam pokaže? I jo odhodi iz podjetja. Do 14,05 ure cdide že kar 70,20 % delav- cev. Odhodi do 14,05 bi se mora- | li že smatrati za predčasne. Če bi delavci čas izkoriščali 100 % bi pred 14,06 ne megel noben de- 1 lavec oditi iz podjetja, če upo- I števamo, da je treba pospraviti delovno mesto ali se je treba za l radi delovnih pogojev umiti ter preobleci. KDAJ PRIHAJAMO NA DELO? (Podatki žigosanja kartic dne 23. 6. 1968) Število delavcev po oddelkih Čas pri hodov uprava g.st.n.st. SM SLO KO PO SO SGI “S IE Skup. 5.50 5.51 5.52 5.53 5.54 5.55 5.56 5.57 5.58 5.59 6,00 6,01 6,02 6.03 6.04 6.05 6 ,06 6.07 6.08 6,09 • 6,10 24 3 1 5 9 3 4 1 9 1 1 5 2 1 1 1 119 13 7 2 3 9 3 .3 6 4 1 1 2 3 3 1 2 24 1 2 3 1 2 2 2 21 3 3 4 3 4 7 12 1 •f* ■■■ v 1 2 1 1 1 15 . 1 1 1 6 . 1 2 2 .2 9 2 1 1 3 1 1 1 254 61,0 22 5,3 14 24 17 23 24 23 $ 3 2 1 2 3.4 5.7 4,0 5.5 5.7 5.5 1,4 0,7 0,5 1 0,2 1 0,2 1 0,2 0,2 0,5 SKUPAJ 51 26 158 27 37 41 7 17 28 7 19 418 100 V času prihoda 5,50 so zajeti tudi delavci, ki prihajajo pred tem časom. V Času prihoda 6,10 so zajeti tudi delavci, ki prihajajo ge po tem casu. ¥ KDAJ ODHAJAMO Z DELA? (Podatki žigosanja kartic dne 23. 6. 1968) - ~—Šte+ilo delavcev po oddelkih Cas od- upirava hodov A.flt.n.i st.31 SLO KO PO SO razrez skl.l. SGI k on tr» IE Skup . % 13,50 - 1- - m — ** -f* >*■ ■f- «*» 13,51 - - - - — - ir 13,52 - ■ • *- - ■ ~ v *T“ - "P n* — 13,53 13,54 - •rJ % . • - ■ * •p* **• w. — • "f 13,55 - 13,56 ■p f- - m •p* •f* •f* - - ■r* 13,57 - 13,58 - - •f* - - - - •i* — _ 13,59 - - - - - - - - 2 — M 2 0,5 14,00 - rs C, 17 1 1 4 - - 13 4 1 43 10,3 14,01 1 1 38 5 - 1 - 1 7 1 1 56 13,4 14,02 1 9 23 4 4 13 n Ju 7 1 * 2 65 15,6 14,03 31 4 9 3 9 1 3 - *» 3 63 15,1 14,04 12 2 11 3 7 4 2 1 — — 2 44 10,5 14,05 3 2 6 1 1 - - - 2 2 3 20 4,8 14,06 - •v 9 3 2 1 -• * 1 2 18 4,3 14,07 1 - 3 2 9 - 1 *r - - 2 18 4,3 14,08 2 3 1 - . 4 - *• - : 1 11 2,6 14,09 •»» - 10 — - 1 - - - •p* — 11 2,6 14,10 6 29 4 4 12 - 8 2 - 2 67 16 ,0 SKUPAJ 51 26 158 27 .37 41 7 17 28 7 19 418 100 V času času! odhoda ob 14,10 so zajeti tudi delavci, ki so odšli po tem ^GENMi s*st* * stara stavba KO = kovinski obrat «n um n.st. = nova stavba PO = pomožni obrat SM = smušarija SO = sedlarski obrat SLO = splošno lesni SGI = skladišče gotovih obrat (telova- izdelkov dno orodje) IE = Inštitut Elan 5 90 80 70 6rs 50 40 30 20 10 S\V ; ' V »,-i i * ip^ I (;: INift r^‘ •Sr* 5,3 3,4 5,7 4,0 22 14 24 17 5,5 23 PRIHODI NA DELO 23. 6. 1968 (dopoldanska Imena) bw m * WW» W 5,7 5,5 1,4 0,7 0,5 6 '"Ml/P 0,2 0,2 0,2 0,T 11 1 3 ■amil 0,510’313,415’6 15,110»° 4,8 44 20 ODHODI Z DELA 23. 6. 1968 (dopoldanska izmena) 4,3 2,6 18 18 11 li 67 ure 13,53u 14-0114,0214'0Ž4,!'414’0i4,0614’0l4,0814'0l4,10 6 Če pa bi odhode analizirali še iz popoldanske izmene bi bil rezultat še slabši, ker delavci d£ lovna mesta zapuščajo še veliko pred 22,00 uro. Vsled tega se smatra, da le 29,80 % delavcev ne odhaja iz podjetja predčasno, kar pa gotovo pogojuje poznejše odhode avtobusov. Tu je prisazano le nekaj primerov slabo izkoriščenega delovnega ča sa, imamo v izkoriščanju časa še velike rezerve, če bi to izrazili v izgubljenih urah. Ta in podobna disciplina je predvsem posledica nizke delovne zavesti. Smatramo, da bo večjo delovno vne mo zahtevati od posameznikov in jo iskati le ob ostrejši kontroli neposredno odgovornih vodij služb in delovodij (mojstrov). Samoupravni organi pa naj bi postavili zahteve, da se ustvari potrebna evidenca o neupravičenih urah od sotnosti z dela in na podlagi te zmanjšati izplačila osebnih doho dkov po merilu plana proizvodnje. Merilo po kriteriju proizvodnje ima namen, da stimulira delavce za čim boljši rezultat izvršitve plana proizvodnje in s tem Čim boljše t doseganje kolektivnega uspeha podjetja. Pri tem merilu je udeležen sleherni član delov- I ne skupnosti v tolikšnem razmer- | ju, kolikšen je njegov delovni prispevek, vložen pri skupnih naporih izražen v delovnih urah. Dosežen procent za obračun osebnih dohodkov se izplača delovcem, ki so v obračunski dobi imeli vse ure prisotnosti na delu 100 %. V nasprotnem primeru pa se ta procent zmanjšuje in sicer za ure odsotnosti z dela, razen v primeru bolezni in koriščenja d£ pusta. Vse ostalo pa je smatrati za odsotnost z dela, razen polurnega odmora, ki ga imamo pravi co izkoristiti po ustaljenem razporedu v Času obvezne prisotnosti na delu. ZAHVALA Vsem, ki so izrekli sožalje ob nenadni in težki izgubi dragega cčeta MULEJ JANEZA posebno pa sindikatu in sodelavcem za podarjene vence ter udeležencem pogreba, se zahvaljuje galuj0gj_ sin Stanko in sorodstvo ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dra gega očeta AVSENIK ALOJZA se toplo zahvaljujem za izre_ čeno sožalje, posebno še sin dikatu za podarjeno cvetje. Žalujoča Minka Bojane in domači 7 ŠVEDSKA: Ci0bP0 FIRMA AB SUNDEMA, SUNDSVALL, NAM j JE POSLALA DOPIS, KATEREGA VAM V I CELOTI POSREDUJEMO: PRODAJA SMUČI: I I I I Naša prodaja smuči za naslednjo sezono bo kmalu končana, ker ho- / i nn v teku enega meseca obiskali vse naše stranke. Že sedaj lahko j ugotavljamo, da bo prodaja boljša, kot je bila lani. Posebno pa | smo še veseli dejstva, da bo ime i naše firme pri več vodilnih špo- ! rtnih trgovinah na prvem mestu, l kar se tiče posla. j v! ;i Švedska, statistika uvo-za za leto 'I 1967 kaže, da smo v glavnem prev j zeli trg od Avstrijcev, ki pa so ;| od uvozne vrednosti v letu 1966 j s ;približno 1,7 milijona šv. kron nazadovali na 1,2 milijona-šv. kron. Avstrija zavzema sedaj 20 % celotnega švedskega uvoza. S 500.000 šv. kron imamo 9,2 % celotnega uvoza. Prvo mesto zaseda Japonska s. 34' nato- Avs-tri ja, na 3. mestu je Finska z 10,4 % in na 5,.mestc pridemo mi z 9,2 %, nato Madžarska s 7,5 %, ČSR s 6,2 %, Zap. Nemčija 3,7 %, Švica 2 % in nekaj dežel z manj kot 2 %, Japonci so močno napredovali tudi lani. Tendenca je seveda jasna: prihajajo z boljšimi proizvodi in bodo naslednje leto prav gotovo predstavljali našo najmočnejšo konkurenco. Celoten uvoz je lani znašal 5,8 milijonov šv, kron in.z izključno proporcijo 3,5 milijonov šv. kron za alpske smuSi, znaša vrednost celotnega trga 10 milijonov šv. kron. Naš cilj je, da letos dosežemo n m Sg.Ji aaSj:1 f0>jS, Ji-oj;’ lit t?f§ ifp' 650.000 šv. kron, za leto 1969 ra čunamo z 20 % porastom, t.j. / .ti bi dosegli približno 800.000 šv. kron v letu 1969. Naš namen pri prodaji smuči je, da bi osvojili 20 % trži ;'.a, t.j. v sorazmerju z današnjo prodajo do 2 milijona šv, kron. Seveda pa je razumlji-> vo, 'da bi prezgodaj govorili r tem, vendar vseeno upamo, da lahko računamo z 20 % letnim porastom. Kot veste, je Danska eno izmed zelo občutljivi!, tržišč'. Letos so imeli skupno 4 dni snega in seveda so zaradi tega prodali tudi zelo malo smuči. Z danskim trgom moramo računati kot s trgom za dve sezoni, t.j. združiti dveletni rezultat. Dansko bomo vedno smatrali kot obrobno tržišče. Na Finskem so cene zelo slabe. Kot že veste, moramo na Finskem plačati 15 % carine ns/nase smuči, k čemer je treba prišteti še devalvacijo, do katere je prišlo pred kratkim. Vendar si še naprej prizadevamo in upamo, da bomo tja lahko prodali vsaj neznatno količino. S smučarskimi palicami imamo manj uspeha. Ukrepati moramo prav na poseben način, da bi lahko prodali' več smučarskih palie. Ob priliki našega zadnjega obiska pri vas smo vam dali načrt, da bi proizvajali stojala za palice. Konkurenca na področju smučarskih palic je izredno močna i-n naše ce ne nis* konkurenčne. Naše trgovce moramo na kakršenkoli način podpreti pri prodaji, da pridobimo njihov interes za naše smučarske palice. Prosimo za vaše stališče in vaš načrt, kaj nam je storiti v tem pogledu. Pri vas smo naročili smuči v vrednosti približno 460.000 šv. kric, od česar ste že dobavili en vagon. Prosimo vas, da nam sporočite, kdaj namer.?.vate izdobaviti naslednje količine. I ČOLNI: , Naša prodaja čolnov nam je letos j povzročila dokaj skrbi. Menimo, | da nima smisla govoriti o vseh I komercialnih in tehničnih proble-I mih, ki smo jih imeli, kajti na-| leteli bi le na vrsto pojasnil, ki ne vodijo.k pozitivni rešitvi. Ugotovili smo le eno; če hočemo nadaljevati s prodajo čolnov in dosegati pri tem ugodne rezultate, se moramo točno dogovoriti o celotnem problemu od proizvodnje I do končnih potrošnikov in najti avtomatski način, tako kot pri smučeh. Stvar smo resno obravnavali z našimi kupci in vsi smo ugotovili, da je bila prodaja na Švedskem in Danskem izvedena z določenim uspehom. Našli smo že več dobrih kupcev za naše izdelke in bilo bi zelo škoda, če ne bi mogli urediti vseh teh malenkosti. Zal pa je tako, da če se vse malenkosti zberejo na enem mestu, lahko nenadoma pride do velikega problema. 12. in 13. ju nija imamo sestanek z našimi trgovci čolnov. Prosimo vas, da nam do takrat sporočite, kako naj stvar nadaljujemo. Menimo, da bi bilo najbolje, če prideta na Šv_e dsko g. ing. Osterman ali Bogataj, da bi lahko rešili skupne probleme 1 Ce bi bili proizvodi v redu, kva liteta enakomerna in dobave pravočasne, vidimo znatne možnosti za prodajo Elanovih čolnov na Švedskem. Mnenja sem, da številka 1.500 kom za Skandinavijo lah ko pomeni ..realno, prodajo. Čeprav je konkurenca huda, menimo, da vseeno.-razpolagamo enostavno z eno najboljših prodajnih organizacij z dovolj velikim kapitalom. Prosimo, da bi te probleme glede čolnov principielno obravnavali pri vas. Z veliko mero ehtuziazma smo pr;L_ pravi jeni. nadal j evati prodajo čolnov. S prijateljskimi pozdravi "AB SUNDEMA" O O O Izvleček iz Evropa Sport-a še nedognane smuči I "MLADA INDUSTRIJA SMUČI STOJI ŠE j PRED MNOGIMI PROBLEMI" I l je naslov teme v listu Evropa j Šport junija letos, ki obravnava I prvi seminar evropske smučarske ! industrije meseca maja v Rosen-I heimu. Na seminarju je bilo 42 j predstavnikov največjih podjetij, I od tega kar 18 iz Norveške, na-I dalje iz Italije, Švice in Avst-| rije. I Tja- pa na žalost ni bil povab-I ljen Elan (ki pa je vložil pro-j test - Op. ur.) I j TRGOVINA S SMUČMI JE LAHKO OPTI-I MISTIČNA . je bila tema seminarja* 'ki io je I obravnaval poznani trgovec spor-| tnih .artiklov Theo Bock iz Miinc-I hena. I Relativno mlad množični šport I smučanje, kot družinski šport je možno sprovajati od rane mladosti, do pozne starosti. Absorbira I pa letno nad 500.000 parov smuči. J Tako je industrija smuči pQstala važen gospodarski faktor. Ta tendenca se potrjuje s tem, da smučanje propagira vede ali nevede televizija, tisk, film in litera tura. Tovrstne filmske oddaje ze_ lo radi spremljajo celo tisti, ki ne znajo smučati. i Smučarska industrija pa ima.svu-I je probleme s tem, ko mora preko | celega leta razdeliti svojo' pro-I dukcijo, med tem, ko posli gredo le pet mesgcev letno (imajo drugje enake probleme - Op.ur.). Vreme, finance, prodaja, itd. i-majo pri tem važno vlogo. Borba za obstoj bo v naslednjih letih še hujša, ker je produkcija višja od prodaje. Trgovina je zimo 1967/68 dobro prestala, vsekakor pa morajo biti odprodani še viški iz izredno mile zime 1966/67, V bodoče bodo količine smuči v' parih padle, ne pa vrednostno, ker se odpira trend za dražje izdelke. Posamezne vrste smuči se ocenjujejo takole: 1. Jesenove smuči + 2. -Kombinacijske smuči. -'3. Plastične smuči +++ 4- Drage metalne smuči 5. Cenene metalne smuči + a) izrecno cenene smuči - b) srednje drage smuči + c) drage smuči +. Odločilna pri prodaji je forsira-na propaganda. Samo v mestu Mllnc-hnu je v zadnjem času 650 katalogov od 36 - 360 strani. Nadaljni pozitivni vpliv je prodaja cenejših varnostnih vezi in okove. Miinchen ima tudi 870 smučarskih učiteljev. Ne nazadnje pripomorejo k večji prodaji tudi servisi in montažne delavnice. Kljub temu pa tovarna-rji^smuči in trgovci ne smejo dopuščati porast cenam, če hočejo / 10 TRG. S SOCIALISTIC - -NIMI DRŽAVAMI še prosperirati. Precizni opisi kvalitete smuči so za trgovce va žni, n.pr. kdaj se lahko smučka imenuje plastična, V skupnem pravi g. Bock, da pri zdravih gospodarskih odnosih, brez negativnega zunanjega političnega vpliva, lahko gledamo v bodočnost optimistično. Število smučarjev ne narašča skokoma, narašča pa vstrajno in postopno in vedno več ljudi, je, ki želijo biti v vrstah smučarjev. ŠE VEDNO RAZNI NEREŠENI PROBLEMI KONSTRUKCIJ SMUČI Ing. Schultes od firme KSstle je kritično podal zaključek, da se vsem proizvajalcem smuči še vedno pojavlja cela vrsta problemov. Za uspešno reševanje tega je nuj_ no treba najti skupni jezik vseh in skupnih naporov. Predlog g, Schultesa predstavlja višek pozo. rnosti. Pred smučarsko industrijo stoji razvoj s ciljem, doseči funkcijsko dognane smuči, šele nato sledi prodaja. Važnost pri prodaji pa je po nje. govem dobro seznanjanje kupcev. Trdi, da danes še vedno 90 % lju di kupuje smuči, ne da bi vedeli kaj kupujejo in le 10 % je žal takih, ki sami znajo izbrati tako blago, ki jim odgovarja po višini, teži in znanju smučanja in kar' je najvažnejše, poznajo last. nosti smuči in njihovo konstrukcijo, zunanje vplive in mehanske sposobnosti. Ne malo važen je tu di renome proizvajalca, ki kupcu vzbuja zaupanje pri nakupu. j Trgovina s socialističnimi državami na splošno'slabše iz-gleda, kakor v oreteklih letih, ker je vsaka prodaja vezana za uvoz bla | ga v posamezne države. Za en iz- I vožen $ mora izvoznik uvoziti 1,3 $. Za Romunijo pa celo za 1 izvožen 0 2$. Tranutno imamo preko Centromerfcurja in Sloveni-jašporta zaključeno z DDR 60.000 0, za Romunijo posedujemo fiksno naročilo za 150.000 Vprašanje je, če bo to mogoče realizirati, ker še nismo našli blaga za uvoz v Jugoslavijo v vrednosti 300.000 kot Romunija zahteva. Imeli smo dogovor z Jugotextilom za u-voz cementnih vreč, ki pa jih je Romunija tako podražila, da so postale neinteresantne, sedaj pa se dogovarjamo z Agrotehniko v Ljubljani za uvoz umetnih gnojil iz Romunije. Če analiziramo spredaj navedene podatke, potem lahko ugotovimo, da naročila v tefn letu prihajajo bolj pozno kot v preteklih letih. Minili so časi, ko smo i-meli vso proizvodnjo pokrito v mesecu januarju in februarju. Konkurenca je iz leta v leto bolj ostx'a irT trgovina odklanja vedno bolj riziko za prodajo in prenaša na proizvodnjo. To opažamo zadnja tri leta. Naročila se vlečejo vse 'bolj v sezono samih odprem. (iz zapisnika UO) O n nn? i?ž © t m i*ž i' & ? @ P 'L A T E A U ROSA BREUIL CERVINIA RISULTATI AL 19. 7. 1968 Vrst. red Tekmovalec Smuči Država Hitrost km/h 1 'HAKKINEN Kalevi Kneissl FIN 172.331 2 • ALBERTI Brun* Preyrie ITA 171.265 3 SPEROTTI iJrtonio Dynastar ITA 171.102 4 VACHET Teresic Freyrie ITA 170.454 5 ROUDE Silvano Freyrie ITA 169.252 6 _ CASSE Alessandro Dynastar ITA 168.934 7 ' KOLOUSEK Radim Roskopf TCH 167.441 B Dl MARCO Luigi Kazama ‘ ITA 167.130 9 MINSCH Jos Kneissl SUI 166.589 10 REGRUTO Guido Elan ITA, 166.050 11 ROHR Hanspeter Kneissl SUI 164.986 12 PETRIK LubOs Elan TCH . 16 4.684 13 NOARO Pier Giorgio Kneissl ITA 164.308 14 . ■PRINZING G Arhar d Roskopf BRD 164.009 15 COMPAGNONI Giordano Fischer, Head ITA 163.785 16 DE FILIPPI Giuseppe Dynastar ITA 163.265 17 FILIPPA Sergio Fischer ITA 162.965 18 . VARALLO Sergi* Freyrie ITA 161.797 19 JANDA Jaroslav Elan TCH 161.652 20 FERRARI Antonio Kneissl ITA 161.145 21 KLINAR Andrej Elan JUG 160.427 22 . HORAK Vladimir Elan TCH 160.000 23 ANZI Stefano • 1 Freyri e ITA 159.645 24 JAMNIK Tomaž Elan JUG 158.590 25 VOGLER Franz Elan, Roskopf BRD 156.931 26 GORJANC Janez Elan JUG 155.244 27 SOMMARIVA Livio Elan ITA 154.705 28 DE BIASIO Giuseppe Freyrie ITA 152.736 29 BUHMANN Willi Elan BRD 148.883 30 SEPPO Leino Kneissl FIN 148.392 31 PLANGGER Freddy Elan BRD 144.985 ing. Andrej Robič ELAN USPEŠEN V CERVINII Elanove smuči so na hitrostnem tekmovanju v Cervinii tudi letos uspešno prestale preiskušnjo na kilometer dolgi strmini, kjer se "kar naravnost" spuščajo najpomembnejši smučarji. Vreme je bilo tokrat manj naklon jeno kot lansko leto. Od šestih predvidenih dni je tekmovanje trajalo le tri dni. Sveže zapadel sneg, veter in mraz pa je že pr- vi dan po non-stop treningu oviral preiskušanje čim večje hitro sti. Zaradi vrsto padcev, vsled pregladke proge, sp organizatorji prekinili tekmovanje. Najtežji padec je imel poznani nenjriki tekmovalec Vogler prane, ki si je zlomil roko in dobil lažji možganski pretres. Pripomniti mo ram, da ni-bilo prijetno gledati padec, ker je vozil naše smuči. Seveda smo bili potolaženi, ko je za tem sledilo še vrsto padcev, ko tekmovale? - favoriti na KL niso imeli sreče, med njimi tudi tretje plasirani Italijan Speratti. Brez poškodb je padel tudi naš Gorjanc Janez, brat tre nerja skakalcev. Naslednji dan na ponovno svežem i j. Sl drug o snegu, je imel poleg končno ‘plasiranega Albertija največ sreče Jamnik, saj je zasedel kar drugo mesto (158,590 km/ih). Seveda se je tekmovanje še nadaljevalo po enodnevni pavzi zaradi snežnega 1 meteža* V petek in to tudi zadnji dan te | kmovanja (v naslednjih dneh je J bilo zopet slabo vreme), so!se.'' .1 zvrstili tekmovalci, kot smo "to , | tudi pričakovali. Iz vsega srca | je vsakdo (razen Italijanov seve_ da) privoščil ‘zmago 39-letnomu Fincu Hakkinenu, ki se že vrsto let častno bori za naslov prvaka in celo rekorderja. Naj omenim še novinca na KL, ki nosi slično ime Regrutto (166,050 km/:h) c Ta fant, ki je tudi italjanski družbi zelo redko beseden, zasluži kar se tiče bor benosti, vse priznanje. Prepriča ni smo , da se bo .razvil v dobrega hitrostnega smučarja. Upajmo, da bo ostal zvest Elanu in, da bo na slednje leto pokazal še več. Deseto ..mesto za izkušenimi dolgo, letnimi gosti / Cervinii -gotovo ni slučaj. Čehi, ki so vozili tu di letos naše smuči, niso bili zadovoljni a svojim uspehom. Kljub temu, da so bili zelo: sigu rni s svojo vožnjo, Večje hitrosti niso dosegli. Odlična je bila vožnja Petrika (164,684), ki je imel naše smuči z žlebiči posebne izvedbe. - " Naše smuči so bile v primerjavi z ostalimi smučmi zelo skrbno ijz delane, imele so celo prednost v globljih žlebovih. Med drugim so smuči vzbujale pozornost med tek movalci in 'cudi zastopniki tujih flvm zaradi različnih vrst in iz vedb drsnih oblog. Saj smo imeli na smučeh kar pet različnih vrst oblog. Tako je budi izgledalo, da Elan na KL preiskuša konstruk cijo in materiale za smuči. Pri drugih tega nismo opazili. KL je pač reki apr. 13 SMUČI: lesene-NE. BOLJŠE da. Osterman ing. Jože AVSTRIJSKA PROIZVODNJA IN PRODAJA SMUČI Cr hočemo na svetovnem tržišču čim bolj uveljaviti naše proizvode, predvsem smuči, je potrebno, da stalno spremljamo razvoj svetovnega tržišča z vsemi artikli in iz vseh teh podatkov dela mo tudi potrebne zaključke. Najvažnejši podatki pri spremlja vi tržišča pa so tisti podatki, ki pokazujejo n.pr. proizvodnja, kakor prodajo smuči tistih držav, ki so na.svetovnem področju najmočnejše, Bivz pomišljanja pa se lahko odločimo, da nudi najvernejšo sliko razvoja proizvodnje in prodaje smuči najrazvitejša, najnapre dnejša in najraodernejša proizvodnja na svetu, to je proizvodnja pri naši sosedi, to je Avstriji. Te dni nam je uspelo dobiti poda tke iz avstrijskega strokovnega lista "HOLZKURIER" z dne 25. aprila 1968. Ta strokovni časopis je prvenstveno namenjen strokovnim krogom lesne industrije, ka- “'V mor Avstrijci štejejo tudi, proizvodnjo smuči. Smuči namreč ne šte. jejo med športne proizvode, ker je zelo širok asortiman oz. nomen klatura, temveč jih uvrščajo med proizvodnjo lesne industrije. Podatki, ki smo jih dobili pa so sledeči: Avstrijska proizvodnja smuči Vrednost v 000 Av. šilingih Proizvod Količina 1966 Vrednost Lesene smu5i Kovinske smuči Plastične smuči 1967 % 67 1966 1967 % 6 7 238.725 - 33,8 189.784 113.737 - 40,0 119.628 - 3,4 159.522 156.598 - 1,8 173.120 + 72,5 177.089 277.492 + 56,7 liitiiiiimmaiiiiiiiiiiiiiiiim Vrednost v 000 av. šilingih 1966 1967 >5 Izvoz; Lesene smuči 142.443 Smuči iz drugega materiala 145.848 70.342 223.949 Uvoz; Lesene smuči Smuči iz drugega materiala 3.211 5.011 4.621 7.454 Za razumevanje gornjih pokazateljev pa je seveda potrebno, da podamo kratko obrazložitev: Gornje vrednosti so podane v av. sch in sicer v 009 Avstrijski šiling pa grobo lahko računamo 50 Sdin in bo torej račun za bralca, ki ga te stvari zanimajo, engstaven. Če pa natančneje pogledamo, kako se razvija proizvodnja, kakor prodaja lesenih smuči v preteklem obdobju lanskega leta, pa lahko zabeležimo strahoviti padec. Torej kratko malo ugotavljamo, da proizvodnja lesenih smuči, kakor prodaja - izumira. Lesenih smuči je bilo v letu 1967 v Avstriji proizvedenih po količi_ ni 34 % manj, no vrednosti pa za 40 %. To se pravi, da so prodajali le manj vredne smuči, odnosno smuči, ki so estale na skladiščih od prejšnjega leta, in so tem delno znižali cene. V izvoz pa so plasirali za 56 % manj smuči. V našem podjetju smo že pred dve-mi leti pri podajanju tržiščnih analiz delavskemu sve^u in samoupravnim organom, kakor tudi z 'raznimi članki v "Naši smučini", opozarjali, da je proizvodnja l£ šenih smuči v zatonu in da bodo prišle v poštev le za otroke, • ; itd. in da se je treba čim hitre je orientirati na proizvodnjo, metalnih, kakor plastičnih smuči. Takratna analiza, kakor naše današnje izkušnje, pa potrjujejo, /5 da so bila naša predvidevanja No, če pogledamo stvari, pa vidimo, da kljub temu, da imamo samostojen raziskovalni inštitut, pa v tej smeri nismo naredili večjega koraka, Upam, da je potrebno, da ponovno opomnim na ta dejstva, ki-prihajajo iz najmočnejše deže- le smučarjev na svetu, to je Avstrija, da se enkrat naredi temeljit korak naprej. V izvozu smuči iz Avstrije vidimo pri lesenih smučeh katastrofalen padec, kar za 56 %, dočim beležimo za smuči iz drugega materiala, to je plastične in metalne, dvig za 53,5 %. Izvoz je v primerjavi po vrednosti skoraj enak, poraja pa se ugotovitev, ker so metalne smuči, ka kor plastične smuči dosti dražje, da je Avstrija v proizvodnji smuči in prodaji smuči po vrednosti na istem nivoju, proizvodnja pa: je količinsko dosti manjša. Kje je iskati vzrok? Sigurno so vzrok temu samo s plastiko ojačane smuči, ki pomenijo nadomestitev dosedanjih s hycko-rijem ojačanih smuči, ki pa je praktično že izpadel iz tržila. To dejstvo pa ne drži samo pri nas, temveč v svetovnem merilu. Zelo nizek pa j e uvoz smuči v Avstrijo, kar je razumljivo, ker je že domača proizvodnja prevelika in visokokvalitetna. V uvozu so se lesene smuči zelo dvignile, kar je razumljivo, ker Avstrija te smuči proizvaja s preveliko iz gubo. Prav tako se je dvignil za 50 odstotkov uvoz plastičnih, kakor metalnih smuči. Tudi naše .podjetje je v lanskem letu izvažalo v Avstrijo in sicer; - lesene smuči v vrednosti \ 249.948 av.Sch - metalnih in plastičnih smuči v vrednosti , 621.578 av.Sch 16 j (v šilingih navajamo zato, ker I so gornji pregledi v 000 av. j šilingih) Vsekakor je presenetljiv visok I delež našega podjetja, i Se enkrat pi-datki najmočnejše ' 5 proizvednje prav tako pa tudi ! najkvalitetnejše proizvodnje, ka kor tudi po vrednosti največje 1 na svetu, iz snsednje Avstrije so dovolj jasni, da moramo raču-I nati na neizbežen padec proizvodnje in prodaje lesenih smuči. I To danes že opažamo pri naših na l ročilih in pri povpraševanju po plastičnih smučeh. I Tu pa smo v naši proizvodnji, I predvsem pa v našem raziskovalnem I delu močno zaostali in ho treba | velikih naporov, da naredimo ko-I rak naprej, predvsem v najdražji I smučki, to je plastični. I Ta preorientacija v dražje se bo I nadvse pozitivno odrazila v na-I šem bodočem poslovanju, kajti I smuči se prodajajo dražje in do-| hodek je neprimerno boljši, kct 1 pri lesenih. gibljivi de! OD IZPLAČANO ZA MESEC JULIJ 1968 SMUČARIJA 132 % SLO - TELOVADNO ORODJE 119 % KOVINSKI OBRAT 144 % SEDLARSKI OBRAT 137 % OBRAT PLASTIKE 100 % PCDJETJE 129 % SKUPNO LESNA 131 % o (nadaljevanje s str. 19) GLAS IZ ANKARANA .......... - Ulica med hišicami je bila tako ozka, da si se lahko tudi dobre volje z oprijemi prizi-bal domov. Le da se nisi dotaknil okna, sicer je padlo s te čajev na glave! - 77 mladih Oehinj nam je lahko bilo za zgled discipline, zade_ voljnosti in življenja. Kolektivno kopanje, kolektivno prehranjevanje in kolektivno spa nje. Je pač v krvi! - Lojze je z neko punčko preplaval koperski zaliv (nekaj km), pa še ni našel morskega psa. /7 :dS Kolektivni dopust je za nami. Spo_ mini na dopustne dni pa nam ostanejo bodisi v dobri ali slabi luči. Verjamem pa, da je bila večina od nas zadovoljna. Če se spomnimo nazaj zadnjih tednov dela pred dopustom v pasje vročih dneh, kc je živo srebro na delovnih mestih poskočilo na 35 %, se spomnimo tudi naše želje po ohladitvi v morju, na gorah ali kje drugje. Toda, kakor nalašč je bila temperatura skoraj ves čas nižja kot normalna. "No ja, bo pa' :potem zopet vroče, ko bo mo nazaj v tovarni", se je pošalil Stane iz smučarije. Toliko za uvod Smatramo, da je kolektivni dopust edina prava pot, koristna za podjetje, kakor za nas delavce. Nastalo pa je vprašanje, kako vse in teresente za letovanje na morju v tako kratkem času razporediti v 4 hišice C:.mpin£a v Selcah. Iz tega mesta je pohvaliti sindikat, ki se je v dani situaciji znašel in preskrbel še dodatni prostor v študentovskem bungalovu v Ankara- farana Slavko Knafelj nu z najboljšim namenom, da nam ustreže. Zdaj. koliko mu je uspe_ lo, bomo pač povedali mi, ki smo se te ugodnosti poslužili. Še prej pa bi apeliral, tudi na tiste, ki so preživljali dopust v Selcah, da se kaj oglasijo v Naši smučini,- Kako je bilo pravzaprav v Ankaranu? Nekateri kritizirajo,nekateri hvalijo in če ne bi bil sam tam, ne vam komu bi bilo ve_ rjeti. ,, '' ' ••: ’ Kakšno kritiko je bilo slišati: 1. Slabo vreme 2. Premalo hrane 3. Preozke postelje 4. Slabe hišice 5. Neorganiziran prevoz 6. Umazana plaža- Z mojetstrani. in s strani nekaterih soudeležencev bi morda i-meli kaj reči samo mogoče (niti ne preveč) naozka ležišča. Vre_ me v naj slabšem prvem tednu res ni bilo kdo ve kaj. Toda vseh 7 dni smo se kljub temu vsak dan kopali, vsaj po nekaj ur. Pri tem sindikat'ni mogel pomagati. Hrana je .za večino bila izdatna in pestra. "Če jo je bilo zame dovolj " 'pravi Francelj "potem Ch jo je bilo lahko za vsakega". /,\j v_yi Predvsem so bila izdatna kosila in večerje z obilnimi solatami, manj zajtrki. Pa še to. V bun* galovu je bila samopostrežna ve stavracija, večini nam z otroci pa so hrano stregli v salonu. Tako je neki tujec, ki je med jedjo pokukal v jedilnico, čisto resno dejal; "To pa 30 najbrž od izvršnega sveta, ko jim tako strežejo". /c o . Hišice so bile majhne in ne več I nove, malce preveč na drenu, ven-: dar pa prav prijetne. V njih s« j bile po dve.ali 3 postelje, mizi-I ca, obešalnik in omarica, elekt-I rična luč in vtična doza. Ta in j ona je bila mogoče slabše ohran-I jena, da je skozi pod pokukala l trava, vendar je večina njih bila j kar v redu. j Plaža ni bila najlepša, vendar I pod Gradisom prav prijetna tudi j za otroke, ki so se radi kopali I in nabirali školjke. Da pa za dru j go skupino ob povratku Transturi_ j st ni preskrbel avtobusa z rezer-I vacijami, to pa je največja napa- • I ka. Zaradi tega bo med njim in sindikatom še vroče. Toda zdaj to nič več ne pomaga. Ljudje so se v vročini z otroci in prtljago morali vsak po svoje pehati in drenjati po vseh mogočih avtobusih. Sicer pa vsa pohvala personalu j bungalova, predvsem pa Lojzetu, j Jožetu in Periši, ki so pokazali j samo organizacijske sposobnos- I ti, temveč tudi polno mero ljube- I znivosti, uslužnosti in vsestran- ske pimoči. Za nas so napravili i več, kot je to bila njihova s luž I bena dolžnost. In v takem okolju | se človek dobro počuti. Naš vtis | je kljub manjšimi pomanjkljivost mi koncem koncev bil odličen. Vživeli smo se v življenje kot domačini - študentje, Le godba, ki je vsak večer udarjala v bit ritmu po naših ušesih, ni bila za nas. No pa so včasih zaigrali tudi naše okrogle domače viže, da 3mo se malo zavrteli. I Višek vsega pc* je bil piknik v naši lastni režiji. Obilne porci_ je čevapčičev in dva balona doma čega vina, je pripomoglo, da smo ob poskočnih akordih magnetofona zaplesali kar na prostem v vseh mogočih kostimih, tudi v kopalkah in bosi, le Stane je bil v nogavicah, ki pozneje niso bile več vredne svojega imena. Take Živah nosti že dalj časa ne pomnimo in naši ljudje s# bili nadvse zadovoljni. Zadovoljni pa so bili tu di povabljeni gostje od uprave campinga in njabrž so bili zadovoljni tudi drugi letoviščarji, saj so spoznali, da smo gorenjci prav živahni in domiselni. Naš zaključek: Za ta denar (osta li so plačali dražje), je bilo ugodnosti dovolj« To bo potrdil lahko vsakdo, ki bo pošteno ocen jeval resničnost. Še nekaj utrinkov L (ad hoc) * ki so nam ostali nepozabni: - Ko je Francelj v restavraciji nekoč mešal tarok, smo vpraša^ li štiriletno hčerka "Kje pa je ati?" "Pri Jožovcu kvarta", je bil odgovor že iz navade. - Petletni Peter je iskal po cam pingu očka in vpil: ”Ali ste kaj videli našega Florjana?" (nadaljevanje na str. 17) julija Ci m . i> Prane Valjavec STANJE DEIDVNE SILE 31. 7. 1968 V podjetju z obratom družbene prehrane je bilo zaposlenih 600 delavcev, od tega:* moških žensk 325 275 V 'inštitutu pa je bilo zaposlenih 21 delavcev, od tega: O moških žensk 18 3 GIBANJE DELOVNE SILE V juliju so se zaposlili: FINŽGAR Metka — delavka NK v skladišču gotovih izdelkov ■RABIČ Janez - delavec NK v skladišču gotovih izdelkov LANGUS Dušan - delavec NK v skla dišču gotovih izdelkov ¥ juliju pa so odšli iz podjetja BERGANT Viktor - delavec NK, zaposlen' na mizarskih ročnih delih v obratu ; smuči - po sporazumu BITENC Elizabeta - delavka NK, zaposlena na montažnih delih v obratu smuči - po sporazumu PIŠKUR Franc - kovač KV, zaposlen na delih.laki • '-ranja v kovinskem' obratu - po spora zumu v pokoj POROKE Poročila seje: SMOLČIČ Terezija, delavka na mon tažnih delih v obratu smuči Čestitamo in ji želimo veliko sreče na novi živijenski poti! C3 ROJSTVA Rodili so se: LAVRIČ Ivanki deklica' ZA KRATEK ČAS J.K. REŠITVE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE; 1. Kitajski problem 14 zajcev in 22 fazanov ima 36 glav ter 100 nog. Rešiti je treba sistem dveh enačb z dvema neznankama: 4 x + 2 y ta' s100 (nog) x + y 36 (glav) 2. Oblegana trdn.iava Vojskovodja je svojih 3000 vojakov razporedil okrog trdnjave ka kor prikazuje slika: Ob vsakem zidu 500 in ob vogalih 250. Tako je imel na vsaki strani po 1000 nož. 250 500 250 500 500 250 500 250 3. Koliko nogavic Najmanjše število, po katerem dekle lahko dobi 1 par enakih nogavic je 3. Če prinese iz podstrešja 3 nogavice, ima sledeče možnosti; 3 enake nogavice (svetle ali te- ! mne) 2 temni nogavici in 1 svetlo 2 svetli nogavici in 1 temno V vsakem primeru lahko kompleti- I ra 1 par. NOVE UGANKE: 1. Rebus - Ste prepoznali člana kolektiva? 2. Račun s parniki Iz Evrope in Amerike odpelje, re cimo, vsako jutro ob sedmih po en parnik, ki^potrebuje za prt '•cavno 7 dni. Če se odpelješ z ^nim takim parnikov,, koliko jih boš j srečal spotoma? 3. Sot*a ima štiri k«te. 'V vsakem kotu sedi maček. Pred vsakim mačkom so trije mački. Na repu vsakega mačka čepi maček. Kolike mačkov je v sobi? O (nadaljevanje s str. 2) ŠOLSTVO ...... Občinska skupščina si bo prizade, vala, da se na območju občine ustanove oddelki srednjih stroko vnih sol. Z določeno reformo obveznega šolanja naj bi bilo za učence osemletke obvezno poklicno usmerjanje in tudi šolanje v tej smeri. 21 KINO RADOVLJICA IZGUBLJENA ŽENA - španski barvni film 15. 8. 1968 ob 20 uri 17. 8. 1968 ob 18 uri 18. 8. 1968 ob 16 in 20 uri MURIETA - ameriški barvni vestern film 23. 8. 1968 ob 18 uri 16. 8. 1968 ob 20 uri 17. 8. 1968 ob 20 uri 18. 8. 1968 ob 18 uri PREBUJANJE PODGAN - jugoslovanski film 19. 8. 1968 ob 20 uri USODNE ORHIDEJE - 2apair-o nemški kriminalni film 20. '8. 1968 ob 20 uri 21. 8. 1968 ob 18 in 20 uri i MANDRAG0LA italjanski zabavni | film | 22. 8. 1968 ob to uri I 24. 8. 1968 ob 20 uri’ I ’ ! CARSKA VENERA - italjanski barvni | CS film | 23. 8. 1968 ob 20 uri I 24. 8. 1968 ob 18 uri ! 25. 8. 1968 ob 16 in 20 uri KAPETAN OGENJ - Italjanski barvni pustolovski film 25. 8. 1968 ob 18 uri SKRIVNOST RUMENIH NARCIS - zapad-no nemški kriminalni film 27. 8. 1968 ob 20 uri 28. 8. 1968 ob 18 in 20 uri FANT0MAS PROTI SC0TLAND YARDU -francoski barvni zabavni CS film <0. 8. 1968 ob 20 uri sl- 8. 1968 ob 18 uri 1. 9« 1968 ob 16 in 20 uri DOLGE NOGE - DOLGI PRSTI - zapad-no nemški barvni film 2. 9. 1968 ob 20 uri- 3* 9. 1968 ob 18 uri BITKA VARDENIH - ameriški barvni vojni C3 film 4. 9« 1968 ob 20 uri 6. 9. 1968 ob 20 uri 7.. 9. 1968 ob 17 uri 8. 9. 1968 ob 15 in 20 uri Cene vstopnic zvišane za 0,50 Nd« NASILJE V JARICHU - ameriški barvni vestern film 5. 9. 1968 ob 20 uri 7. 9. 1968 ob 20 uri 8. 9. 1968 ob 18 uri SKRIVNOST ZAKLETEGA GRADU - angleški kriminalni film 10. 9. 1968 ob 20 uri 11. 9. J^68 ob 18 uri TRIJE NEUSTRAŠNI - nemško italjan ski barvni film 11. 9. 1968 • ob 20 uri 14. 9« 1968 ob 18 uri 15. 9* 1968 ob 14 uri ALFI - angleški barvni zabavni CS film 13. 9. 1968 ob 20 uri 15 . 9. 1968 ob 18 uri PEKEL V.VLAKU - francoski barvni pustolovski CS film 14. 9. 1968 ob 20 uri 15. 1968 ob 16 in 20 uri