Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIšTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Wk
Leto XIII. - Štev. 11 (631)
Gorica - četrtek 16. marca 1961 - Trst
Posamezna številka L 30
Nove težave S posebnim statutom Politični teden v Italiji
Trst, 13. marca 1961.
Kot je znano, se je jugoslovansko-italijanska mešana komisija, ki je razpravljala v Rimu, razšla po dvajsetdnev-nem brezplodnem delu (20. februarja do JO- marca). Iz uradnega poročila ni mogoče razbrati, do kakšnih uspehov so prišli. Toda o tem govori odgovor ital. vlade jugoslovanski glede tržaških dijaških izgredov, ki jih v Rimu obžalujejo, a kažejo nanje kot dokaz, da je tržaška javnost proti dvojezičnosti. Dočim je prej Rim obljubil postopno uvedbo dvojezičnosti, se sedaj sklicuje na reciprociteto: to je, dvojezičnost bo uvedel v Trstu, in sicer postopoma, ako se bo uvedla za Italijane v Istri. Drugi dokaz, da se hočejo v Rimu izogniti svojim obveznostim, je morda odgoditev sklepanja parlamentarne komisije o osnutku za uzakonitev slovenskih šol. Za kako dolgo so to razpravo odgodili, ni znano.
Kakšno reciprociteto hoče rim?
Če hoče za Italijane v Istri to, kar hočemo Slovenci zase v Trstu, najbrž ne bo težave. V Kopru verjetno ne bodo branili govoriti Italijanom po sodnijah in uradih v italijanščini, tudi odgovore jim bodo uradi brez težave prevajali v italijanščino. To se itak že godi. In podobno bo z ostalimi zahtevami, ako jim še ni ugodeno. Ce
pa gre za to, da bi uživali Italijani v Istri in na Reki demokratične svoboščine, kakor jih razumemo na zapadu, je stvar drugačna. Tega posebni statut ne predvideva. Ta pravi v 2. členu o teh Pravicah, da jih bodo uživali »kakor ostali Prebivalci obeh področij« (»con gli altri aMtanti delle due zone«), to je Italijani, kakor slovensko in hrvaško prebivalstvo v Istri, Slovenci, kakor Italijani v Trstu. ^ drugo besedo: posebni statut ne predvideva za italijansko prebivalstvo v Istri spremembo komunistične socialne uredbe, temveč razumeva demokratične svoboščine po komunistični miselnosti.
SKLICEVANJE NA TRŽAŠKO JAVNO MNENJE
Se bolj nespameten je strah pred trpkim javnim mnenjem. Tako se izgovarja Rim: Ce uvedemo dvojezičnost takoj, se utegnejo v Trstu ponoviti nasilne dijaške demonstracije. Izkušnja pa kaže, da so se dijaki brž pomirili, ko je začela Policija malo resneje nastopati. Divjali So» dokler je policija mirno gledala, v enem primeru celo preprečila, da bi oškodovani lastniki legitimirali nasilneža, ki je povzročil škodo (v slovenski banki). Smešna je tudi trditev, da izraža razgrajanje mlečnozobe mladine mnenje celotnega prebivalstva. Kateri naivnež bi mogel Verjeti, da ni bilo vse to umetno insce-^irano? če to verjame kak minister, ni rečeno, da bo prepričal o tem resne ljudi.
NEISKREN POMISLEK
Časopisje in šovinistična društva trdijo, da tvorijo Slovenci premajhen del prebivalstva in da zato ni podlage za zahtevo Po dvojezičnosti. Seveda, če bodo razla-®tili še nekaj zemlje slovenskim prebival-cetn in jih prisilili na izselitev, bo tega Prebivalstva še manj. Pod vsemi pretveza-***! se Slovencem jemlje zemlja in se daje novim italijanskim priseljencem. Toda ta Postopek ni demokratičen. Ustvarja se u-•tteten položaj, da ne bi bilo treba izpolniti Prevzetih obveznosti do slovenskega življa.
ZAKAJ SO ODGODILI RAZPRAVO O OSNUTKU UZAKONITVE SLOVENSKIH ŠOL?
Ali se s tem namenoma zadeva zavla-Čuje ali pa je bilo to potrebno, da se zadeva bolje prouči? Ce se je to izvršilo * Zlobnim namenom, so upravičeni prote-nekaterih organizacij. Zaradi te odgo-ditve so danes, to je v ponedeljek stavkali dijaki slovenskih višjih srednjih šol. Nekaterim se zdi, da bi bilo bolj primemo, ako bi stavkali šolniki, če Je bila stavka v resnici umestna.
O KATEREM OSNUTKU SE JE RAZPRAVLJALO?
Listi so poročali, da je šlo za osnutek socialističnih poslancev Codignole in Ma-rangona. Ce je to tisti socialistični osnutek, o katerem so pisali listi predlansko leto v juliju (Glej Prim. dnevnik 19. 7. 1959!), potem je potrebna opreznost, že prvi člen tega osnutka nam ni všeč. V drugem odstavku namreč predlaga: »Vpis v šole s slovenskim učnim jezikom se vrši po istih določbah, ki so predvidene za vpis v italijanske šole.« To je prav. Toda potem zahteva za slovenske šole krivični dostavek, ki ne velja za italijanske šole: »Prošnja za vpis, ki jo predloži oče, oziroma oseba, ki ga nadomešča, zadošča kot dokaz, da pripada učenec slovenski jezikovni skupini in ni dopustno nobeno nadaljnje ugotavljanje.« Na osnovni šoli je namreč taka prošnja nepotrebna. še slabše je potem, kar govori o proučevanju »spornih primerov«, za katere zahteva »mešano komisijo«, v kateri bi imeli Italijani večino in odločilno besedo. Koncem koncev pridemo na to, kar je predlagal socialdemokrat Rossi, namreč zloglasne »ustrahovalne komisije«, kakor jih je imenoval neki list. — V tretjem členu predlaga socialistični osnutek osem slovenskih šoloobveznih otrok kot minimalno število za ustanovitev osnovne šole. Italijanske šole pa se ustanavljajo v slovenskih krajih tudi, kadar sta le dva otroka za tako šolo.
KDAJ BI BILA ODGODITEV UPRAVIČENA?
Če je šlo za to, da se vzame za podlago razprave boljši osnutek, n. pr. vladni ali
komunistični, potem so prav storili, da so razpravo odgodili. To se upamo trditi tudi, če nam kdo to zameri. Zakon, ki bi nam naprtil komisije, ki bi odločale o tem, ali se more vpisati otrok v slovensko šolo ali ne, je nesprejemljiv. V tem primeru bi morali tudi za italijanske šole ustanoviti podobne komisije, ki bi pa seveda položaja ne spremenile, če bi imele večino italijanskih članov.
PETER KLEPEC IN RDEČA ZVEZDA
Na dan dijaške stavke je bilo določeno, da se zbero dijaki ob 6. uri zvečer v Gregorčičevi dvorani, to je v titovskem kulturnem sedežu. Iz tega sledi, da se hoče izbrati tudi tako eminentna narodna stvar za to, da se koristi titovskemu po-kretu. Tako postane tudi bolj jasno, zakaj so po slovenskih višjih šolah ustanovili posebne odbore. Pobuda je bila iz titovskih vrst, sedaj se vidi, da je vse v službi ideje. Pri njih gre vse po tej poti. To lepo ilustrira naslednji primer.
Pred približno 20 dnevi so slovenske osnovne šole prejele vabilo k projekciji slik o Petru Klepcu v Gregorčičevi dvorani. Stvar so prikazali kot narodno zadevo, na nekaterih šolah so govorili, da je udeležba tako rekoč obvezna, ne le za otroke, temveč tudi za učiteljstvo. Tako se je nabralo nekaj otrok, ki so gledali, kako je premagal Peter Klepec Nemce, Madžare, Italijane. Nazadnje pa ga prikažejo z rdečo zvezdo.
Nič nimamo proti temu, če razkazujejo Petra Klepca za svojega človeka, kadar vabijo samo svoje ljudi: partijce in somišljenike ter sopotnike. Kadar pa govorijo o splošni narodni stvari, morajo imeti obzir do tistih, ki niso njihovih misli.
Francosko-alžirska pogajanja
Iz dneva v dan se pričakuje nekaj izredno važnega v zvezi s po-mirjenjem v Alžiriji. To se da sklepati predvsem iz izredno previdnega in rezerviranega zadržanja obeh prizadetih strani, kakor tudi iz dejstva, da se je tunizijski predsednik Burgiba, ki igra nekakšno vlogo spravnega posrednika med Francijo in alžirskimi u-porniki, precej dolgo mudil na zdravljenju v Švici, kjer ga je pogosto obiskoval njegov potujoči minister za informacije Masmudi in mu po vsej verjetnosti poročal, kako potekajo tajni razgovori med pariško in začasno alžirsko vlado. To je Burgiba sam tudi indirektno priznal, ko je v razgovoru s časnikarji stavil, da bo v najkrajšem času prišlo do odločilnega preokreta v alžirskem vprašanju.
V prid optimističnega pričakovanja tega preokreta govorijo tudi poročila zadnjih dni, da sta se v Švici v zadnjih tednih večkrat tajno sestala zastopnika francoske in začasne alžirske vlade, in sicer De Gaullov politični svetovalec Georges Pompidou ter alžirski advokat Bumendžel, ki je vodil tudi znana pogajanja v Melunu lansko poletje, katera pa niso privedla do nikakega uspeha. Po i-stih poročilih naj bi oba zastopnika že dosegla sporazum o dveh točkah, in sicer: 1) o pravnem in političnem položaju Francozov in drugih Evropejcev v neodvisni Alžiriji ter 2) sodelovanje začasne alžirske vlade pri začasni upravni politični ureditvi Alžirije pred dokončno samoodločbo, ki jo je De Gaulle že napovedal.
Zadnje ovire, ki še onemogočajo, da bi prišlo do toliko napovedanega preokreta, naj bi se sukale okrog vprašanja Sahare ter ukinitve sovražnosti. — Alžirci hoče-
jo najprej politična pogajanja in šele nato ukiniti boje; Francozi pa zahtevajo najprej ustavitev bojev in nato pogajanja o ostalih stvareh. Glede Sahare pa je spor v tem, komu naj pripada, ali samo Alžiriji, kot zahtevajo Alžirci, ali pa vsem sosednim državam, ki mejijo nanjo. To je za Francijo važno, ker je v petrolejska ležišča v Sahari vložila ogromne kapitale in hoče zato imeti na nek način zaščitene svoje interese, tudi če gre Alžirija svojo pot. — In zgleda, da se je Francija že vdala v dejstvo neodvisne Alžirije in je zato sedaj njena glavna skrb, da si pač ohrani vsaj prijateljstvo afriških držav in obenem vsaj temeljne gospodarske in druge interese.
Thompson izročil poslanico Hruščevu
Ameriški veleposlanik v Moskvi Thompson je pretekli četrtek po dolgem čakanju vendarle mogel izročiti Hruščevu osebno Kenne-dyjevo poslanico. Dejal je, da je pripravljen iti v katerikoli kraj Sovjetske zveze, samo da se lahko sestane s Hruščevom in mu izroči poslanico. Po dolgem čakanju in prošnjah ga je Nikita Hruščev sprejel v Novosibirkem v Sibiriji. Oba državnika sta se razgovarjala štiri ure dolgo. O predmetu in u-spehu razgovorov pa ni znanega še ničesar.
Thompson je takoj naslednje dni poslal v Washington poročilo o sestanku s Hruščevom. — Predsednik Kennedy je na tiskovni konferenci dejal, da je v poslanici spomnil Hruščeva o stališču ZDA do glavnih aktualnih mednarodnih vprašanj.
Italijansko politično življenje je v zadnjem času zelo razgibano. K temu je pripomogla vrsta okoliščin in dogodkov, od sindikalnih stavk pa do sklepov in kongresov raznih strank.
Harrimanov obisk v Rimu
Od srede do nedelje prejšnjega tedna se je mudil v Rimu Kenne-dyjev potujoči poslanec Averell Harriman, ki je imel vrsto pogovorov z italijanskimi državniki: s predsednikom republike Gronchi-jem, ministrskim predsednikom Fanfanijem ter z zunanjim ministrom Segnijem. Obrazložil jim je stališče ameriške vlade do najvažnejših mednarodnih problemov, zlasti pa se je zadržal pri vprašanju prispevka evropskih držav za vzdrževanje skupnih obrambnih sil v okviru Atlantske zveze ter za pomoč nerazvitim deželam. Nerazvite dežele so namreč danes neke vrste problem vseh problemov, zato jim ameriški predsednik Kennedy misli posvetiti največjo pozornost. Zaradi tega išče zaslombe, predvsem finančne, pri svojih zaveznikih, ki so sami po končani vojni bili v položaju nerazvitih ali bolje gospodarsko u-ničenih držav, a so si danes z a-meriško pomočjo tako popravili kosti, da so s svojo konkurenco na mednarodnih tržiščih spravili z ravnovesja samo ameriško plačilno bilanco.
Kako so se razgovori s Harri-manom v Rimu zaključili, ni še točno znano. Ni dvoma, da so potekali v ozračju prijateljstva in solidarnosti, v imenu katerega je tudi italijanska vlada privolila, da bo po svojih močeh prispevala v sklad pomoči nerazvitim deželam. Po svojih močeh namreč zato, ker Italija ima sama doma v svoji državi nerazvite pokrajine. To so v Rimu ameriškemu gostu tudi pre-dočili.
Harriman je povabil Fanfanija na obisk v ZDA.
Pred kongresom PSI
Pred nedavnim sta eden za drugim zasedala vsedržavni svet Krščanske demokracije ter Ital. liberalne stranke, ki sta oba izrekla popolno podporo Fanfanijevi vladi, s čimer so odpadla vsa podti-kavanja o vladni krizi.
Nekaj pozornosti je zaradi burnega ozračja, v katerem je potekal, povzročil vsedržavni kongres Italijanske demokratske stranke (monarhistov). Na kongresu so se namreč duhovi zaradi stalnega nazadovanja pri volitvah tako razburili, da je prišlo do hrupnega prerekanja in pretepov. Nekateri bolj vneti so za to obdolžili vodstvo, ker so iz imena stranke črtali ime »monarhična«. Na koncu pa so se pomirili in sklenili imenovati stranko »Partito nazionale di unita monarchica«.
Kljub temu je malo verjetno, da bo to kaj pomagalo, kajti že sama monarhistična ideja je danes nepopularna.
Za vsedržavni kongres pa se vneto pripravljajo Nennijevi socialisti; napovedan je za 15. marec. Tudi za letošnji kongres socialistov bo značilen spopad dveh kril, avtonomističnega (Nenni) in levega krila. Po izidih pokrajinskih kongresov je razvidno, da je avtonomistična struja dosegla 55 odstotkov glasov, leva pa 30%.
Kriza sicilske deželne vlade traja dalje. Posvetovanja med raznimi strankami ter med sicilskimi političnimi voditelji ter centralni-
mi v Rimu so v polnem teku, toda zdi se, da pred Veliko nočjo bo težko rešena kriza.
V zbornici razpravljajo o tako imenovanem zelenem načrtu za razvoj kmetijstva. Ko bo razprava zaključena in zakon sprejet, bomo o tem obširneje poročali.
Konferenca kongoških voditeljev
Konferenca kongoških voditeljev Kasavubuja, Čombeja in Ka-londžija v Tannanarivu na Madagaskarju se je zaključila. V nedeljo so sprejeli sklep, da uredijo kongoško državo na federalni o-snovi. Na ta način bodo posamezne pokrajine lahko uživale najbolj široko notranjo avtonomijo. — Lumumbov pristaš Gizenga se ni udeležil sestanka.
Poveljstvu Združenih narodov v Kongu pa so poslali sporočilo, da Kongo v kratkem ne bo več potreboval njihove vojaške pomoči, ampak samo gospodarsko in tehnično, in zato pozivajo, naj Varnostni svet razveljavi sklep o od-pošiljatvi novih vojaških oddelkov ZN v Kongo.
Seveda so to lepe besede, toda stvarnost je na žalost drugačna.
Rapacky na Dunaju
Na Dunaju se je mudil prejšnji teden poljski zunanji minister Ra-packy. S tem je vrnil obisk avstrijskega zunanjega ministra Kreiske-ga v Varšavi lani.
Na tiskovni konferenci, ki jo je imel pred odhodom domov, so ga časnikarji spraševali, kakšni so iz-gledi za vzpostavitev diplomatskih odnošajev med Poljsko in Zah. Nemčijo. Odgovoril je, da dokler se Nemčija dokončno ne odreče revanžističnim ozemeljskim zahtevam na račun sedanjih poljskih meja, bi vzpostavitev uradnih odnosov bila nekoristna in samo formalna.
TEL E G R A M I
TALLIN: Na procesu v estonskem mestu Tallinu so tri vojne nacistične zločince obsodili na smrt. Enega od teh, ki živi na Angleškem, so sodili v odsotnosti, nad ostalima dvema pa bodo izvršili smrtno kazen, če bo pomilostitev zavrnjena.
MOSKVA: Sovjetska agencija Tass je sporočila, da so sovjetski znanstveniki u-spešno izstrelili v vesol je vsem irsko ladjo s psičko »črnuško«. Ladja in psička sta se na elektronsko vodeni ukaz z zemlje spet srečno vrnili na zemljo.
Težka nesreča v jugoslovanskem rudniku
V zagorskem premogovniku v Sloveniji je dne 11. marca ponoči eksplodiral metan. Trinajst rudarjev nočne izmene je pri tem izgubilo življenje. Reševalnim skupinam se je posrečilo, da so šele zvečer prišle do ponesrečenih rudarjev, ker so bili rovi polni strupenega plina. Spravili so iz rudnika trupla ponesrečenih rudarjev in jih položili na velik črn katafalk v dvorani rudarskega doma v Zagorju.
Vest o tej nesreči je globoko presunila vso Jugoslavijo, zlasti še Slovenijo. V znak žalosti so odpovedali vse predstave in na vseh poslopjih razobesili žalne zastave. U-prava rudnika in družine ponesrečenih so prejele mnogo sožalnih brzojavk od najvišjih državnih oblasti. — Pogreb ponesrečenih rudarjev se je izvršil zelo slovesno ob navzočnosti 20 tisoč ljudi.
liMlMiimiinHiiiiiimiiiiiHinnimiMuniiiill
Papeški nuncij v Parizu
Oglejmo si posledice greha naših prvih staršev med slovenskimi izseljenci
Bog je neskončno pravičen, vse dobro plačuje in vse hudo kaznuje. Vemo pa tudi, da je Bog neskončno zvest, kar obljubi ali zažuga, gotovo izpolni. Za greh je bila Adamu zažugana velika kazen. Greh je bil storjen, zato je prišla tudi kazen. Kakšna?
Adam in Eva sta izgubila vso nadnaravno lepoto svojih duš, izgubila sta posvečujočo milost božjo. Nehala sta biti ljuba otroka božja in zapravila sta si pravico do nebes. Izgubiti ljubezen dobrega Stvarnika je res najhujše, kar more človeka zadeti. — Izgubila sta pa tudi vse posebne darove božje, ki bi ju osrečevali v zemeljskem življenju. Bivanje v raju jima je bilo odvzeto — izgnana sta bila od tam. Njih razum je otemnel, njih volja se je nagnila k hudemu in grešnemu zemeljskemu uživanju. — Delo jima ni bilo več v razvedrilo, s težkim in trudapolnim delom sta si morala pridobivati vsakdanje življenjske potrebščine. Trdno zdravje in neumrljivost sta bila zapravljena. Starost in končno smrt sta postala njiju delež. — Z zmago nad človekom je dobil hudobni duh veliko moč nad vsem stvarstvom, ki je bilo v prvi vrsti za človeka tako lepo urejeno.
Pa ko bi to bilo že vse! Adam je grešil kot zastopnik vsega človeštva. Zato je vse človeštvo takrat grešilo, zato je božja kazen zadela nas vse. Jasno nas pouči o tem sv. Pavel: »Po enem človeku je prišel greh na svet in po grehu smrt in tako je prišla smrt na vse ljudi, ker so vsi grešili.« (Rim 5, 12). Vsi nosimo na duši izvirni greh, ko se rodimo, in, ako bi Bog ne bil neskončno usmiljen, bi se vsi pogubili. Kar je po Adamu bilo hudega in trpečega na svetu, je posledica enega samega smrtnega greha naših prvih staršev. — Zaradi greha je moral sam Sin božji trpeti in strašne smrti na križu umreti, da nas je odrešil. — Bojmo se vsakega smrtnega greha!
Tudi Adama in Eve se je neskončno usmiljeni Bog usmilil. Zaradi zasluženja prihodnjega Odrešenika jima je dal milost, da sta svoj greh spoznala in ga bridko objokovala. Zato jima je Bog odpustil. Težave dolgega zemeljskega življenja pa sta morala prenašati kot pokoro.
ŽIVLJENJE GOVORI
PRIMERJAVA
Otok Madagaskar je velik za dve Italiji.	litvi pred evangelijem »Cor mundum...
Prebivalcev pa ima le 5 milijonov. Spre-	Cisto srce ustvari v meni, Gospod...«, po-
obračanje poganov tam dobro napreduje.	navija katehist glavno misel evangelija
Že vsak peti prebivalec je katoličan. Je	večkrat, da si jo verniki -dobro zapomni-
pa tam pomanjkanje misijonarjev. Škofija	jo. Nato pojejo vero. Približa se darovanje,
Ancirabe, ki je sredi otoka, šteje 200.000	ki se vrši med prepevanjem svetih pesmi,
spreobrnjencev. Deluje pa v nji le 36 du-	Darujejo svoje darove za cerkvene po-
hovnikov. Imajo 550 cerkva.	trebščine, za vzdrževanje	katehista,	za
Vprašali so škofa Rollanda, kako se	uboge, molijo za sv.	očeta,	za Cerkev,	vse
more kljub temu širiti vera. Takole je potrebe... Nastane tišina — Spominjajo se povedal:	najsvetejšega trenutka sv. maše, posveče-
Duhovnikom so v veliko pomoč kate-	nja. — Cez nekaj časa molijo glasno oče-
histi. To so izvrstni aktivisti. So domačini.	naš in se duhovno obhajajo. Po zbrani
O veri so dobro poučeni. Vsako nedeljo	molitvi vstanejo. Katehist jih odslovi z
zberejo v cerkvi vernike k mašnim obre-	besedami: »Božje usmiljenje naj bo z va-
dom. Najrvo razlagajo verske resnice na	mi!« Hitijo domov duhovno pokrepčani,
podlagi katekizma, ki ga ima vsak vernik	pa s srčno željo, da bi prišel čimprej du-
v roki. Nato zapoje vsa cerkev svete pesmi.	hovnik in opravil v njih cerkvi pravo
Pojejo zelo radi. Sledi branje iz sv. pisma	5V mašo.
in sicer tak odstavek, ki govori o pokori ^ ne osram0t]]0 tUe ;tolike maiomarne
in kesanju. Nato je za kratek čas tišina —	_ .	.	, . ™ i j •	,	•
kristjane, ki Bogu kradejo nedeljo m se da si vsak izpraša svojo vest. Zatem mo-	.	,	v	.	,	,	.	,	.	..
...	„	brigajo 'le za šport, izlete, kino, televizijo,
h jo glasno iz masne knjige vstopne mo-
litve. Potem spet berejo iz sv. pisma do- nedostojno modo, pohujšljive revije?! godek ali resnice, ki se prilagajo dotični	Jasno je, kdo bo	sodni	dan na desni,
nedelji. Sledi spet molitev. Po prošnji mo-	kdo na levi strani!
Romarji v Fatimi v preteklem letu
Fatimo je obiskalo lansko leto približno milijon in pol romarjev. Romarji so bili večinoma iz Portugalske, a manjše skupine so prispele iz vseh delov sveta. Portugalski škofje so imeli, kot že več let v preteklosti, skupne duhovne vaje v Fatimi.
Nova cerkev v Madrasu v Indiji
Na god spreobrnjenja svetega Pavla je bila v predmestju mesta Madrasa v Indiji posvečena nova cerkev. Posvečenje je o-pravil nadškof Mathias. Cerkev ima to posebnost, da je zgrajena v izrazito indijskem slogu, kar jo napravlja za domačine toliko bolj privlačno.
Nova fakulteta na katoliški univerzi v Rio de Janeiro
Na katoliški univerzi v Rio de Janeiro v Braziliji so odprli novo fakulteto za in-ženerstvo, za kar je dala pobudo Zveza katoliških podjetnikov, ki je tudi poskrbela za potrebna finančna sredstva. Poleg strokovnega pouka bodo na fakulteti tudi predavanja o krščanskem socialnem nauku. Pri otvoritvi je bil prisoten apostolski nuncij Lombardi.
Japonska katoliška enciklopedija
Izšel je zadnji zvezek japonske katoliške enciklopedije. Delo je trajalo 25 let. Enciklopedijo je pripravljala katoliška univerza v Tokiu v sodelovanju z založbo Her-der v Nemčiji. Zadnja svetovna vojna je dovršitev enciklopedije zakasnila za celih deset let.
Novi ravnatelj vatikanskih muzejev
Za novega ravnatelja vatikanskih muzejev je bil imenovan dr. Pavel Dalla Tor-re, ki je 21. februarja prevzel odgovorno mesto.
200 novih cerkva
Msgr. Leiprecht, škof v Rottemburgu v Nemčiji, je v zadnjem pastirskem pismu naznanil svojim vernikom, da je bilo v škofiji od leta 1945 dalje zgrajenih 200 novih cerkva. V tem številu niso vštete začasne zasilne kapele in obnovljene cerkve. Kljub tako visokemu številu novih cerkva bi bilo treba zgraditi še 100 novih cerkva.
Tisoč hiš
Dijaki katoliške univerze v Cile so za-počeli posebno akcijo za nabiranje prostovoljcev, da bi zgradili tisoč hiš. Načrte bi pripravili sami in prav tako bodo sami nadzorovali izvedbo del. Akcija je zelo aktualna, ker je zaradi potresa v preteklem letu na tisoče ljudi ostalo brez strehe.
Potujoča misijonska razstava v Španiji
Papeške misijonske družbe so v Španiji organizirale potujočo misijonsko razstavo. Doslej je obiskala 162 krajev in jo je obiskalo nad pol milijona ljudi.
Posnemanja vreden sklep
Voditelji športnih organizacij v Innsbrucku so sklenili, da se nobena športna prireditev ob nedeljah ne sme začeti pred 10. uro, da je tako športnikom dama prilika, da izpolnijo svojo nedeljsko dolžnost.
Na sliki so: nuncij msgr. Bertoli, č. g. Čretnik ter dr. Žajdela
Nadškof msgr. Bertoli, ki je od junija 1960 papeški nuncij v Parizu, (kjer je bil kot nuncij tudi sedanji sveti oče), je v nedeljo 26. februarja prišel med pariške Slovence, ki so do zadnjega kotička napolnili kapelo, kjer se vsako nedeljo zbirajo k sveti maši.
Pri vstopu v kapelo ga je najprej nagovoril direktor Slovenskih katoliških misij v Franciji, g. Čretnik, ki je poudaril, da prihaja nuncij med nas kot prijatelj, ker je naš narod in naš jezik vzljubil za časa svojega službovanja na nunciaturi v Beogradu, nato pa je pozdravil v njem predvsem zastopnika našega skupnega Očeta.
Nato ga je z lepo deklamacijo pozdravila Tatjana Kerčeva ter mu poklonila slovenski šopek; dr. France Žajdela, slovenski raziskovalec raka na Pasterjevem Institutu v Parizu, pa ga je pozdravil v imenu laikov ter mu podaril v spomin lepo podobo Brezijanske Matere božje.
Sv. mašo je daroval g. nuncij sam. In za vse je bilo prijetno
presenečenje, ko je po evangeliju spregovoril v domačem jeziku. V svojem nagovoru je g. nuncij povedal, da je v letih od 1933 do 1938, ko je služboval na nunciaturi v Beogradu, večkrat obiskal Slovenijo, da pozna Ljubljano, Maribor, Celje, da se je v tem času prepričal o globoki vernosti slovenskega naroda. Vse je vzpodbujal, naj to vero ohranimo tudi v tujini, in zaupanje v Boga, ki nam bo za plačilo dal tudi mir in za življenje potrebna sredstva.
Ob koncu svojega res lepega nagovora je povedal, da bo sveto mašo daroval po namenih vseh navzočih in za vse potrebe slovenskega naroda, za kar so mu bili vsi še prav posebno hvaležni.
Po sveti maši se je dalj časa zadržal v razgovoru z navzočimi in pri vsakem se je zanimal, od kod je doma, kaj dela, koliko časa je že v Franciji.
Vsi so bili globoko ganjeni nad njegovo prijaznostjo in vsi so odšli z lepega slavja s trdnejšim prepričanjem, da je Cerkev ljubeča mati vsem narodom.
Pojdimo v Rim k sv. očetu!
Si’, oče Janez XXIII. bo letos obhajal 80-letnico rojstva. Ta dogodek zeli krščanski svet praznovati z vso slovesnostjo. Zato se napovedujejo romanja vernih kristjanov z vsega sveta. Italijanski verniki iz naših škofij bodo poromali v Rim v dneh od 10. do 14. maja skupaj z verniki iz vseh Treh Benečij. Za večino izmed nas je ta datum neprimeren, ker smo eni zaposleni v šoli, drugi na delu, tretji kje drugje. Zato je za ta namen bolj posrečen čas prve dni julija, ko je šolskih skrbi konec in si tudi mnogi lahko že vzamejo poletne počitnice. Vsled tega ne zamudimo priložnosti in se pridružimo skupnemu romanju v Pompeje in Rim, ki ga naši duhovniki iz Trsta in Gorice pripravljajo za tisti čas. Nekateri se pomišljajo. A se ni kaj pomišljati. To bo edina priložnost, da lahko skupno poromamo v tem letu v Rim in se poklonimo sv. očetu. Tam nam je zagotovljena avdienca v Vatikanu in pa srečanje s številnimi znanci iz Rima in morda tudi od drugod. Saj bi bilo res lepo, ko bi za ta datum prišli v Rim Slovenci v kar največjem številu tudi iz drugih krajev, zlasti naši izseljenci, da bi se tako v čimvečjem številu predstavili sv. očetu in izpričali tudi v imenu naših bratov iz Slovenije, da smo še vedno zvesti verniki katol. Cerkve in vdani sinovi sv. očeta. Če nas bo res dosti, smemo upati, da bomo pri avdienci tudi primerno upo-
števani. Saj veste, da se v Rimu majhne skupine izgubijo. V Lurdu, v Monakovem, v Altottingu smo imeli časten prostor, ker nas je bito veliko. Tako bo tudi v Rimu, če nas bo dosti.
Dejstvo, da moremo z obiskom pri sr. očetu združiti še lepo romanje v Pompeje in ogled Neaplja in njegovih znamenitosti, nas mora še bolj vzpodbuditi, da se odločimo za letošnje skupno romanje. Marsikdo ne bo več videl Pompejev in Neaplja, če letos ne pojde. Organizacija naših skupnih romanj je že preizkušena in se zato lahko zanesemo, da bo brezhibna. Udeležencem naših romanj ni bilo še nikoli žal, da so se jih udeležili. Prav gotovo bo tudi letos tako. Vsled tega, kdor se ni še odločil, naj se odloči čimprej za romanje v Pompeje in v Rim.
Banka za žito
Tako svojevrstno banko je organiziral v Indiji misijonar Bernhard Petersmann v mestu Nevv Delhi. Člani banke prejmejo brezplačno semensko žito, ki ga potem v enaki količini po žetvi vrnejo banki. Kmetje tudi prodajajo svoje žitne presežke banki, ki si je tako zagotovila zadostno količino za slučaj slabe letine. Banka tudi pospešuje namakanje polj, da tako prepreči škodljive posledice suše.
Pogled na Sorrento — slikovito južno italijansko mesto, ki ga bodo letos obiskali naši romarji
Mariborski škof v Rimu
Pretekli teden je bil v Rimu mariborski škof msgr. dr. Maksimilijan Držečnik. O-biskal je razne rimske kongregacije, predvsem v zvezi s postopkom za beatifikacijo Antona Martina Slomška.
Dne 6. marca ga je sprejel v posebni avdienci sveti oče Janez XXIII., ki se je s škofom ljubeznivo razgovarjal o vseh zadevah mariborske škofije. Prevzvišeni je nato predstavil svetemu očetu nekatere duhovnike mariborske škofije, ki bivajo v Rimu.
Msgr. dr. Držečnik sam je študiral na Gregorijanski univerzi v Rimu. Bil je prvi, ki je pred tridesetimi leti govoril v slovenščini v novozgrajeni vatikanski radijski postaji.
SRAM JIH JE
slovenskega imena
V petek, 24. februarja letos, je postavil slovenski skakalec Jože Šlibar na velikanski skakalnici v bavarskem Obersdorfu nov svetovni rekord v smučarskih poletih — 141 metrov. Prejšnji rekord Finca Tauna Luira iz leta 1951 je znašal 139 metrov.
O fantastičnem Šlibarjevem skoku so pisali vsi svetovni Usti in mnogi, zlasti v Nemčiji in v drugih deželah, kjer so zimski športi posebno priljubljeni, so posvečali dogodku veliko pozornost ter prinašali o njem dolge reportaže, tem bolj, ker je Šlibar po mnenju ing. Klopferja, ki je Zgradil skakalnico, pokazal pri tem tudi nov slog smučarskih poletov — slog, ki bo edini pripeljal do novih uspehov. To je skok v »valovni črti«, kar pomeni, da je že zelo blizu pravemu jadranju po zraku. Izkorišča namreč bolj kot vsi dosedanji slogi zračne toko\’e.
Zabolelo pa nas je, da noben list v tujini pri tem ni zapisal, da je Jože Šlibar Slovenec. Nekateri listi, kot n. pr. veliki dnevnik, ki izhaja v Frankfurtu, je celo zapisal, da je Šlibar doma — blizu Zagreba. To je bila namreč edinstvena priložnost, da napravimo nekaj časti našemu slovenskemu imenu v svetu. In kako zelo nam je to potrebno, vemo prav mi tu najbolje, ker nas že tako pri vsaki priložnosti zapostavljajo in zaničujejo.
Mladi skakalec sam gotovo pri tem ni tajil svoje slovenske narodnosti. Krivda je v tem, da se skuša vsak sloveriski uspeh
— in teh v zadnjem času ni bilo malo na raznih področjih — prikazati kot uspeh »Jugoslovanov«. Razumljivo je, da nastopajo Slovenci kot reprezentanti svoje države, vendar pa bi prav nič ne škodilo, če bi jih predstavili hkrati tudi kot Slovence, saj Jugoslovani so prav zato, ker so Slovenci. Jugoslovanske uradne vesti pa se pri takih priložnostih vedno izognejo temu, da bi omenile slovensko narodnost oseb. Jugoslavija je še vedno zvezna država, kar pomeni, da jo sestavlja več narodov z lastnimi državnimi tvorbami in zato v tujini ne nastopajo samo kot predstavniki vse države, ampak imajo pravico do omembe svoje narodnosti. To je namreč edina možnost, da se naš mali narod afirmira v svetu in si pridobi ugled. Vedno stokamo, da smo kot Slovenci nepoznani v svetu, zamudimo — ali pa nam je to preprečeno —- edinstvene priložnosti, ko bi ga lahko napravili znanega in mu pridobili ugled.
Sicer pa se ne moremo čuditi tujim listom, da so zamolčali slovensko narodnost novega svetovnega rekorderja v smučarskih poletih. Saj celo bralci »Primorskega dnevnika« in slovenskih časopisov, ki izhajajo v Ljubljani, niso mogli zvedeti, da je Šlibar Slo\’enec. V vseh poročilih o Šlibarjevem rekordnem skoku ni bilo v »Primorskem dnevniku« — če se ne motimo
— niti enkrat omenjeno, da je to slovenski skakalec. Vedno so ga označevali le za »Jugoslovana«. Prav tako tudi ljubljansko »Delo«, »TT« in drugi listi.
Zdi se nam, da to ni te gol slučaj. Če bi bil slučaj, bi se jim vsaj kdaj zareklo. V tem je sistem. Pred svetom je treba pač predstavljati Jugoslavijo kot »monolitno« in »nacionalno enotno« državo, da bi svet ne postal pozoren na njene notranje narodnostne probleme in da bi doma čimbolj zabrisali narodno zavest... Kajti samo nad ljudmi, ki so narodno, politično in versko nezavedni, bo lahko totalitarni komunistični sistem obdržal svojo oblast. In ta sistem negira narodnost v imenu neke nove brezoblične »socialistične družbe«, kateri naj bi se stopiti vsi jugoslovanski narodi, da bo ostal končno te eri sam, državni »jugoslovanski narod«. Toda ali ni nekoč že general f.ivkovič s svojimi pomočniki koval takih načrtov?
::„Katoliški glas" v vsako slovensko družino I
Polemika med titovci in KPI šport na slovenskih šolah
Za tržaške razmere je v zadnjih tednih značilna precej ostra polemika med pristaši Titovega komunističnega režima ter pristaši tržaške federacije KPI, ki jo vodi kidali. Polemika se je v glavnem vršila v njihovih glasilih, to je v »Primorskem dnevniku« ter tržaški izdaji »Unita«, »Lavoratore« m v »Delu«, odmev pa je našla tudi v ljubljanskem časopisju in samem kongresu SZDLS (Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije) minuli teden v Ljubljani.
Prve znake, da med titovci in kominformisti (pripadniki Italijanske komunistične partije) nekaj ni v redu, je bilo opaziti že (nota bene) v času zadnjih protislovenskih izgredov v Trstu in pobud za enotno nastopanje vseh slovenskih strank in organizacij m obrambo narodnostnih pravic, ki so se s tem v zvezi snovale na slovenski strani. Dejstvo je, da so Se tržaški komunisti, to je KPI, PDi odtegnili od skupnega nastopanja. Zato Vidali ni podpisal skupne protestne brzojavke vseh slovenskih strank vladi v Rim, ampak je sam na svojo roko protestiral. Ko je v tistih dneh policija priprla štiri openske fante, ceš da so oni pisali neka protiitalijanska gesla, je glasilo KPI »U-uita« drugače pisalo kot »Primorski dnevnik«.
v Sledil je obisk zastopstva tržaške federacije KPI pri vladnem komisarju dr. Palamari v zvezi z ^vajanjem posebnega statuta v Trstu. Delegacijo so sestavljali: Marina Bemetič, Dušan Lovriha (dolinski župan), Pacco (miljski ^Upan) ter on. Vidali, ki so dr. Palamari izjavili, da se bodo tržaški komunisti zavzemali za spoštovanje manjšinskega statuta tudi v bivši coni B. Zaradi te izjave jih je »Prim. dnevnik« obtožil, da so na istih pozicijah kot sami tržaški nacionalisti, ker Italijani v coni B imajo že svoje narodne pravice.
To zadržanje komunistov iz vrst *9*I je na kongresu SZDLS v Ljubljani ostro napadel Ivan Re-pnt, ki je dejal dobesedno: »Žalostno je danes, da poleg ital. na-nionalistov nastopajo in so nastopali že svoj čas proti Slovencem tudi ital. in na žalost tudi slovenski komunisti. S tem (da so dali °no izjavo dr. Palamari), so sto-fili napako in če tega ne razumela, potem se tržaškim komunistom kaj takega ne more odpustiti.«
Vredno je, da si te besede za-P°mnimo, ker doslej so titovci sa-
^"DllllllllIlllllllliiiiiiiiiiiillllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH
***el je
»PASTIRČEK«
za mesec marec
^opravek: v Pesmi »pomladne idile
na strani 166:
namesto: Reza — Roža »	:	Beza	—	Boža
''''^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
mo komunistom iz KPI priznavali, da se borijo za pravice slovenske manjšine, in vsi drugi Slovenci da izdajajo narodne interese. Sedaj je jasno, kdo se stvarno bori za pravice naših ljudi in kdo uganja samo demagogijo z napovedmi dvojezičnih zborovanj na trgu U-nita in kdo je to njih demagogijo lahkomiselno podpiral.
Nasprotja so se nato spričo vročega ozračja raztegnila še na volitve obrtnikov, pri katerih so titovci izločili iz svoje liste zastopnike KPI.
V nedeljo je skušal Vidali obisk pri dr. Palamari drugače tolmačiti, a Bog ve, kje je resnica.
ODBOJKA
Letos se je vršilo že tretjič tekmovanje v odbojki za prvenstvo goriških srednjih šol, ki se je zaključilo pretekli četrtek s finalno tekmo med tehničnim inštitutom »Fermi« in slovenskim licejem. Turnirja se je udeležilo šest šol, in sicer: Industrijska šola, Umetnostna šola, Realna gimnazija, Industrijski inštitut »Volta« in oba finalista.
Slovenski licej je premagal v prvem delu tekmovanja vse nasprotnike (Industrijsko šolo z 2:0, Tehnični inštitut z 2:1 in Industrijski inštitut z 2:1) in postal finalist prve skupine. V drugi skupini, to je v skupini enkrat poraženih, je zmagal Tehnični inštitut in se tako uvrstil za finalno tekmo. V tej tekmi je odpravil — s precej sreče in deloma po zaslugi sodnika —
Gospodarstvo v Jugoslaviji
Še ni sadov valutne reforme
Zadnje mesece se je zelo veliko pisalo tako v Jugoslaviji kot v tujini o reorganizaciji jugoslovanskega gospodarstva, katere pomen naj bi bil v sprostitvi zunanje trgovine in v ustalitvi vrednosti dinarja.
V ta namen je iskala Jugoslavija pomoči pri celi vrsti držav in jo v glavnem tudi že dobila, tako od Združenih držav, od Mednarodne banke, od Italije in drugod. Zagotovljene pomoči ima v znesku več sto milijonov dolarjev. Kljub temu pa se to doslej prav nič ne pozna v jugoslovanskem gospodarstvu. Dinarska vrednost v prosti zamenjavi ni niti malo porastla.
V Trstu kupujejo banke dinarje še vedno — kot že pred meseci — po 60 lir za 100 dinarjev, prodajajo pa 100 dinarjev za 75 lir.
Seveda je zdaj še težko soditi o uspehu ali neuspehu tega poskusa jugoslovanske gospodarske reorganizacije. Vendar pa vse kaže, da so njegov pomen zelo pretiravali. Pričakovali so nekak gospodarski čudež, toda v gospodarstvu se čudeži ne dogajajo. Jugoslovanskega gospodarstva ni mogoče ozdraviti z nekimi upravnimi ukrepi od zgoraj im tudi ne s samimi posojili od zunaj. Jugoslavija je prejela v povojnem času samo od Združenih držav nad dve milijardi dolarjev gospodarske pomoči in na stotine milijonov dolarjev pomoči in posojil tudi od drugih držav, od Velike Britanije do Sovjetske zveze ( in med njimi iso celo ^ majhne države, kot n. pr. Norveška); nobena država v Evropi ni bila deležna v sorazmerju s svojo velikostjo in prebivalstvom take pomoči kot Jugoslavija (kar je bila pač posledica njenega spora 's Sovjetsko zvezo). Kljub temu si jugoslovansko gospodarstvo še vedno ni opomoglo. Vzrok je v tem, da proizvodni procesi v Jugoslaviji niso gospodarski, kar pomeni, da niso konkurenčni. Proizvodni stroški so previsoki, tudi do 100% nad povprečjem v gospodarsko naprednejših in bolj zdravih državah. To pa je posledica nesposobnosti ljudi, ki odločajo v jugoslovanskem gospodarstvu in ki neprestano posegajo v gospodarski proces s svojimi političnimi in ideološkimi ukrepi.
Jugoslovansko gospodarstvo hromi na stotine predpisov, ki si mnogokrat medsebojno nasprotujejo. Razen tega je bila izpodmaknjena gospodarstvu nacionalna podlaga, kar pomeni, da je bil iz gospodarstva izključen vsakršen nacionalni za-
hUBERT
MOČNIK:
Ravnatelj Viktor Bežek ob stoletnici rojstva
Ravnatelj bežek v gorici
, h teh življenjepisnih podatkov imamo lasno sliko, zakaj se je Bežek najprej poklal za službo v Ljubljani. Iz Postojne odšel, ko se rojstnega kraja še ni za-'®dal, Gorenjsko z Radovljico, Vrbo,
, edont, in Triglavom se mu je pri-Ihbila šele, ko je stekla gorenjska železna- Ljubljana mu je bila nekak rodni , rh in ljuba še posebno, dokler so mu lv®li starši.
Pa je leta 1894 prišel v Gorico, ga ^ Ljubljano ni več toliko vezalo. Milo ^iško podnebje, ki ga je užival že leta _■ in spomin na prvo službovanje na gimnaziji tu v Gorici so mu v kratki11! Gorico tako prikupili, da si jo je iz-za svoj stalni dom. Tu je našel iskre-službene tovariše in mnogo prijateljev, kmalu se je odločil in si sezidal v k anii ulici Brigata Pavia poleg vile prof. ča lasten dom. S tem korakom je
nos, nacionalna ustvarjalnost in iniciativa, ki so sicer največje važnosti na vseh področjih narodnega uveljavljanja, od športa do kulture.
Posledica je ta, da v gospodarskem procesu manjka prave volje in iniciativnosti — da ne govorimo o sposobnosti. Proizvodne metode so počasne, medle in neučinkovite, monopolni sistem je bohotno razpasen in onemogoča pravo medsebojno konkurenco; v tem pa je koren visokih proizvodnih stroškov ter splošne gospodarske togosti.
Nočemo igrati vloge prerokov, toda vse tako kaže, da bo učinek tolikega govorjenja o gospodarski oziroma valutni reformi praktično zelo, zelo majhen, če ne ničev. Dokler jugoslovansko gospodarstvo ne bo postavljeno v resnici na bolj zdrave temelje in dokler ne bodo zmanjšani proizvodni stroški tako, da bo postalo mednarodno konkurenčno, mu vsa zunanja pomoč ne bo nič pomagala. V bistvu taka pomoč njegovo ozdravljenje le zavlačuje, kot injekcije z mamili pri bolniku.
Koper bo še ostal brez železnice
Že precej let so obetali koprskemu pristanišču železniško povezavo z zaledjem. Stroški za zgraditev železnice med Koprom in Divačo bi znašali samo okrog dve in pol milijardi dinarjev. Pričakovalo se je, da bo ta železnica zgrajena vsaj v novi petletki 1961-65, vendar pa spet ni v načrtu za to razdobje. Kot se zdi, so morali opustiti misel na to zaradi pritiska iz Beograda, ki noče, da bi se razvilo posebno slovensko pristanišče. Boje se namreč, da bi konkuriralo južnejšim jugoslovanskim pristaniščem. Še važnejši pa je politični vzrok: lastno veliko slovensko pristanišče bi okrepilo separatistične tendence v Sloveniji, ki so v gospodarskih krogih že močne.
Zanimivo je, da doslej še noben jugoslovanski in zlasti ne slovenski list ni črhnil o tem, da so bili za novo petletko opuščeni načrti za železniško zvezo med Koprom in zaledjem, kar najbolj jasno dokazuje, kako je to vprašanje politično delikatno in da je najbolje, da ga preidejo — z molkom. Tako javnost ne bo opozorjena nanj. Le neki slovenski list se je v zadnjem času pritožil, da osrednja u-prava jugoslovanskih železnic v Beogradu noče dovoliti Kopru pravih pristaniških prevoznih tarif, kot jih uživajo druga pristanišča.
slovenski licej z 2:1 (5:15, 15:9, 15:10). Tako sta imeli obe šoli vsaka po en poraz. Treba se je bilo zatorej še enkrat pomeriti v odločilni tekmi za prvo oziroma drugo mesto. Obe šoli sta se vneto pripravljali za to važno srečanje. Tehniki so privlekli v dvorano Umetnostne šole veliko svojih navijačev. Tudi »naši« so prihiteli v velikem številu bodrit svoje »benjamine«, toda številčno jih je bilo manj in v veliki večini so bili nižješolci in tako niso mogli tekmovati z atletskimi in huronskimi tehniki.
Dvorana se je tresla od kričanja in ropotanja, ko sta moštvi začeli igro. Ozračje je bilo napeto in elektrizirano in ni čuda, da so »našim« igralcem, ki so bili povečini mlajši letniki, začeli popuščati živci. Prevelika je bila odgovornost, ki jim je ležala »v rokah«. Prvi set so zato zgubili s 15:5.
V drugem setu pa so se zbrali, reorganizirali svoje vrste in sreča se je začela nagibati v njihovo korist: vodili so z 8:4, z 12:4 in potem s 13:8. Niso sicer močno tolkli, toda so zanesljivo lovili nasprotnikove »bombe«. Potem pa je nepričakovano nastal zastoj, nasprotniki so začeli dobivati točko za točko in so prišli že do 12:13. Še se je zdčlo, da bo zmaga »naša«, saj so imeli servis pri 14:12 in 14:13. Toda izgubili so ga — in izgubili tudi živce. Ravno najpožrtvovalnejši igralec se je prepustil nervozi, ki se je prelila tudi na večino ostalih igralcev, in tako je bila tekma — in z njo prvo mesto — izgubljena s 15:17. škoda! Zamujena prilika se bo težko vrnila.
Za slovensko šolo so nastopali: Anselmi (kapetan), Kusič, Di Battista, Devetak P., Devetak V., Pelicon, Terpin, Marinič; De-vetta, Lavrenčič in Bensa.
Če ocenimo še s tehnične in taktične plati obe moštvi, potem moremo reči, da so igralci slovenske šole imeli dobro prstno tehniko in bili zadostno povezana enota, niso pa imeli močnega napada in njihov servis je bil prešibak. Obratno pa so tehniki imeli močnejši napad (bili so telesno krepkejši in večji) in učinkovitejši servis, v prstni tehniki pa so zelo grešili. Važen faktor je bila tudi praksa: nekateri igralci tehnične šole igrajo že več let in so zato že stari »lisjaki« ter so znali izrabiti neizkušenost in naivnost »naših« in jih presenetiti z nedolžnimi plasiranimi žogami pod mrežo ali pa v skrajne kote igrišča.
Prav nič pa ne pretiravamo, če rečemo, da je bil drugi set izgubljen precej zaradi sodnika (Tržačan Caputto), ki je preveč spregledaval tehnikom razne »grete« in »nošene« žoge.
Toda treba je znati zgubiti. Če ne danes, bo pa jutri sreča na »naši« strani. Nikakor se ne sme zgoditi, da bi sedaj vrgli puško v koruzo. Delati je treba naprej in uspeh ne bo izostal, kajti »vaja napravi mojstra«.
TEK ČEZ DRN IN STRN
S pomladjo se vedno približa tudi čas tekmovanja v gornji disciplini. Ta tek naj bi bil kot nekak ventil zimskega treninga in gimnastike v telovadnici. V soboto 4. marca je bil ta »ventil« odprt in pokazalo se je, da so »mlajši« imeli več pritiska, več atmosfer kot pa »starejši«, saj so prvi postavili boljše čase kot pa drugi. Tudi je moral profesor telovadbe odkloniti več mlajših, ki so hoteli teči, ker so bili še premladi.
Proga za tek je bila speljana po cesti, in sicer po ul. Čampi in ul. Livada ter
je bila dolga okrog 1100 m. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve skupini: mlajši, to je dijaki Nižje gimn. in Strok, šole, ter starejši, to je dijaki Učiteljišča, Gimnazije in Liceja. V prvi skupini je teklo 13, v drugi pa 10 tekmovalcev.
Zelo zagrizena je bila borba med mlajšimi, ker je bilo to istočasno pravo merjenje sil med Nižjo in Strokovno v letošnjem šol. letu (pozneje enkrat se bodo pomerili še v lahki atletiki, v odbojki in v rokometu). Ta prvi obračun se je končal v korist Nižje, ki je s Tencetom, Švabom, Mozetičem in Sošolom nabrala 41 točk, dočim je Strokovna z Benso, Paulinom S., Gergoletom A. in Laurentijem spravila skupaj 35 točk. »Strokovnjaki« so sicer obljubljali poraz in smrt »nižje-šolčkom«, toda poraz je ostal samo na plakatih, nabitih na šolskih vratih. Nekaj pa so ti »vojskovodje na papirju« le dosegli s svojimi risarskimi umetninami: privabili so na tekmo vse, kar »leze ino gre«, tako da je bilo na cilju vse črno strokovnjakov kot nižješolčkov, ki pa se niso upali zbadati eden drugega, ker sami niso vedeli, komu bi prerokovali zmago: ali jeguljastemu Tencetu, ali dolginu Bensi, ali širokoustnemu Dinotu.
Sodniški zbor so sestavljali profesorji Kranner, Jerkič, Bukovec, Bratuževa, Bratina, Vižintin in Bolčina.	— tin
Rezultati:
I. skupina (mlajši)
1. Tence B. (Nižja g.) 3’18’T/IO
2. Švab B. (Nižja g.) 3’19”2/10
3. Bensa D. (Strok.) 3'22”
4. Mozetič M. (Nižja g.) 3’22”7/10
5. Paulin S. (Strok.) 3’28"8/10
6. Gergolet A. (Strok.) 3’29"8/10
7. Laurenti T. (Strok.) 3’30"4/10
8. Sošol M. (Nižja g.) 3’32”4/10
9. Baša B. (Nižja g.)
10. Prinčič J. (Nižja g.)
11. Predan A. (Strok.)
12. Ballus D. (Strok.)
13. Valentinčič E. (Nižja g.)
II. skupina (starejši)
1. Devetak L. (Učit.) 3'34"
2. Devetak V. (Lic.) 3'35”4/10
3. Devetta V. (Učit.) 3'36”2/10
4. Pintar D. (Lic.) 3’40”1/10
5. Lavrenčič M. (Lic.) 3’44”9/10
6. Paulin D. (Lic.) 3'49”3/10
7. Gergolet M. (Gimn.) 3’56”2/10
8. Mikulus D. (Gimn.) 4’01”
9. Terpin R. (Gimn.) 4’06”4/10
10.	Marinig J. (Učit.).
Opomba ured.: Kot je iz gornjega poročila razvidno, se goji šport na slov. šolah zelo uspešno in mladi dijaki kažejo zanj veliko zanimanje ter žanjejo tudi uspehe. Potrebno bi zato bilo, da si ustanovijo svoje športno društvo in dobijo primerne prostore tudi izven šole. Kolikor nam je znano, se tako društvo že ustanavlja, prostori se pa bodo tudi dobili tu ali tam. Vsled tega naše mlade atlete z veseljem pozdravljamo in jim želimo, da bi jih videli čimprej v zdravem tekmovanju na športnih igriščih.
Nemški muzicist Franz Abt je slovel bolj kot po svojih kompozicijah po svojem izrednem apetitu. Nekoč ga sreča prijatelj, ko ves zadovoljen prihaja iz neke hiše.
»Kje pa si bil?«
»Na kosilu.«
»Kaj pa si jedel?«
»Pečeno gos.«
»Vas je bilo več?«
»Ne, samo v dveh, jaz in pa — gos.«
dokazal, da si želi ostati stalno in, če možno, za vedno tu.
Pa komaj si je dobro uredil svojo hišo št. 38, katere lastnik je danes g. Marijan Romjanc, in užival najlepša leta svoje družinske sreče:	rodili	sta	se	mu dve
hčerki in sin — ter imel za svojo zabavo lepo urejen vrt cvetne grede in vedno zeleno živo mejo, ki jo je sam obrezoval, že je v to družinsko idilo kanila prva grenka kapljica. Nepričakovano mu je prišel dekret, s katerim je bil imenovan za stalnega ravnatelja narodno mešanega učiteljišča v Kopru. Bilo je to spomladi 1904.
To priznanje mu je bilo po eni strani prijetno, po drugi pa ne, ker je tako lahko le ob sobotah prihajal v družino, na zavodu pa se je moral boriti s tisoč nevšečnostmi.
Pa je začela stavka; ravnateljeva odgovornost takrat ni bila malenkost. Moramo se vživeti v takratne avstrijske razmere in nič čudnega, če je bila stavka poleg napetega duševnega dela glavni vzrok njegovemu živčnemu obolenju, da je za leto dni bil na bolniškem dopustu in zdravljenju. — Bolelo ga je, da je pod pritiskom razmer moral on sam znižati osmim di-
jakom red iz obnašanja in zavrniti od poletnega roka mature več maturantov vseh treh narodnosti.
Štiri leta ravnateljevanja in polna brig, kako biti dovolj nepristranski trem narodnostim, naposled še stavka in poučevanje pedagoških ved v nemščini, kar je bilo posebno pri italijanskih dijakih skoraj brez vsakega uspeha, to mu je dalo misliti. Da je bil pri dijakih nepriljubljen prav zaradi poučevanja v nemščini, ga je na tihem peklo, a pomagati si ni mogel.
Vse to vam pravim, da boste razumeli, da je na tihem držal z dijaštvom in bil sam prežet z narodnim čustvom in s čutom za pravičnost; da se je dejansko potegoval za Gorico, kjer je imel dom in družino, mu tudi ne moremo zameriti. Laskalo mu je tudi, da bo lahko svoje predmete predaval dijakom v materinščini.
Poleg vplivanja goriških politikov je dognano, da je bil prav Bežek tista oseba, ki je dež. šol. nadzorniku Matejčiču vlila toliko poguma, da je podal zgoraj omenjeno uradno izjavo, ki je bila sicer diplomatsko izražena, a vendar povsem nasprotna avstrijski nemški vladi.
*
Ugodna rešitev premestitve slov. oddelka učiteljišča poleti 1909 v Gorico s priznanjem samostojnosti pod Bežkovim vodstvom, mu je pomagala k popolnemu o-zdravljenju in, le kdor je takrat obiskoval učiteljišče, lahko ve, s kako vnemo in požrtvovalnostjo je Bežek znal v kratkem času spremeniti šolo s krasnimi klopmi češke produkcije in zamisli ter dobiti bogate prirodopisne in fizikalno-kemične kabinete. Da ne govorim še o opremi glasbene šole s klavirjem, orglami, harmonijem in vso potrebno drugo opremo. E-dino za telovadnico smo ostali na slabem, ker smo se morali posluževati te v ulici Verdi. Sicer se je pa Bežek zanimal nele za Dijaško kuhinjo, kateri je bil pokrovitelj, pač pa tudi za pomožno telovadno in športno vežbanje nas dijakov v Sokolski telovadnici.
Šolska knjižnica za profesorje in dijake je obsegala kar dve sobi v zadnjem nadstropju piizidne stavbe k Gregorčičevemu domu. Tam poleg v tem nadstropju je bilo le še ravnateljstvo; v nadstropju spodaj pa fizikalno-kemični kabinet.
Pokojni Bežek je znal spraviti v polno soglasje profesorski zbor. Disciplina na
šoli je bila vzorna, enako uspeh nadpovprečen. Število gojencev je rastlo iz leta v leto.
Bežek je živel samo šoli, znanosti in družini. Bil je zjutraj prvi na šoli in odhajal zvečer zadnji. — Takrat je bil pouk zjutraj in popoldne in zato je umevno, da mu je skoraj ves čas vzela šola in še posebno prva leta.
Tako je potekalo srečno in uspešno vse do vojne napovedi z Italijo. — življenje v Gorici je postalo koj prve dni nevarno in še posebno tam doli ob Soči. Bežkovi so se morali kmalu preseliti v Ljubljano. Tam je vodil zaposlovalne tečaje, ki so dajali učiteljiščnikom možnost dovršiti študij in se usposobiti. Seveda ni pozabil rešiti in odpeljati s seboj ves arhiv, škoda samo, da ni mogel takrat odpeljati tudi knjižnice, ki je bila res bogata in založena do popolnosti z vso dotedanjo slov. literaturo in pedagoškimi deli v glavnih jezikih. Poseben oddelek knjižnic so bili slovarji, učbeniki itd. najrazličnejših slovanskih, germanskih in romanskih jezikov ter hebrejščine in arabščine. Za ta oddelek se je posebno zanimal prof. Ko-stial.
(se nadaljuje)
Proglas goriškega nadškofa
V zvezi s stavkami in težavami, ki vladajo v Jadranskih združenih ladjedelnicah, je goriški nadškof msgr. Ambrosi v škofijskem glasilu Voce Diocesana naslovil na vernike in na oblasti plemenit proglas, v katerem med drugim pravi:
»Znane so nam vesti, ki krožijo in ki toliko zaskrbljenost napravljajo številnim delavcem, njih družinam in vsemu ljud-
SKPD v Gorici priredi v ponedeljek 20. t. m. ob 20.30 v Marijinem domu na Placuti kulturni večer o
MODERNEM EGIPTU
na katerem bo g. Vinko Zaletel predvajal barvne slike s svojega zanimivega potovanja.
stvu zaradi strahu, da se bo delo še bolj zmanjšailo.
V teh trenutkih smo še bliže vsakte-remu izmed naših dragih vernikov in njihovim družinam; zagotavljamo vas, da delamo vse, kar je v naših močeh, da bi pomagali in oddaljili, kolikor je mogoče, vzroke za vašo zaskrbljenost.«
Nato poziva nadškof prebivalce, naj o-hranijo mir in naj se zdržijo pred na-
Protestna stavka slovenskih dijakov
Dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu in Gorici so pretekli ponedeljek stavkali iz protesta, ker so v Rimu zopet od-godili na nedoločen čas razpravo o uzakonitvi slovenskih šol. Dijaki so šolskemu ministru v Rim poslali naslednjo protestno brzojavko: »Dijaki višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom se vzdržijo danes (poned. 13. marca) od pouka iz protesta prati odloženi odobritvi slovenskih šol.«
Stavka je bila stoodstotna in je potekla brez incidentov.
Vendair bi mi dijakom svetovali še drugačen protest: Pridno naj študirajo in z večjo ljubeznijo, da bodo uspehi ob koncu šol. leta pokazaM, da so naše šole vredne uzakonitve. Kajti ne bodo prinesli veljave našim šolam samo protesti, temveč še bolj uspešno in redno delo.
90 milijonov potnikov
Tržaška prevozna družba Acegat je v preteklem letu prepeljala na svojih mestnih in predmestnih progah nad 90 milijonov potnikov. Trst šteje sedaj 4 tramvajske, 11 filobusnih in 4 avtobusne proge. Največ se Tržačani poslužujejo filobusne proge štev. 19, ki je lansko leto prepeljala nad 10 milijonov potnikov.
Sveti misijon na Opčinah
To nedeljo 19. marca se zaključi na Opčinah sveti misijon. Kako poteka, to vas zanima. Neki Openc, zvest Bogu in narodu, pravi o misijonu tako: »Kras ni več Kras! V teh dneh je pri nas vse drugače.« — Resnica je, da je zlasti pri večernih govorih nepričakovano velika udeležba, prav tako pri stanovskih konferencah. Misijon je bil dobro pripravljen v vsakem oziru in zlasti sedaj se veliko moli. Vsi dobromisleči imamo v teh dneh samo en cilj, eno željo v vseh naših molitvah in trpljenju: vse za uspeh svetega misijona. — Naš g. župnik, msgr. Silvani, je moral sredi misijona na nujno operacijo v bolnico. Trpljenje odgovornega pastirja je izredna duhovna pomoč pri velikem božjem delu, ki se sedaj vrši v naši župniji.
Zaradi prejema sv. obhajila bomo imeli v petek in soboto tudi večerno sv. mašo.
silnimi dejanji, ki morejo le škodovati in nikoli koristiti.
Kot je slišati iz zadnjih poročil, se je zadeva v CRDA premaknila z mrtve točke in se bliža rešitvi.
Novo naročilo za tržiške ladjedelnice
Uradno sicer niso še potrdili, vendar je gotovo, da bodo v tržiških ladjedelnicah v kratkem začeli z gradnjo največje italijanske petrolejske ladje, ki bo imela več kot 50 tisoč ton tonaže. Ta vest je prišla iz verodostojnih rimskih virov in je posledica živega zanimanja italijanske vlade, da se premaga kriza tržiške ladjedelnice.
Obnovili so tovarno v Zdravščini
V kratkem bo ponovno začela obratovati tovarna za predelavo svilenih odpadkov v Zdravščini. Ta tovarna je ena najstarejših v naši pokrajini. Ustanovljena je bila pred več kot sto leti in je obratovala vse do leta 1913. V prvi svetovni vojni je bila porušena in od takrat se ni nihče več zmenil, da bi jo obnovil. Šele pred kratkim je na to misel prišla neka večja tekstilna družba, ki je tovarno obnovila, na novo opremila in v kratkem bodo spet zapeli stroji in dali dela številnim ljudem tega področja.
V nedeljo popoldne bo prišla za sklep misijona procesija od naših podružnic Ban in Ferlugov. Sklep se bo začel ob treh popoldne. Vabimo tudi naše sosede iz bližnjih vasi, pridite in skupno z nami slavite Boga, ki je dober.
Šempolaj
Prihod novega župnika
Lep in sončen pomladni dan je pozdravil v Šempolaju novega župnika č. g. Mirka Mazora. Iz Gorice je prišel g. Ma-zora v avtomobilskem sprevodu v spremstvu številnih in zvestih prijateljev, ki so hoteli svojega dosedanjega dušnega pastirja pospremiti prav do nove fare. Pod svečano okrašenim slavolokom so g. župnika pričakali Šempolajci v res velikem številu. Ob ubranem pritrkovanju zvonov je g. Mazora stopil pred slavolok, kjer ga je pozdravila mala deklica z deklamacijo in mu podarila šopek. Tu so novega župnika pričakali tudi devinski dekan g. Kretič ter zgoniški župnik g. Prinčič. Nato je g. Mazora izrekel svoj prvi pozdrav novim vernikom. Njegove besede so bile izredno prisrčne in so vse navzoče zelo prevzele. »Vaše veselje bo tudi moje veselje — vaša žalost bo moja žalost,« je med drugim dejal, nakar je prosil božjega blagoslova na vse farane. Sprevod se je nato pomaknil proti cerkvi. Gospoda Ma-zoro so pospremili tudi nekateri njegovi sobratje iz Gorice z msgr. dr. Klincem na čelu.
V prijazni cerkvi je sledila slovesna sv. maša, pri kateri je lepo pel šempo-lajski cerkveni zbor. Najprej je spregovoril g. dekan Kretič, ki je izročil novemu g. župniku dobrodošlico devinske dekanije, nato pa je orisal pomen duhovnikovega dela med ljudstvom. Med sv. mašo je imel č. g. Mazora globoko in pesniško izklesano pridigo, v kateri je začrtal program svojega pastirovanja. »čast božja in zveličanje duš« — to je geslo, ki bo vodilo njegovo duhovniško delo v tej fari.
Slovesna sv. maša se je zaključila z blagoslovom. Po cerkveni slovesnosti se je g. župnik prijazno razgovarjal s svojimi novimi farani in si hitro osvojil njih simpatije. Ob tej priliki je prišlo v šempolaj poleg številnih Goričanov tudi precej ljudi iz bližnje okolice. Slavnosti so se udeležili tudi zastopniki občinskih oblasti iz Nabrežine.
Popoldne so bile še večernice, s čemer
se je zaključila lepa nedeljska slovesnost. G. Mazori kličemo še enkrat: vse najboljše!
Bazovica
Preteklo sredo smo imeli v Bazovici
5.	mladinski večer, na katerem nam je g. dr. Stanko Janežič predaval o perečem vprašanju — »Kako si izklešeš značaj«. Živahno in v pesniški besedi nam je podajal iz zakladov svoje stroke. Prav to je bilo, kar nas je opogumilo, da smo sledili njegovemu izvajanju kljub globinam, v katere nas je popeljala. Hvaležni smo mu. Tako smo spoznali, da je treba graditi na duhovni podlagi, da si je treba krepiti voljo in da ni nikoli prepozno začeti. Danes je na svetu zato tako hudo, ker je malo pravih značajev in veliko takih , ki niti želje nimajo, postati značajni.
Štirje pari gotovi za poroko — peti zaljubljenec skrajno razočaran in osramočen, ko spozna, da je njegova želja neuresničljiva (zaljubil se je namreč v mladeniča, ki je igral namišljeno »teto« v veseloigri »Oharlyjeva teta«) to je končni prizor zabavne igre, ki nam jo je v nedeljo nad vsako pričakovanje uspelo i-gral »Slovenski odre«.
Gospod profesor Peterlin je pred predstavo v izbranih besedah pozdravil poslušalce, nakar se je začela igra. Igralci so igrali tako doživeto, da smo se vsi prav veselo zabavali. »Škoda, da ljudje niso vedeli, kako lepa je ta igra!« so ljudje kar med predstavo privoščili to veselje še drugim. Lepo število gledalcev priča, da so mnogi vsaj slutili, da jim »Slovenski oder« pripravlja veselo presenečenje.
Gospodu profesorju Peterlinu in vsej igralski družini iskrena zahvala v imenu vseh Bazovoev — v trdnem upanju, da nas kmalu spet razveselite s svojim obi-skom!	B_c
Padriče
mala vas, ki šteje komaj 211 duš, kar hiti s porokami: preteklo nedeljo je bila na vrsti druga poroka v tem letu in sicer kar v vaški cerkvici sv. Cirila in Metoda. Karel Grgič, ki študira kemijo na ljubljanski univerzi, je poročil gdč. Emilijo Grgič. Pristnemu padriškemu paru naše čestitke in voščilo srečnega zakonskega življenja. Drugi pari se pa pripravite, da jima častno sledite!
Važno za bivše deportirance
Osebe, ki so bile za časa vojne deportirane v nemška taborišča ali pa zaprte v taborišču Fossoli in v Bolzanu, kakor tudi svojci umrlih v taborišču, so napro-šene, naj se javijo na Zvezi partizanov. Omenjena zveza je dobila od Vsedržavnega združenja bivših političnih deportirancev v nemških taboriščih okrožnico, v kateri je rečeno, da zbirajo podatke o bivših deportirancih, da ugotovijo točno število italijanskih deportirancev, umrlih in preživelih. Potom teh seznamov se bodo zastavile zahteve o morebitnih odškodninah zahodnonemški vladi, kakor so že storile druge evropske države.
Za vojne upokojence
Finančna komisija poslanske zbornice je dne 3. marca sprejela zakonski predlog o pokojninah in invalidninah bivših pripadnikov avstroogrske vojske, ki so italijanski državljani. Senat je predlog že potrdil in bo v kratkem stopil v veljavo.
»Tajnost« umazanega perila
Neki visoki funkcionar britanskega poslaništva v Moskvi je odkril tajnost diplomatskih pošiljk, ki vedno »vznemirjajo« ljudsko fantazijo, štiri leta se je ta poslanik posluževal teh diplomatskih uradnih potov, da je pošiljal domov na Angleško, ne morda tajne dokumente in skripte, temveč svoje osebno — umazano perilo. Gospodar pralnice na Angleškem je to »skrivnost« izdal drugim in tedaj se je zvedelo, da se skoro vsi neporočeni poslaniki v Moskvi poslužujejo teh potov, ne samo za perilo, temveč tudi za obleko in popravila čevljev, če hočejo biti dostojno oblečeni. »Ni naša krivda,« je izjavil poslanik, »ruske pralnice so strašne. Nimajo pojma, kakšna naj bi bila lepo oprana in polikana srajca. To je luksus, ki si ga v Rusiji ne moremo privoščiti.«
Nova poštnina za sporočila in vabila
Ministrstvo za pošto je določilo nove poštne tarife za vabila in sporočila. Za navadna sporočila o rojstvu, smrti in poroki je določena poštnina 15 lir, za ista sporočila, ki pa vsebujejo še druge pozive in vabila je določena poštnina 25 lir.
Radio Trst A
Teden od 19. do 25. marca 1961 Nedelja: 9.30 Slovenski narodni motivi.
— 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa.
— 11.30 Oddaja za najmlajše: »Mojca«, pravljica; igrajo člani RO. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj ... Kronika tedna v Trstu. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 17.00 Za smeh in dobro voljo.
— 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: (25) »Tudi svetniki niso imeli lahkega življenja«. —• 21.35 Brahms: Trio v H-duru, op. 8 za violino, čelo in klavir.
Ponedeljek: 18.00 Italijanščina po radiu.
— 19.00 Postno predavanje: dr. Jože Prešeren: (10) »Pota modernih ateistov k Bogu«. -- 20.30 Gustave Charpentier: »Louise«, opera.
Torek:	18.00 Šola in vzgoja - Ivan
Theuerschuh: »Mož beseda v vzgoji«. —
18.30 Dve simfonični pesnitvi. — 19.00 Pisani balončki; — 21.00 Tvornica sanj. —
22.00 Sprehodi po antičnih gajih: (5) »Ka-tul, pesnik mračne strasti«.
Sreda: 18.00 Slovenščina za Slovence -
11.	oddaja. — 19.00 Zdravstvena oddaja.
— 20.30 Avtor tromesečja - Anton Novačan: »Janez Goligleb«, igra v štirih dej.; igrajo člani RO. — 22.30 Srednjeveške ljudske pesmi Kristusovega trpljenja v izvedbi zbora »Polifonica Ambrosiana«.
Četrtek: 18.00 Radijska univerza. — 19.00 Širimo obzorja: Umetnost naših cerkva: (13) »Kontovel«. — 20.30 Simfonični koncert orkestra Italijanske Radiotelevizije -Mozart: Andante za flavto in orkester; Boccherini: Koncert v D-duru; Beethoven: Tretja simfonija v Es-duru. V odmoru: Umetnost in književnost: »Slavist Ettore Lo Gatto in njegova knjiga „11 mito di Pietroburgo”.«
Petek: 18.00 Italijanščina po radiu. —
18.30 Bizet: »Vesela Perthova hči«; Boro-din: Poloveški plesi. — 19.00 Postno predavanje: msgr. dr. Lojze Škerl: »Nemirno je človeško srce, dokler ne počije v Tebi, Gospod!«. — 21.00 Gospodarstvo in delo. — 21.15 Koncert operne glasbe. —
22.00 Obletnica tedna. — 22.15 Srečanja s slavnimi glasbeniki: »Wanda Landovvska«.
Sobota: 15.30 »Egmont«, tragedija v petih dej., ki jo je napisal J. W. Goethe; igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu. — 19.00 Pomenek s poslušalkami. — 20.40 Zbor Slovenske filharmonije.
Slovenski oktet na Norveškem
Ljubljanski slovenski oktet je odšel na gostovanje na Norveško. Nastopil je v torek 14. t. m. v koncertni dvorani v Oslu.
Promet ČSR skozi Trst
V Pragi so nedavno na pogajanjih med tržaško gospodarsko delegacijo in tamkajšnjim izvoznim podjetjem »Cecofracht« podpisali pogodbo glede češkoslovaškega tranzitnega prometa skozi tržaško pristanišče. Promet ČSR skozi Trst bo v tem letu dosegel 250.000 ton, to je 100.000 ton več kot lansko leto. Tržaško gospodarsko delegacijo je vodil dr. Caidassi, ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad uspehom pogajanj. Težave so nastale pa pri sestavljanju direktne železniške tarife Čejkoslo-vaška-Trst-prekomorje in to glede Avstrije, ki je letos povišala železniške tarife in tudi glede Jugoslavije, ki sedaj spreminja železniški upravni sistem. Težave so tudi z Madžarsko, ki je uvedla nov priročnik in nov način merjenja železniških razdalj. Potrebno bo zato še nekaj mesecev, da železniški strokovnjaki uredijo vse te zadeve in pride do dokončne odobritve direktne tarife Češkoslovaška-Trst-prekomor-je.
---------- ZA ŠALO -----------------------
Počasi
Katehet je v šoli razlagal otrokom o nebesih in peklu. Vsi so ga pazljivo poslušali. Ko je končal, je rekel: »Naj vstanejo vsi tisti, ki hočejo iti v nebesa.«
Vsi so vstali. Le leni Milan je obsedel na svojem prostoru.
»No, Milan,« se začudi katehet, »ali ti nočeš v nebesa?«
»Seveda hočem,« odgovori zaspani Milan, »toda ne takoj.«
< • >
Je res nesrečen
Usmilite se ubogega moža, ki je ob potopitvi ladje izgubil vso družino.«
»Nate, toda prejšnji mesec ste družino izgubili pri požaru.«
»Res je, gospa! Vidite, kako sem nesrečen.«
Samoodločba samo za Afričane?
Slovenski komunistični tisk — »Primorski« je seveda eden najbolj glasnih — ne najde dovolj hudih izrazov za belgijske in francoske »kolonialiste«, ki da odrekajo Kongočanom in Alžircem pravico do popolne neodvisnosti. Jugoslovanski delegat pri Združenih narodih je eden glavnih pobudnikov vseh resolucij za obsodbo teh »kolonialnih« držav in za priznanje pravice do samodločbe Alžircem.
Toda ali bi ne posvetili slovenski komunistični listi vsaj del svoje ganljiva vneme za pravice do samoodločbe afriških narodov oziroma plemen rajši svojemu lastnemu narodu? Ali so že kdaj z besedico zahtevali za slovenski narod pravico do samoodločbe? Ali pa so morda afriška ljudstva bolj zrela zanjo kot Slovenci, narod brez analfabetov, ki se je že pred tisoč leti in več vključil v evropski kulturni krog?
Težko je presoditi, če se skriva za to brezbrižnostjo za usodo lastnega naroda popolna negacija slovenstva, ali naivnost — ali strah pred resnico.
OBVESTILA
ZA MOŽE IN FANTE V GORICI. Pred oljčno nedeljo bomo imeli v Gorici tri' dnevnico za može in fante. Vršila se bo pri Sv. Ivanu po naslednjem redu: Četrtek 23. marca ob 8.30 zvečer govor in blagoslov z Najsvetejšim.
Petek 24. marca, enako.
Sobota 25. marca: zvečer od 7.30 dalje spo-vedovanje. Ob 8.30 govor, nato spovedovanje, dokler bo kdo.
Nedelja 26. marca: ob 9. uri pri sv. maši na Travniku slovenski Pasion in skupno sv. obhajilo. — Tridnevnico bo vodil msgr. Rudi Klinec. — Vabimo vse fante in može iz mesta in tudi iz okoliških vasi-Kakor ste, fantje, pridni in hodite k pevskim vajam iz različnih vasi, tako se udeležite te tridnevnice in prihajajte v velikem številu. »Vera je iz poslušanja,« uci sv. Pavel. To velja tudi za može in fante-Zato pridite!
Vaši dušni pastil'!1
MATURE NA UČITELJIŠČU. Prošnje za pripustitev k usposobi jenostnemu izp*' tu na drž. učiteljišču s slovenskim učnii** jezikom v Trstu naj redni kandidati i** privatisti vložijo di 31. marca 1961.
TRETJEREDNIKOM se obvešča, da bo tretjo nedeljo 19. marca, sklep tridnevnice pri sv. Antonu ob 4h pop. Zato odpade redni mesečni shod. Vsem članicam i° članom, vesele velikonočne praznike žeh
Vodstvo
LISTNICA UREDNIŠTVA
Za Veliko noč izdamo KG na osmi'1 straneh. Izšel bo redno v četrtek 30. marc8' Gg. sotrudnike prosimo, da nam pravočasno pošljejo svoje prispevke.
DAROVI
Za Katoliški dom: T. B. 1.000; ValaS Franc - Lecce 1.500; Peršolja Kristina 5001 P. F. 1.000; P. B. 500; Z. P. 2.000; K. G; 1.000; N. N. - Barkovlje 10.000; Botuss* Amalia - Turin 1.000; Štrukelj Andrej Rajbelj 1.000; Kenda Zora - Firence 1.000,
S.	K. - Trst 1.500; N. N. - Gorica 3.000. N. N. - Gorica 2.000; N. N. - Gorica 1.000» N. N. - Gorica 1.000; Černuta Oskar - Raj' belj 1.500; č. g. Dodič Anton - Bordighef^ 3.000; družina Zavadlav - Štaindrež 1.000. Ziani Danica - Standrež 500; Melinc Jožica - Milan 5.000; Terpin Franc - Števerjal* 5.000; N. N. - Gorica 30.000; Črv Stanislav' Rajbelj 1.000; družina Ambrožič - Kanada 9.300; Velikonja Milka - Follonica 2.500. č. g. Marko Kranjc - Rim 1.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: V., Sv. Jakob 1.500; trgovina Fortunato 5.000; M. T” Mačkovlje 2.000; N. M., Skedenj 5.000; T■ P., Dolina 1.000; F. M. ob smrti nečak® iz Rojana 2.000; štiri družine iz Dolin6' darovale skupno 7.500 lir. — Vsem našit** izrednim dobrotnikom iskrena zahvala-Bog vam povračaj!
Za Alojzljevišče: Družina Č. 1.000; M«*' jan Vižintin, bivši gojenec, 2.000; N. 1.000; J. M. 1.000; B. Švab ob smrti oČe<^ Jerneja Košuta iz Sv. Križa pri Trsti*
1.000	lir. — Bog povrni vsem dobrotnikom'
Za Slovensko sirotišče: N. N. 1000;
N. - Trst 10.000 lir.
Iskren Bog povrni!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca ■' trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 7^ davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Motril Tiska tiskarna Budin v Gorici
SLOVENSKA PROSVETA
vabi na Cvetno nedeljo, dne 26. marca popoldne na prireditev v AVDITORIJU pod naslovom:
PESEM NAŠE BESEDE IN IGRE
Nastopijo naši pesniki. Slovenski oder pa bo igral moderno sodobno slovensko dramo Branka Rozmana »Roka za steno«. To je drama trpljenja in odrešenja našega rodu.
Šele prvič se je posrečilo dobiti Slovenski prosveti v tej sezoni Avditorij. Zato ljubeznivo vabimo tržaške Slovence, da ta dan napolnijo Avditorij.
RAZNE NOVICE