76 Novice. Deželni zbor kranjski. V popoludanski seji dne 11. febr. poroča posl. Grasselli o letnem poročilu deželnega odbora „Posebni prigodki, deželui odbor, razdelitev referatov, seje. Posl. Hribar kara deželni odbor zaradi prevelikega nemškutarenja in predlaga: Deželnemu odboru se naroča, naj v varstvo veljave slovenskega jezika c. kr. državnim uradom v deželi Kranjski, izvzemši c. kr. vojaške oblastnije, dopisuje le v slovenskem jeziku Posl, dr. Schaffer in dež glavar Detela opravičujeta deželni odbor. Poročilo se na to vzame na znanje, a Hribarjeva resolucija se odkloni. — Isti poslanec dalje poroča o deželnoodborskem poročilu „Zdravstvene reči", pojasnuje posebno vprašanje glede živinozdravnika v Idriji in predlaga, da naj deželni odbor stori eventuvelno sam potrebne korake pri poljedelskem ministarstvu glede te zadeve Posl. Višnikar razpravlja o vprašanji, katera občina mora plačati pogrebne stroške za ubogimi, ali ona, v katero je pristojen, ali ona, v kateri umrje. Govornik trdi, da poslednja in prosi vlado, da v tem smislu potrebne ukrene. Deželni predsednik baron Hein je tudi tega mnenja in pripominja, da se kaže občinam v takih slučajih pritožiti, da se konečno stvar prav reši. Poročevalec Grrasst lii trdi tudi, da mora tista občina plačati stroške, kjer ubožec umrje. Poročilo se na to odobri. — Isti poslanec dalje poroča o deželno-od-borskem poročilu „deželna prisilna delavnica". Poročevalec predlaga: 1 ) Potreba primerne krajše zveze deželne prisilne delarnice z novo deželno bolnico preko Ljubljanice se pripozna; 2.) nameravana gradnja lesene brvi preko Ljubljanice se v- to sviho odobruje in zanjo deželnemu odboru dovoljuje kredit 1500 gld. predujemno iz deželnega zaklada; 3.) za nepričakovani slučaj, da dežela ne doseže inštancnim potom dovoljenja za gradnjo lesene brvi, dovoljuje se deželnemu odboru istotako predujemno iz deželnega zaklada kredit 6000 gld , da mej deželno prisilno delarnico in novo bolnico zgraditi da mestu lesene, železno brv preko Ljubljanice. Predlogi se sprejmo in poročilo odobri. — Isti poslanec poroči o deželnoodborskem poročilu „Deželni dobrodelni zavodi". Poslanec dr. Tavčar predlaga z ozirom na to, da se je Hribarjev predlog odklonil: Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnjem zasedanji poroča o tem, v katerem jeziku dopisuje cesarskim in drugim oblastnijam, in po kakih načelih se pri tem ravna. Posl. Klim pravi, da so on in njegovi somišljeniki zato glasovali proti Hribarjevemu predlogu, ker so ga smtrali za nezaupnico deželnemu odboru. Posl dr. Bošnjak pojasnjuje postopanje dež. odbora glede jezika pri dopisovanji Na nemške dopise se odgovarja nemški na vse druge slovenski. Le redke so izjeme. Posl. Hribar obžaluje, da je njegov predlog pal in priporoča dr. Tavčarja predlog. Deželni predsednik baron Hein izjavlja, da je vlada enako pravična slovenskim kakor nemškim vlogam, le hitreje stvar gre, če so nemške. Poročilo se na to odobri in sprejme dr. Tavčarjev predlog — Brez debate se odobre deželnoodborska poročila „Zakonski načrti" (poročevalec posl baron Reehbach), „Davki" (poročevalec posl. Pfeifer), „Deželne podpore" in „Občinske reči" (porečevalec posl. Arko) Posl. dr. Žitnik poroča imenom finančnega odseka o odpomoči zoper škodo povoduji v dobrinški občini. Iz deželnih sredstev se dovoli 900 gld., to je 30 % stroškov in sklene prositi za državno podporo. — Isti poslanec poroča o poročilu glede oskrbljenja občine Ambrus z vodo in predlaga : 1 ) Poročilo dež odbora o obravnavah z visoko vlado glede oskrbljenja občine Ambrus in sosednih vasi z vodo se jemlje na znanje. 2 ) Deželnemu odboru se naroča, da takoj prične vodopravne obravnave zaradi eventuvelne pridobitve vodne sile in pravice do dobivanja vode. 3.) Za napravo vodovoda v celem obsegu se deželni prispevek razdeli v tri letne obroke po 11 000 gld. in pričeuši z 1 1895. vstavi v proračun deželnega zaklada, vsled česar se v lanskem zasedanji dovoljeno, pa neporabljeno predplačilo 3000 gld. zviša letos za 8000 gld ter tako kot prvi obrok določi 11000 gld 4) Deželni odbor se pooblašča, da ob svojem času napravo vsega vodovoda odda podjetniku ali po jednotnih cenah ali za pavšalni znesek, kakor se mu najprimernejše in najugodnejše zdi za deželne finance. Sprejmo se ti predlogi in resolucija, da se ji pri oddaji del na domače delavce v prvi vrsti ozirati. — Poslanec Hribar poroča o deželnem prispevku za bidrograrični posel 77 odboru in šele poodobrenju te korporacije sme tak tehnik poslovati pri nadzorstvu tega vodovodnega dela. [Deželnemu od-oboru se naroča, da stori potrebne korake v dosego državne podpore. — Poslanec Klun je proti predlogu Posl Arko in Hribar ga toplo priporočata, o predlogu se zaradi nesklepčnosti zbornice ni moglo v tej seji glasovati na Kranjskem, katerega namerava ustanoviti visoka vlada in predlaga prispevek 1155 gld., t j. 30% vseh stroškov. Dež. predsednik baron Hein priporoča, da naj se dovoli 50 «/0. Poročevalec vzdržuje svoj predlog, ki se tudi sprejme. — Posl baron Sch\vegel poroča o nakupu zemljišča poleg Ru-dolfinuma v muzejske namene in imenom finančnega odseka predlaga: Deželni odbor se pooblašča, da se v svrho pospeševanja prizadevanj glede premeščena kakega c. kr. obratnega ravnateljstva drž. železnic v Ljubljano, dogovori z mestno občino ljubljansko glede eventuvelne zamene za Bežigradom ležečih, deželi lastnih parcel za parcele v načrtu kot skupina L, parceli 1 in 2 zaznamovanih, 1134 62[]2 mereČih parcel s pogojem, da se poravna diferenca mej kupno ceno parcel za Bežigradom in kupno ceno parcel mestne občine na Tržaški cesti, določeno na 5 gld. za ]°, to pa za slučaj, da se posrečijo pogajanja glede ustanovitve železniškega prometnega ravnateljstva v Ljubljani, če bi ta pogajanja tekom jednega leta ne imela uspeha, naj se za dogovorjeno ceno kupijo rečene parcele in glede njih porabe stavijo svoj čas primerni nasveti. Predlog se sprejme brez debate — Prošnji gospodarskega odbora v Št Petru na Krasu in podobčine Klenik za podporo za vodovod se izročita deželnemu odboru v rešitev (poročevalec posl. Višnikar) — Posl. dr. Schalfer poroča imenom železniškega odseka o predlogu glede ustanovitve c, kr železniškega prometnega vodstva v Ljubljani Poročevalčevi predlog ki gre na to, da naj se vlada naprosi za ustanovitev, da se oproste nove zgradbe v ta namen 25 let deželnih priklad in da naj dežela skupno z interesovanim ljubljanskim mestom o tej zadevi postopa, se sprejmo ednoglasno. — Posl. Kersnik poroča imenom upravnega odseka o uvr stitvi nekaterih v kamniškem cestnem okraju se nahajajočih občinskih cest mej okrajne ceste. Uvrstitvi se pritrdi Isti poslanec poroča o prenaredbi § 5. zakona z dne 13 januvarija 1882. dež zak št 25. leta 1886 , o odkupu posestev se -držečih novčnih in prirodninskih davščin za cerkve, župnije in njih organe, z dotiČnim načrtom zakona DotiČni zakon se sprejme in pritrdi resoluciji, da naj deželni odbor v prihodnjem zasedanji predloži še druge potrebne premembe tega zakona — Na predlog poročavalca posl Povšeta uvrsti se občinska cesta od PodreČe do smledniškega mostu med okrajne ceste. — Združitvi vasi Gnadendorf in Hutterhauser z mestom Kočevjem se pritrdi, (poroč posl dr. Tavčar) Prošnje: Vasi -Cadež pri Trebnjem, da bi deželni tehnik pregledal, kako bi se ondi napeljala pitna voda; posestnikov vasi Breze, da bi se vodovod Vinice-Sušje podaljšal do vasi Breze (poročevalec posl baron Reclibaeh; občine v Kropi, Kamnigorici in Ovsiši za ustanovitev zdravstvenega okrožja v Kropi (poroč posl. Kersnik); županstva v Vel Poljanah za prenaredbo zakona o licenciranji plemenskih bikov (poroč. posl Povše) — se iz-roče deželnemu odboru v primerno rešitev oziroma nadaljno poizvedovanje. Istotako se izročita deželnemu odboru v rešitev prošnji cestnega odbora v Radovljici za uvrstitev okrajne ceste Lesce-Radovljica in Kamnagorica-Kropa-Podnart med dfželne ceste in ona županstva v Staremtrgu in okrajnocestnega odbora v Crnomlji za napravo ceste iz Starega trga do Broda ob Kolpi (poroč. posl Kersnik). — Posl Lenarčič poroča o prošnji županstva v Gorenjem in Dolenjem Logatcu za podporo v svrho naprave vodovoda in -imenom upravnega odseka predlaga: Logaški občini dovoli se za zgradbo vodovoda od proračunanega zneska 30 °/0 ako država, kakor je to navadno, dovoli iz melijoracijskega zaklada 50 % prispevka. Znesek te podpore postavi se v proračun leta 1896, ter se ima delo izvršiti, kadar bode deželni hidrotehnik izvršil ona vodovodna dela, katera so sedaj vže v izpeljavi, ali pa če mu bode mogoče, mej tem časom tudi to delo nadzorovati. Ako bo pa občina hotela delo prej izvršiti, mora ona pokriti one stroške •nadzorstva, kateri presegajo proračunani zmesek tega nadzostva. V tem slučaju pa mora občina dotičnega naznaniti deželnemu