AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLf "Kwttfltilll 2fNEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI AMERICAN NEWS. PAPER PRINTED IN SLOVENIAN LANGUAGE NO. 83. CLEVELAND, OHIO, MONDAY JULY 19th, 1926. LETO XXV1II.-VOL.XXVIII Škof v naselbini. dr. jegliču ugaja cleveland in njega prebivalstvo. Primarne volitve državljanom je treba paziti, da porazijo suhaCe. Po končani sv. maši v cerkvi sv. Vida, zadnji četrtek, 15. julija, se je podal ljubljan-ski^vladika v spremstvu slov. duhovnov na obisk k cleve-landskeniu škofu, ki mu je dal na razpolago vse, kar je - škofijskega. Zapovedal je vsem zavodom, pod njegovim nadzorstvom, da sprejmejo vladiko Jegliča kot njega samega. Ogledali so si semenišče in konečno tudi samostan Notre Dame, kjer so naše slovenske šolske sestre ter slovenska dekleta, ki se pripravljajo za sestrski šolski stan. Ni trajalo dolgo, pa so bile sklicane vse sestre v velikem poslopju, in oba slovenska škofa, dr. Jeglič in dr. Gnidovec sta morala narediti kratek nagovor navzočim, kar je imelo viden uspeh. Iz samostana so avtomobili obrnili po bulevardu tja v Coliinwood na obisk k župniku Rev. Hribarju. Vsa družba se je potem odpeljala po Euclid Ave. in po bližnji cle-velandski okolici, da so si deloma ogledali mestne znamenitosti, deloma videli lepoto Clevelanda. Dr. Jeglič je izjavil, da je Cleveland v r.aspieš lepo mesto. V četrtek opoldne je bilo kosilo pri Rev. Poli ikvarju, večerjo so pa odlični! gosti imeli pri Rev. Omanu v Newburghu. V petek zjutraj je bila sv.: maša v slovenski cerkvi sv. i Lovrenca v Newburghu, nakar se je odlična družba podala v mestno hišo k sprejemu k mestnemu ravnatelju, Wni. R. Hopkinsu. Slednji je •zvanredno prijazno sprejel častito družbo ter jim stavil na razpolago vse ugodnosti mesta. Mestni blagajnik, Mr. Adam J. Damm je nato gostom razkazal vse mestne zavode in mestne zanimivosti. Vsepovsod so naše slovenske goste z največjo prijaznostjo >n spoštovanjem sprejemali, 'n so ameriške oblasti v tem oziru v resnici skrajno gentle-nianske. Popoldne v petek je družba se odpeljala v Parma-dale, v okolico Clevelanda, in zvečer se je vršil javni spre-iem škofa v Collinwoodu, kjer se je zbrala ogromna množica naroda, da vidi in sliši priljubljenega vladiko. 7-O-- J00 LJUDI UTONILO V SRBIJI. 1 Belgrad, 17. julija. Glasom Poročil iz južnih krajev Srbi-se je tam v mnogih krajih l|trgal oblak, in je nastalo de-2evje poplavilo okolico. Nad ljudi je pri povodnji zgu-h'lo življenje. V našem uradu imamo P°dpisne pole za sodnika Bradley Hull, ki je kandidat ?.a mladinskega sodnika. Že-J.a uredništva je, da bi vsi na-državljani podpisali za tega ^°dnika, ki je izmed vseh kandidatov najbolj priporočljiv, V torek, 10. avgusta, se vršijo po vsej državi Ohio primarne volitve. Te volitve so silno važne zlasti glede pro-hibicije. Vsa ostala Amerika je pozorna na volitve v državi Ohio. Gre se radi senatorja Willisa, ki je glavni steber prohibicije, če bo še zvoljen ali ne. Njegova izvolitev pomeni še najmanj 10 let prohibicije, njegov poraz pomeni, da so se ljudje naveličali hi-navščine. Mi posebno prosimo rojake, naj nikar ne zamudijo teh volitev. In kdo lahko voli 10. avgusta? Vsak, ki je državljan, in se je lansko leto registriral. Za primarne volitve se ni treba znova registrirati. Vi samo poveste v volivni koči, da ste lansko leto volili, in brez vsake registracije lahko zopet volite. Registrirati se pa morajo vsi oni, ki so od lanskega leta postali polnoletni, vsi oni, ki so od 'anskega novembra naprej postali državljani, in vsi oni, ki lansko leto niso volili. Za te bodo odprte volivne koče v pondeljek, 9. avgusta, od 5. do 9. ure zvečer. Kdor ni lan-' sko leto volil, ta se mora registrirati, kdor je lansko leto volil, se mu ni treba registrirati. Od časa do časa prinesemo pred volitvami še več podatkov.' Urednik umorjen 850,000 NAGRADE ONEMU, KI IZSLEDI ZLOBNE MORILCE V CANTONU. VELIK VIHAR NA ZAPADU. Ashland, Wis., 16. julija. Tri osebe so bile ubite in povzročena je bila silna škoda, ko je v tej okolici začel divjati danes tornado. Kakih 50 oseb je dobilo v tornadu poškodbe. Zdravniki in bolniške strežnice hitijo iz bližnjih krajev sem, da strežejo ranjencem. Velikansko škodo je torr-ado povzročil tudi v Chis-holm, Minn, kjer je bilo več oseb ranjenih. da se ga izvoli za mladinske- ga sodnika v Clevelandu. Ameriška vlada namerava ^soditi Franciji 500 milijo-n°v dolarjev. — County clerk Wallace je izposloval izvanredno zaslišanje za državljanstvo, ki se bo vršilo v četrtek, 29. julija, na Common Pleas sodniji. Ne-vadno tekom počitnic se ne podeljuje državljanstvo, toda clerk Wallace je izjavil, da so prositelji za državljanstvo opravičeni do takojšnjega zaslišanja pred sodnikom ter je z zvezinim eksaminerjem se pogodil, da se zaslišanje vrši v četrtek, 29. julija. Mr. Wallace bo tudi gledal, da dobijo vsi prositelji državljanstva svoje papirje že v soboto, 31.. julija, in bodo lahko pri volitvah 10. avgusta že volili. — 13 letna Adriana Kalf in 15 letna Helen Kalf, njena sestra, sta se zabavali s tem, da ste ena drugo šegetali s peresom pod vratom. Helen Kalf se je pri tem tako smejala, da ji je počila glavna žila in je umrla. V četrtek, 22. julija, bo prev.z. g. škof, Rt. Rev. Gnidovec, spovedoval pri fari sv. Vida od 3. ure naprej popoldne. Rojaki so prijazno vabljeni, da se poslužijo te lepe prilike. Canton, Ohio, 16. julija. Donald R. Mellett, star 36 let, urednik upljivnega časopisa "Canton Daily News" je bil danes ponoči umorjen, dozdevno od morilcev, ki so se zaro-tili proti njegovemu življenju, ker je napadal nečedne elemente v svojem časopisu. Mellett je pravkar spravil svoj avtomobil v garažo okoli polnoči, ko je bil napaden od morilcev, ki so začeli streljati z vso silo v njega. Mesto Canton je poznano po svoji nemo-ralnosti in po bootlegganju na debelo. Splošno se veruje, da je bil Mellett ubit od elementov, ki lastujejo razvpite hiše v mestu, in katere je urednik Mellett z vso silo napadal v svojem časopisu. Sosedje so videli po umoru bežati dva moška od prizorišča umora. Pobegnila sta v avtomobilu, ki je nosil licenco iz države Pennsylvania. Pred štirimi dnevi je dobil urednik Mellett anonimno telefonsko sporočilo, da je njegovo življenje v nevarnosti, in naj pričakuje smrti. To sporočilo je urednik oddal policiji in zahteval posebnega policista, ki naj straži njegovo hišu. Policist je bil na straži skozi tri dni in tri noči, toda četrti večer je urednik sporočil policiji, da ne vrjame, da bi mu kdo stre-gel po življenju, in da naj policista odpokličejo. In ravno ta noč je bila usodepolna za njega. Šestisoč dolarjev nagrade je že razpisanih onemu, ki izda ali najde morilce, in ta svota se bo v kratkem pomnožila še na najmanj $20.000. Mestne, državne in zvezine oblasti so se začele zanimati za umor. Urednik Mellett je bil pred krtakim v Colum-busu, kjer je prosil governer-ja Donahey naj nikar ne izpusti iz zaporov dveh ubijalcev, Grkov, ki sta dobila vsak deset let ječe. Sumi se, da so prijatelji teh Grkov uprizorili umor odličnega urednika. Vse oblasti so na delu, da izsledijo morilce, ki morajo biti med najbolj temnimi lopovi v Can-tonu, ali pa so bili importirani od nasprotnikov urednika v Canton, da ubijejo urednika. Soproga urednika je postala histerična. Cooiidge in Smith. GLAVAR AMERIKE IN DRŽAVE NEW YORK NA SKUPNEM SESTANKU. Proti suhačem. SODNIK JE DAL ARETIRATI SUHAŠKE AGENTE IZ LINNDALE. Paul Smith's, N. Y.., 16. julija. Na jako slovesen način je bil danes sprejet od predsednika Cooiidge, ki je republikanec, newyorski governer! Alfred E. Smith, ki je demo-I krat. Governer Smtih je prišel do Coolidga, da ga pozdravi v imenu države New York, kjer si je Cooiidge izbral svoje poletno bivališče. Cooiidge ie poslal governerju svoj avtomobil nasproti, katerega je vozil vojaški stotnik Brown v polni uniformi. Pri prihodu v letovišče, je governerja pozdravila straža. Cooiidge je pričakoval governerja v glavni sobi svoje koče, zajedno s svojo soprogo. Tudi governer Smith je pripeljal svojo soprogo s seboj. Vsi štirje so nato imeli kosilo, katerega glavna jed je bila riba, katero je Cooiidge vjel. Po kosilu je predsednik Cooiidge spremljal governerja Smith okoli letovišča, in konečno sta zasedla motorni čoln in se vozila po jezeru. Govorila sta o vsem mogočem, samo o politiki ne. Smith bo skoro gotovo tekmec predsednika Cooiidge v prihodnjih predsedniških volitvah iera i92b. Sodnik Kramer od Common Pleas sodnije je priložil precej občutno brco suhaškim agentom iz bližnih vasi prete-čeni teden. Suhaški biriči iz vasi Linndale so udrli v stanovanje Cirila Zurowskega, 3822 W. 14th St. Kot je njih navada, so bili precej surovi in nasilni, kot so vedno v slučajih, kjer mislijo, da imajo neumnega človeka pred seboj. V stanovanju Zurowskega se ie nahajala tudi soseda Mrs. Mary Marecky, pred katero je eden izmed suhačev kot v šali izstrelil svoj revolver. Zurowskega samega so pa aretirali in odpeljali s seboj v Linndale, kjer ga je suhaški župan obsodil na"$500 kazni. Ker pa ni mogel plačati, so ga poslali v okrajne zapore. Za njega se je zavzel neki odvetnik, ki je s pomočjo habeas corpus postave izposloval svor bodo Zurowskemu, da so ga morali suhači takoj spustiti iz zaporov, a objednem je dal sodnik Kramer zapreti suhače iz Linndale ter se bodo morali zagovarjati pred njim radi streljanja in nepostavnega vloma v privatno hišo. — Sodnikov primanjkuje v Clevelandu. Na Common Pleas sodniji jih imamo 12, toda v Clevelandu se vedno mudi še 6 nadaljnih sodnikov, ki prihajajo iz drugih mest, da pomagajo Clevelandča nom. Snuje se nova postava, da bomo volili v Clevelandu 18 Common Pleas sodnikov. — V soboto smo dobili brezžično brzojavko z ladije "Be. rengarije," ki se je nahajala tedaj sredi morja. Mr. Gor-janc pozdravlja v brzojavki daleč tam iz morja vse prijatelje v Clevelandu. — Devet oseb je bilo preteklo soboto nevarno ogrizenih od psov. Mestna zbornica bo najbrž zopet sprejela odločbo, da morajo psi nositi nagobčnike. — Ali veste, da priredi St. Clair Merchants Association v nedeljo, 1. avgusta velikan, ski izlet na posebnem, ogromnem parniku "City of Erie" v najslavnejše letovišče države Ohio, v Put-in-Bay? Vožnja tja in nazaj v Cleveland znese samo $1.75. Večje in boljše zabave ne morete dobiti nikjer. To bo veliki slovenski dan, ko bo ves Cleveland pisal o njem. Pripravite se. Prihodnjič vam povemo več c tem. — Mrs. Lucija Benčič, 2341 E. 71st St. je iz podstrešnega okna poklicala otroke na cesti, naj pridejo v hišo. Pri tem se je preveč nagnila skozi okno in je padla na tlak. Dobila hude poškodbe. — Med drugimi kandidati za državno postavodajo se nahaja letos na demokratičnem ti-ketu tudi ime Wm. J. Ken-nick. Mr. Kennick je slovenski odvetnik v Clevelandu. Ko boste pri primarnih volitvah glasovali za državne poslance, ne pozabite narediti križ pred imenom Kennicka. Letos imajo demokratje veliko boljšo priliko kot kdaj prej priti do raznih uradov. — V clevelandski mestni zbornici imamo tri ženske councilmanke, ki imajo še vse neporezane lase na glavi. Mrs. Green, Miss Wing in Mrs. Bronstrup, naše councilmanke, ne verujejo v modo ostriženih las kot jih nosijo danes dekleta. — Pri današnji seji mestne zbornice bo stavljen predlog, da se plača predsedniku mestne zbornice, ki je objednem častni župan $4800 na leto. Dosedaj dobiva župan Mr. Marshall, $3000 na leto. ' Plača councilmanov znaša $1800 na leto, dočim dobiva mestni manager $25.000 na leto, direktorji pa $6000 vsak. FILIPINCI ZA NEODVISNOST. Manila, 16. julija. Tu je bil otvorjen danes filipinski državni zbor v navzočnosti Col. Carmi Thompsona iz Clevelanda, ki je osebni zastopnik predsednika Cooiidge na Filipinih. Državni zbor je sprejel resolucijo, v kateri se zahteva takojšna in popolna neodvisnost Filipincev. Poboj v Ljubljani —*— POLICIJA IN ORJUNAŠI SO SE SPOPADU V KRVAVEM BOJU. Slovesni dnevi. NOCOJ ODPOTUJE ŠKOF JEGLIČ IZ NAŠE NASELBINE. — Dve ženski v avtomobilu ste se preteklo soboto zaleteli z avtomobilom v spomenik češkega generala Stefanika. ki se nahaja v Wade Parku. Spomenik je dobil precejšne poškodbe. — V county zaporih se nahajajo štirje moški, ki so imeli navado vživati morfij in opij ter druga opojna sredstva. Zaprli so jih, da jih odvadijo te grde navade. Zadnjo soboto sc dobili zadnjo dozo morfija v ječi, in ko so jim v pondeljek odrekli nadaljne doze, so začeli najprvo kričati, potem so pa razbili posode za kavo in si s črepinjami prerezali žile na rokah. Pravijo, da človek, ki je vajen morfij uživati ne more prestati brez njega. Poklicali =50 zdravnika, ki jih je obvezal. — Italijanska vlada ima silen strah pred slovensko knjigo v Italiji, oziroma v našem Pri-morju. Pravkar se nam poroča, da je laški cenzor proglasi) knjigo "štiri leta v ruskem ujetništvu," katero je spisal naš rojak Mr. Josip Grdina, kot nemarno obstoju laške države. Knjigo je tako prepovedal, da listi niso smeli niti objaviti, da je izšla .... Tako se Lahi boje nas in naših knjig. To knjigo lahko vsakdo dobi pri Josip Grdina, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. — Ameriško časopisje v Clevelandu je prineslo jako dostojna poročila o obisku škofa Jegliča v Clevelandu. V Ljubljani je prišlo na praznik sv. Petra in Pavla do krvavih spopadov in streljanja med policijo, orožništvom in ljudstvom. Takozvana organizacija "Orjuna" je imela razvitje praporja v Šentpeter-ski vojašnici v Ljubljani. Po j slavnosti so se pa člani Orju-ne razvrstili v parado in začeli korakati proti sredini mesta. Policija jim je že prej povedala, da skozi Šelenburgo-vo ulico v Ljubljani ne smejo, ker se je policija bala, da bodo Orjunaši napadli italijanski konzulat, ki se nahaja v Ljubljani v eni izmed hiš omenjene ulice. Kakih 500 mož močna četa Orjunašev je prikorakala preko Frančiškanskega mostu in hotela zaviti v Prešernovo ulico, kjer je pa čakal Orjunaše močan oddel. policije, ki je zaprl pot. Orjunaši so se nato podali skozi Wolfovo ulico proti Kazini in odtam so nameravali skozi Šelenburgovo ulico. Tu pa jim ploicija ponovno zastavila pot. Začela so se pogaja-; nja s policijo, ki pa ni odnehala in ni dovolila prehoda. Ta j del orjunaške čete se je po- i tem razšel. Medtem je pa zvečer druga četa Orjunašev j hotela prodreti skozi Prešernovo ulico do Šelenburgove ulice. Ti so že bili bolj nasilni in so se spopadli s policijo. Slednja je rabila svoje "pen-dreke," nekake gumijaste trde cevi ter z njimi udarjala po Orjunaših. Naenkrat je počil strel iz revolverja, in to je bilo znamenje za splošno streljanje. V par minutah je bilo oddanih kakih 100 strelov. Obležalo je več Orjunašev in več policistov. Ljudi se je polotila panika, in so se razbili na vse strani. Neka branjev-ka na Pogačarjevem trgu, ko je slišala streljanje, se je tako prestrašila, da jo je zadela kap in je na mestu umrla. Ime ji je Josipina Cerar. Policija izjavlja, da je izročila vodstvu Orjune pisan dekret, v katerem se naznanja organizaciji, da preko frančiškanskega mosta lahko gredo, toda tam morajo zaviti na desno skozi Miklošičevo cesto, ne pa na le. vo, skozi Prešernovo ulico. Ako bi se tega držali, bi se vse mirno zvršilo, tako so pa zopet prelivali kri. V Ljubljani je vse polno tujcev, ki so prišli tja radi velesetnnja, in ti pač ne bodo odnesli veselih vtisov o kulturi Ljubljančanov. Nocoj- zvečer ob 11:30 odpotuje iz naše sredini slovenski vladika, dr. A. B. Jeglič. Ko je prispel v Cleveland pretečem četrtek, je prišel najprvo k fari sv. Vida, in tudi od fare sv. Vida se bo poslovil pri odhodu. Bili so veliki dnevi za vladiko kot za slovenski narod v Clevelandu. Lep je bil sprejem, prirejen njemu v počast od faranov sv. Vida v soboto popoldne. Na tisoče naroda se je zbralo na Norwood Rd. med St. Clair in Superior Ave. ob 3. uri popoldne. Ob prijaznem potrkava-njem zvonov, se je pripeljal vladika do cerkve, dočim ga je množica slovesno in častitljivo pozdravljala. Ker je bilo že naprej gotovo, da bo toliko naroda, da ne bo mogel ves v cerkev, je dalo cerkveno vodstvo narediti amplifierje, na stolpu ob cerkvi, tako da se je glas škofa slišal tudi izven cerkve. Načrt se je popolnoma posrečil. Vsi oni. ki niso mogli v cerkev radi navala, so zunaj cerkve lahko slišali razločno vsako besedo, katero je škof v cerkvi spregovoril. Krasne besede škofa Jegliča gotovo ostanejo vsem dolgo v spominu. Zvečer je bil blagoslov z Najsvetejšim. Še pred blagoslovom je škof dolge ure sedel v spovednici in spovedoval, in to v očigled njegove utrujenosti in zaposljenostj. V nedeljo je pa bila pontifikalna sv. maša v Collinwoodu, zunaj na prostem. Do 6000 oseb se je udeležilo slovesne sv. maše, katero je vladika Jeglič daroval. Od vseh krajev so dospeli ljudje, da so navzoči pri svečanem trenutku. Popoldne je bil slovesen sprejem v Newburghu pri fari sv. Lovrenca, zvfcčer pa javni sprejem v S. N. Domu v Newburghu, kjer je bilo toliko ljudi, da niso mogli vsi noter. Podrobneje poročamo ob priliki. Nocoj odpotuje vladika z N. Y. C. vlakom proti Buffalo, potem pa v Pittsburgh, Steelton, Forest City in dne 1. avgusta proti domu. REVOLUCIJA V BOLGARIJI? London, 15. julija. Pol-uradna poročila iz Budimpešte naznanjajo, da je Bolgarska na pragu revolucije. Re-volto vodi princ Ciril, brat se-dajnega kralja, ki je bajp v zvezi s pregnanim bolgarskim kraljem Ferdinandom. — Ves cerkveni odbor fare sv. Vida ter kolektorji se naj zberejo nocoj zvečer v novi šoli točno oh 7. uri. — župnik. — Umrl je Jakob Obreda, star 43 let, v Ameriki je bival 16 let. Doma je bil iz Dobca pri Cerknici, fara Begunje. Tu zapušča ženo, dva otroka, enega brata, v starem kraju I pa dva brata in sestro. Bil je član dr. sv. Jan. Krst, JSKJ. ter dr. Cleveland, S. N. P. J. Pogreb se vrši v sredo zjutraj iz hiše žalosti na 7202 Lock-year Ave. Počivaj v miru, preostalim sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje. — Starišem Teras, ki stanujejo na 5327 St. Clair Ave. je umrla hčerka Delanija stara dve leti. Mati ji je umrla, ko je bila stara dva .meseca, a še devet njenih sestric in bratcev se nahaja po raznih zavodih za sirote. -— O odsotnosti dr. Omana do 9. avgusta bo v njegovem uradu ordiniral dr. Anthony Perko iz Newburgha. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY NAROi Za Ameriko........$4.00 Za Evropo........... .$5.50 5NINA: Za Cleveland po pošti . .$5. Posamezna številka____3c. Vsa pisma, dopisi in denar haj se pošilja na Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland. Ohio. Tel. Randolph 628. JAMES D'EBEVEC, Publisher, LOUIS J. PIRC, Editor Read by 35,000 Slovenians in the City of Clevelnad and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit—foreign in language Only. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd. 1879. No. 83. Mori. July 19th, 1926. Izbiranje poklica. Konec šolskega leta nalaga mnogim staršem veliko skrb. Ena izmed dolžnosti staršev je nasvetovati svojim otrokom glede poklica, ki naj si ga izberejo za bodočnost. To je težka stvar za vse starše, tem težja pa je za tujerodce, ki ne morejo imeti istega praktičnega znanja o ameriških prilikah, kot se to lahko pričakuje od tukaj rojenega človeka. Da moremo v kolikor toliko pomagati tujerodnim staršem v tem težavnem vprašanju, hočemo priobčiti vrsto člankov o izbiranju poklica in podati nekoliko podrobnih infor. macij o raznih obrtih, kako mladenič v nje vstopi in kake mezde, razmere in izgledi za bodočnost se mu v njih nudijo. Seveda ni mogoče v članku navajati nekaj, kar naj velja pov sod za vse Združene Države, kajti ne smemo pozabljati, da 80 Združene Države ogromno veliko dežela in da so razmere tu in tam nekoliko drugačne. Mogoče pa je podati precej zanesljivo sliko, ako opišemo industrije v nekaterih krajih, ki so tipične za isto industrijo širom vse dežele. Potem načelu se bomo ravnali v svojih člankih. Najprej se bomo bavili s kovinskimi industrijami. Zato imamo pač dober razlog. Kovinske industrije so v velikem obsegu v zvezi s tujerodci in zato privabljajo dostikrat iudi njihove sinove. L. 1920 so tujerodci tvorili 13 odsto celokupnega prebivalstva Združenih Držav, ali tvorili so 31 odsto izmed vseh delavcev v kovinskih industrijah. Dobro splošno sliko o metalnih industrijah, vkolikor se tiče navodil za izbiro poklica v istih, nudi knjižica, ki je bila pred kratkim izdana za ljudske šole v Clevelandu. Cleveland v državi Ohio je tipično ameriško mesto jekla in že-, leza, dejanski»eno izmed največjih in radi raznovrstnost svojih kovinskih industrij nudi izborno priliko za obširno proučevanje tega vprašanja. Surovine (raw material) metalnih industrij prihajajo poglavitno \z velikih železarn in jeklarn, kjer se železo in jeklo izgotavlja. V prejšnjih časih vse težko in jako vroče delo v železarnah in jeklarnah se je vršilo s pomočjo človeških rok. Danes velik del tega opravljajo stroji. Na primer, poprej so plavže napolnjevali ljudje, dandanes se to vrši potom strojev. Mnogi izmed delavcev v plavžih in jeklarnah so neizurjeni (unskilled) delavci. V pomladi 1. 1924 je njihova mezda znašala povprečno približno 42 centov na uro. V nekaterih tovarnah za daljno izdelovanje jeklenin, kjer se kovina izvalja v končne oblike, še vedno človeška toka opravlja manipulacijo manjših vročih komadov jekla, kot so drogi in plošče, in delo onih delavcev je jako težko, vroče in utrujajoče. Najbolj izurjeni delavci so takozvani hand-rollers, namreč oni, ki izvaljajo debele plošče v tanjše ali velike droge v manjše palice. Treba štiri leta, da kdo postane izurjen valjač. Manj izurjeni delavci v partiji (team) — valjači delajo vedno v partijah — so na pr. "heaters," ki razgrevajo kovino, predno gre skozi zadnje valjarje, ki ji dajejo končno obliko, in "roughers," ki so prvi v pehanju plošče tja in nazaj skozi valjarje; ti imajo izborno priliko, da se pomaknejo do službe izurjenega valjača. Leta 1922 je srednja (median) mezda delavcev v petorici cleve-landskih jeklarn in valjam znašala $27.47 na teden. "Median wage" ni povprečna mezda, marveč mezda onega delavca, ki zavzema sredino med najnižje plačanim delavcem in onim, ki ima najvišjo mezdo. V tem članku se večkrat oziramo na to "srednjo mezdo." Najvišjo mezdo dobivajo valjači (rollers). Izurjen valjač v eni izmed clevelandskih jeklarn je začetkom leta 1924 zaslužil $3.64 na uro. Nekateri delavci dobivajo toliko na uro, drugi pa po količini dela. Ta zadnja skupina se naziva "tonnage workers." Ravno ti-le delavci imajo največje zaslužke v železarnah in jeklarnah. Ravno sedaj skoraj vse clevelandske jeklarne delajo v treh osemurnih šihtah mesto v dveh dvanajst-urnih šihtah, kot je bila navada poprej. (Dalje prihodnjič.) -o- S PENDREKI ZA NET-TUNSKE KONVENCIJE! Ljubljana, 22. junija. Svet slušateljev ljubljanske univerze je sklical zastopnike vseh političnih, kulturnih in ostalih društev na sestanek, kjer naj bi se zavzelo ^tališče o priliki sprejemanja 'za naš narod tako škodljivih in ponižujočih beograjskih in net-tunskih konvencij v naši Narodni skupščini. Ta sestanek zastopnikov, ki je bil povsem pripravljalnega značaja, je policijska direkcija zabranila, kakor tudi vsako drugo zborovali jev. ki bi imelo na dnevnem redu gori imenovano zadevo, o kateri se po mnenju nekaterih krogov v naši demokratični dobi zdrava in nepokvarjena ljudska volja ne sme izražati. Ker jc bila zabrana policij- jske direkcije objavljena že v "Slovenskem Narodu," so .za. jstopniki vajbljenih društev zve čer izostali. Študenti, nahajajoči se v svojih društvenih prostorih, zlasti v čitalnici i Dijaškega doma v Tomanovi ulici, kjer se vsak večer zbirajo k zabavi in čitanju novin, so bili šele tu obveščeni po (svojih zastopnikih, da se ni-kak sestanek ne sme in ne bo I vršil "iz ozira na javni red in mir," kakor je sporočila policijska direkcija. Popolnoma naravno jc torej, da so se napotili študenti I pred univerzo, kjer so na svobodnih akademskih tleh dali duška svojemu nezadovoljstvu in ogorčenju nad dejstvom, da dožiVlja naša zunanja politika mesec za mesecem diplomatske kapitulacije. Akademiki so zapeli nekaj pa-triofičnih pesmi, sklenili, da se zberejo jutri ob enajstih pred univerzo, da določiji svoje nadaljnje nastopanje, končno so pa odšli, prepevajoč slovenske in srbohrvatske pesmi skozi Zvezdo v Šelen-burgovo ulico. Da je padel poleg klicev "Živelo naše Pri-morje." "Živela vojska!" itd. spotoma marsikak klic ogorčenja proti fašizmu in proti večnemu popuščanju nae diplomacije, je pač razumljivo. V bližini Knafljeve ulice pa so se študentje naenkrat znašli pred gostim kordonom policije. Ko so poleg preje imenovanih padle tudi različne opazke z oziro mna današnjo prepoved sestanka, tedaj je prešla policija v napad in so takoj pričeli udrihati pendre-ki. In s kakim veseljem so sekali stražniki po glavah in hrbtih navzočih akademikov, ki se naravno niso mogli v istem trenotku dvigniti v zrak ali se pretvoriti v neviden eter! Tako batinanje vidi človek danes le še pri kakem posurovelem hlapcu, ki udriha po neumnem govedu. V par minutah je bila Šelen-burgova ulica izpraznjena. Toda policiji še ni bilo dovolj. Hotela je izprazniti tudi šeta-lišče v Zvezdi, kar pa se ji ni popolnoma posrečilo, ker se je vršil na vrtu kavarne g. Krapeža v paviljonu vsakodnevni koncert. Vendar so se stražniki razdelili v manjše skupine in še tja do pozne polenajste ure v noči neusmiljeno pretepali študente. Nobena pametna beseda tu ni pomagala. Če si bil slučajno v zadnjih vrstah v bližini policije, si jih skupil s pendrekom, četudi si se z vsemi svojimi močmi potrudil, da čim prej izgineš. Ob tej priliki je bilo aretiranih tudi nekaj oseb, ki so jih, četudi so bili akademiki, zvezane gonili v policijske zapore. Ni se tudi čuditi, če se je ob takem nastopanju stražnikov neka oseba radi dobljenih udarcev domala onesvestila. Tudi krvavih ran ni manjkalo od pen-drekov. Med navzočimi policijskimi uradniki se je našel tudi neki gospod, ki je javno na cesti očital znanemu predstavniku študentov, da jih je le-ta nocoj nahujskal. nvmm. Samomor zaljubljenega vojaka. Od bolničarske čete v vojaški bolnici je dne 15. junija pobegnil 22 letni redov Rudolf J. Franc doma iz Turjaka. Vojaška oblast se je za ubežnika seveda zanimala in ker ga ni mogla izslediti sama, je prijavila zadevo polici, ji. Tovariši, ki so Franca poznali in katerim je večkrat tožil o svojih težavah so bili takoj spočetka, ko ga je zmanjkalo, prepričani, da si je izbral najhujše. Že prej ko se je Franc še gibal kot navidezno brezskrben vojak med svojimi drugi, je pripovedoval, da ljubi in da ima svoje dekle na Vrhniki. Izvedel pa je pozneje, da*ga ljubica vara in 15. junija ga je zmanjkalo. Mladenič se ni niti z besedo izjavil, kaj namerava storiti, vendar pa so tovariši, ki so ga poznali, verjeli tudi v njegovo smrt. Policijski dnevnik je pred par dnevi javil, da se po greša od bolničarske čete Rudolf J. Franc, redov, doma in pristojen v Turjak, po poklicu kočijaž, srednje postave, rjave polti, okroglega obraza, sivih oči in majhnih brk. Ker je bil navedenec pred odhodom nekako otožen, ni izključeno, da je izvršil samomor. 23. junija dopoldne so ljudje ob Ljubljanci za karmeličam sko cerkvijo v Mostah naenkrat zapazili ob bregu v dolgo travo zapleteno truplo, oblečeno v vojaško obleko. Par minut nato je bilo truplo nesrečnega in v ljubezni razoča- ranega Rudolfa Franca potegnjeno iz mrzle Ljubljanice na breg in odpeljano po komisijskem ogledu v mrtvašnico vojaške bolnice. Pri njem so se v suknjiču našla izprana pisma na nezvesto, ki ga je tirala v smrt. Za "podeštata" v Lovranu je imenovan Bruno Persič in ga "podeštata" v Veprincu Vac. Palčič! Oba sta fašista. Na železniški tir se je vle-gel pri Sv. Ani 45 letni trgovec G. Holuska iz Trsta in čakal, da ga je vlak povozil. Glava je bila nad rameni odrezana. Sodna komisija je ugotovila samomor. Holuska je bil družabnik trgovskega podjetja, ki je šlo rakovo pot. Da se izogne zaporu na ovadbo svojega upnika, je šel" prostovoljno v smrt. Ker so peli slovenske pesmi so bili nekateri fantje iz Roči-nja pred sodiščem v Kanalu obsojeni na globo 20 lir vsak. Gregorčičevo sliko so morali odstraniti na ukaz orožnikov iz neke boljše restavracije v Ajdovščini. Izginiti je morala s stene tudi reklama Ljubljanske kreditne banke. Falzificirani dinarski tisočaki. Kakor javljajo iz Pariza, je bil nedavno v Thionvil-leu aretiran neki Srb, po imenu Živkovič, ki je bil zaposlen v premogokopu Delange. Aretiran je bil, ko je hotel v neki tamkajšnji italijanski banki menjati ponarejen ti-sočdinarski bankovec. Generalni ravnatelj naše Narodne banke, Novakovič, je prispel v Nizzo, kjer je s preiskovalnim sodnikom Leclyjem ugotovil zvezo tega slučaja z veliko afero falzifikacije dinarskih bankovcev iz leta 1925., ki so jo razkrile jugosloven-ske pblasti skupno z nemškimi oblastmi. Kakor znano, so v Doisburgu v Nemčiji prišli na sled veliki množini ponarejenih dinarskih tisočakov. Domneva se, da je takih ponarejenih tisočakov v obtoku še približno 6000. Policija je v Delangeu aretirala Živ-kovičevega tovariša, nekega Milana Perlisa, čegar brat Toma je pobegnil v Belgijo. Tri deklice utonile. Iz Su-čurca v Dalmaciji poročajo o težki nesreči. Na majhni jadrnici je zžradi» preteče ne vihte hitelo več seljakov pro ti obali. A burja jih je zajela še na odprtem morju ter prevrnila ladjo. Tri deklice so padle v morje splavilo na obrežje. Smrt v Išči. V Išči je utonil 55 letni France Kregar, hla pec pri Novaku v Štepanji vasi. Novakovi so kosili na Barju travo. Med košnjo se je Kregar odstranil in šel na Išco pit vodo. Bržkone mu je hipoma postalo slabo in ne srečnež je zdrsnil v vodo. Voda ga je nesla onemoglega nekaj časa s seboj in so njegovo truplo našli že na večer, zapleteno v vodne korenine pod nekim grmom. Truplo ponesrečenca so pozneje na odredbo komisije prepeljali v mrtvašnico v Štepanji vasi. Prenos kosti italijanskih vojakov. Italijanska vlada je zaprosila potom svojega poslaništva ministrstvo ver za dovoljenje prenosa kosti več padlih italijanskih oficirjev, ki so pokopani v Beogradu, Stari Pazovi, Kastvu, na Kr-ku, v Šabcu in drugod. Samomor učiteljice. Učite ljica Zlata Egartner iz Prelo-ga v Medjimurju je prišla v Varaždin z namenom, da izvr. ši samomor. Ni znano, kaj jc je gnalo v prostovoljno smrt, domneva pa se. da je nesrečna ljubezen bila motiv obupnega čina. V nedeljo dopoldne je prišla na dravski breg, kjer je odložila v travi klobuk in gornjo obleko ter skočila v dravske valove. V bližini se je kopalo par trgovskih pomočnikov, ki so opazili, da se ne- m The North American Banking & Savings Company Edina Slovenska Banka v Clevelandu TA BANKA JE VAŠA BANKA Denar naložen tukaj Vam pomaga da postanete SAMOSTOJNI, Dokler je naložen pri nas Vam vloga vedno viša. URADNE URE: Ob delavnikih od 9. do 3. v soboto od 9. do 8. in zvečer od 6. do 8. v sredo od 9. do 12. Za denarno po-šiljatev od 6. do 8. pri stranskih vratih, raiven sredo zvečer. SORODNIKOM IN ZNANCEM od časa do časa gotovo pošiljate denar v stari kraj; To delo izvršimo Vam točno in zanesljivo GLAVNI URAD: 6131 St. Clair Ave. C0LLINW00DSKA PODRUŽNICA: 15601 Waterloo Rd. znana ženska potaplja. Z velikim naporom so jo oteli valovom, a bilo je prepozno. Mlada Zlata se je za vselej poslovila od sveta. Pšenica na polju pogorela. Vsled isker železniške lokomotive je te dni v bližini Skoplja začelo goreti obširno žitno polje. Pšenica je bila že skoraj dozorela. Požar se je vsled vetra naglo širil, tako da je v kratkem času bilo v plamenu več oralov žitnega polja. Le z velikim naporom so seljaki končno omejili požar. Škoda je ogromna. šest let ječe zaradi razžalje-nja Veličanstva. Kasacijsko sodišče v Novem Sadu je znižalo kazen od 10 na 6 let težke ječe Iv. Schneiderju, bivšemu občinskemu tajniku, ki je bil obtožen zaradi razžalje-nja Veličanstva. Težka nesreča se je pretekli četrtek pripetila na cesti Ptuj-Št. Vid. Znani vinotržec Vinko Stoklas se je vozil s svojim motorjem proti Ptuju. Po nesreči se je motorno kolo prevrnilo. Takoj za Stokla-som je privozil posestnik Maj-henič, ki se ni mogel več ogniti na tleh ležečemu Stoklasu, ki je bil težko poškodovan. Stoklas je bil prepeljan v ptujsko bolnico. Velik požar v ptujski okolici. Pri Kunigundi v ptujski okolici je izbruhnil požar, ki je štirim posestnikom uničil deset objektov. Gasilcem, ki so prihiteli na pomoč iz Ptuja, Hajdine in Maribora, je bila gasilna akcija zelo otež-kočena vsled pomanjkanja vode. Več posestnikov je pri reševanju živine zadobilo težke opekline. Posestnika Met-ličarja so prepeljali v mariborsko bolnico. Škoda je zelo velika in le deloma krita z zavarovalnino. šestletni sin nehote ustrelil očeta. V Mostarju se je pripetila velika nesreča. Obrtnik Simo Simič je razkazoval svojemu šestletnemu sinu puško. Sin jc na to pomeril s puško na očeta. Strel je počil in oče se je zgrudil mrtev na tla. Tragična ljubavna drama se je odigrala v Baski Topoli. Žrtvi sta zaljubljenca: 19 letni Imre Blaj, sin bogatega trgovca, in 17 letna Mica Stajic, hčerka mesarja v Topoli. Vrgla sta se pod vlak, ker jima starši niso dovolili poroke. Mladenki je lokomotiva odrezala glavo, nesrečnega mladeniča pa so kolesa popolnoma razmesarila. Znižana železniška vožnja za naše "Amerikanee." Potnikom,_ ki iz Amerike prihajajo Jugoslavijo na obisk svo. je rodbine ali sorodnikov, je na železniških progah dovoljena ob prihodu kakor tudi ob povratku polovična vozna cena. Zadostuje da pri železniški blagajni s potnim listom dokažejo, da prihajajo iz Amerike, oziroma da se tjakaj vračajo. Pogozdovanje goličav. V ministrstvu za šume in rudnike se izdeluje nov program za pogozdovanje goličav v raznih krajih države. Posebna komisija je dovršila delo na terenu. Rezultat se v kratkem objavijo. Likvidacija in preskrba črnogorske kraljeve rodbine. Po vesten iz Beograda bo vlada v najkrajšem času izdelala načrt za likvidacijo in preskrbo članov bivše črnogorske kraljeve rodbine in to tembolj, ker tudi kralj želi, da se to vprašanje čimprej in čim po-voljnejše reši. Dr. Srskič bo predložil tozadevni načrt v oceno ministrskemu svetu. Čim ga odobri ministrski svet, bo načrt predložen narodni skupščini. Aretacija zaradi poneverbe. Sarajevska policija je aretirala in izročila državnemu prav_ dništvu šefa železniške postaje v Busovači, Krauta, ki je obdolžen, da je poneveril 60. 1000 dinarjev, državnega denarja. Preprečen samomor. Pri i Št. Lovrencu ob Hadini je ponoči iz 17. in 18. junija ležal neznan človek na železniški progi z namenom, da bi ga povozil vlak. Slučajno je prišel v bližino žel. čuvaj, ki ga je opazil ter potegnil s proge. Par sekund pred prihodom vlaka se je zopet vrgel na progo, a čuvaj je skočil za njim in ga v veliki nevarnosti zadnji trenotek potegnil izpred koles prihajajočega vlaka. Neznanec se je izgubil v temo. Pretep in uboj radi žene. V Stari Kaniži sta se sprla neki Tatic in Kuzmanovič radi Ta-tičeve žene. Tatic je zapretil Kuzmanoviču, da ga ubije, ker hodi k njegovi ženi. Prizadeti je šel v mesto z namenom, da naznani Tatica radi opasne pretnje. Na potu pa je srečal tekmeca, zakonitega moža, s katerim se je spustil v dvoboj z noži. Tatic je dobil vbodljaj v srce ter je takoj izdihnil. Kuzmanovič pa je bil tudi tako težko ranjen, da je obležal. Oba so našli potniki slučajno v cestnem jarku. Ali je mogoče? Beograjska "Politika" poroča: Zahteval sem telefonsko zvezo z Mariborom ter jo po dveur-nem čakanju, končno tudi dobil. Ko sem od mariborske centrale ' zahteval številko 325, mi je telefonistka odgo. vorila, da me ne razume. Ponovil sem številko večkrat, a brez uspeha. Uvidel sek končno, da je z Mariborom treba govoriti nemški: Čim sem rekel "dreihundertfunfund-zwanzig," sem takoj dobil za-željeno zvezo! Izgradnja naših pristanišč. Izgradnja pristanišča na Braj-dici pri Sušaku je v glavnem končana. Zgrajenih je 18 masivnih pilonov, ki bodo nosili mostovno pristaniščno ploskev iz armiranega betona. Gradbeno podjetje "Beton d d.", kateremu je poverjena zgradba pristanišča, pa v zadnjih mesecih ni prejelo nika-kili dotacij od vlade. Podjetje je zaslužilo doslej 2,950.000 Din, od primetnega ministrstva pa je doslej prejelo samo 1,211.000 Din. Diferenca znaša torej nad 1,700.000 Din. Vsled tega je družba obvestila mestno upravo na Sušaku, da ne more nadaljevati gradbenega dela in bo v najkrajšem času demontirala stroje, ki so potrebni za ta dela. POZOR! POZOR! Mi izdelujemo furneie, kleparski) dela, splošna popravila, vos dela iis medenine in br>kra. Točna postrežba ob vsakem čaBU. S« priporočamo xa obila naročila. Complete Sheet Metal Works F. J. DOLINAR 1403 E. 55th ST. Randolph 4738. KOŽNO MAZILO To kožno mazilo odstrani bolečino, p: preči vnet.ie ter povzroči, da postane kota zopet normalna. Smarow kožno mazilo J« sprjtno zdravilo, katero rabijo danes odlični zdravniki za kožne bolezni. Prodaja »« v lekarnah, dolar steklenica. Pazite, da dobite pravo Smarow kožno mazilo — Suit-row Eczema Ointment. SMAROW CHEMICAL CO. IZDELOVALCI IN PRODAJALCI 928 E. 79th St. Cleveland, Ohio, AHMWmUVHVHMWWHMHW MATH MILAVEC? Slovenski plumber Se pripiročam Slovencem in Hrvatom za vsa plumberska dela za postavljanje sinkov kotlov za gorko vodo, stranišča in vsa enaka dela. Fina dela, primerne cene. Oglasite se na domu od 8. ure zjutraj do S. zvečer, ali kličite telefon Randolph 2708 J. 1069 E. 61st St. DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 ST. CLAIR AVE. V Knnusovcm poslopju Nad North American bank« Vhod samo iz 62. cest« Govorimo slovensko. 10 l«t na St. Clair Ave. JOS. LIKAR UMETNI SLIKAR Prva in edina slovenska tvrdka za izdelovanje napisov. Slikanje odrov ter dekoracijska dela, slikanje dvoran in stanovanj. 1014 Addison Rd. Kraška kamnoseška obrt 15307 Waterloo Rd. (V ozadju trgovine (irdina & Sons) Edina slovenska izdclovalnica nagrob nih spomenikov. (H i + društva "LUNDER' I ADAMIČ" j št. 20, S. S. P. Z. J ! V NEDELJO j 1. AVGUSTA ! .J farmah % TRKANJE IZ GROBA. Nemški listi poročajo: V Schwarzachu blizu Bre-genza je te dni vladalo veliko razburjenje. Pokopali so 25 letno Ano Fleisch, ki bi se baš imela poročiti, pa ji je nezpro-sna tuberkuloza prestrigla niti mladega življenja. Pogreb-ci so se vračali od pokopa in se zbirali v cerkvi, da pomolijo za nesrečno pokojnico.. Na pokopališču so ostali le grobar in štirje nosači, ki so zasipali sveži grob. In tedaj se je pripetilo nekaj čudnega: ko je bila krsta že do vrha zasuta, so prisotni začuli iz groba glasno trkanje, in sicer je po. trkalo, kakor so pozneje grobar in njegovi pomagači z zanesljivostjo izpovedali, najmanj dvajsetkrat. Pokojniči-ne prijateljice so takoj prihitele h grobu in še drugi po-grebci, in vsi so bili naenkrat trdno uverjeni, da so malo prej pokopali živo žensko, kajti kdo drugi kakor ona bi pač mogel dajati znamenja iz groba?! Poklicali so hitro župnika, orožništvo in zdravnika, ki je bil izvršil mrliški ogled. Ker se ljudje niso hoteli pomiriti, ni kazalo drugega, kakor krsto zopet odkopati, dvigniti iz groba in odpreti. In kaj so videli? Mrtvo deklico, ki je negibno in zaprtih oči ležala v krsti — prav tako kakor malo poprej, ko so jo bili položili vanjo. Župnik je vzel zrcalo in ji ga nekaj časa držal pred ustmi. Zrcalo se ni orosilo. Zdravnik je truplo še enkrat pregledal, z istim uspehom. Deklica je bila mrtva. Ker ljudstvo še ni hotelo verjeti, je napravil zdravnik še posled-N njo preizkušnjo: odprl je mrtvi deklici glavno žilo, toda iz nje ni pritekla kri, kajti deklica je bila pač mrtva že dva dni. Spustili so jo torej vdru-gič v grob, topot za vedno. Trkanja ni čul nihče več, zato pa so pogrebci skrivnostno namigavali, da je pokojnica malo pretj smrtjo izjavila: "O meni bodo še po smrti govorili, ne samo v Schwarzachu, nego še daleč naokrog!" In ta izjava daje prebivalcem Schwarzacha veliko misliti, morda celo več kakor ono grozotno trkanje iz groba "navidez" mrtve deklice... kažejo na zelo razvito človeško pleme; kdaj so oživeli, od-cdo so prišli? Na marsikatero vprašanje e nemogoče najti odgovora. J tžg^J tjjgjj tj^-] tj^.1 Ij?^1tvitjj IXgA! t-Vgjj tjjgV-J ^A! LAgAj IVTAl tx^tj tV^Al 1-V^tJ j ljgj-1 J uvy^j t^A! Naznanilo. S T CLAIR MERCHANTS IMPROVEMENT ASSOCIATION priredi za našo naselbino izlet s parnikom "City of Erie" v PUT-IN-BAY, in sicer v nedeljo, 1. avgusta, 1926. Odhod parnika točno ob 8 :30 zjutraj od pomola na E. 9th St. Ta parnik je za ta dan samo nas. za Cene tja in nazaj: Za odrastle $1.75, za otroke od 5-12 leta 90c., otroci pod 5. letom so voznine prosti. Parnik se vrne v Cleveland ob 6:30 zvečer. Za gorka in mrzla jedila na par-niku kakor tudi v Put-in-Bay bo obilo preskrbljeno. K (\bilni udeležbi vabi odbor. Dry CLEANING Co. Popravljamo I. SMUK,.poslovodja. Predelujemo 6220 St. Clair Ave. Pennsylvania 2063. ®r KAKO ZASLUŽITE brez TRUDA $5? To je kaj enostavno. Naložite pri nas vsak teden na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po 4% $5.00 Obresti, ki se naberejo do poteka 52 tednov, znašajo nekoliko več kot $5. —. Poleg tega imate na strani $260. —■ glavnice, znesek, s katerim lahko računate v slučaju potrebe. frank Sakser State Bank ITtlHTIIIIIIIIIIIIIIIII] Hišo zgradim za eno ali dve družini na vašem lastnem lotu. Mi ne zahtevamo takoj plačila. Kupimo tudi vaš lot za gotov denar. Imamo hiše za eno ali dve družini, da jih zamenjamo za vaš čist lot ali trgovino. Preskrbimo tudi denar za prvo in drugo vknjižbo. H. GAFFNEY Rand. 3780 1028 E. 63rd St. odprto zvečer ftTTTTTTyYXXXXXXXXXXXTTTTrj Stanovanje se da v 'najem, dve sobi 993 Addison Rd. garaža. (84) Naprodaj na 12700 Penobscott Ave., blizu St. Clair Ave., dobra pekarija, garantiranih 400 dolarjev tedenskih dohodkov. Nobene konkurence. Se proda poceni. Vprašajte agenta Zimerman, 12900 Buckeye Rd. (86) Grocerija in mesnica naprodaj. V sredi slovenske naselbine. Proda se radi bolezni. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. '(841 Soba se odda v najem, za enega fanta. Na stanovanje in hrano se vzame tudi dekle pri družini brez otrok. U<35 Norwood Rd. Oglasite se med 6-8 uro zvečer. (84) PELINKOVAC grencica Celan in odposlan iz ZADKA R. VLAHOV Največja dalmatinska gren-čica, ki se lah-. ko kupi in prodaja po celi Ameriki. Edini agenti: v. LANDMAN Inc. 97 Sixth Ave. NEW YORK., N. Y. Slovenski fotografski zavod se priporoča vsem Slovencem, kadar potrebujete umetniškega in zanesljivega fotografa, ki vam naredi najfinejše družinske, posamezne ali otroške slike po zmernih cenah. Predelujem tudi male slike v velike. Vse delo garantirano. — Posebno priporočilo novoporočencem za izdelovanje krasnih poročnih slik. J. S. WIDGOY 485 East 152nd Street Collinwood, Ohio Frank J&aKrajšeK Slo-VrnsKj VegrsbniK. 1105 fiortuo&d 'Road "Randolph 4983 Dirke! Dirke! MAPLE HEIGHTS DIRKALIŠČE Odprto v pondeljek 12. julija, zaključek v sredo, 28. jul. Petnajst dni velikih dirk. Sedem ali več dirk vsak dan. V nedeljo ni dirk. Stotine plemenitih konj. Začetek vsak dan ob 2:ii0 pou. I'ennsylraniu želcznica Dan za ženske vsak pondeljek in petek. in kare vozijo do tja. Prve dirke letos v Clevelandu. fTT!rrrTTTTTYrrrrrTXTTTTiTTxrirxxrxxxizrxxxiaiyxxxrrix3 MICHAEL S. CERREZIN HR V ATSKO-SLO VENSKI ODVETNIK, \ se je preselil s svojim uradom v 1002-04-06 New Engineers Bank Bldg. Tel. Main 3015 lij'UBIj'H'.'.gt'.l^.-ja . i1-, ."■-"- i"i.""» rtrr —T- OLIVER TWIST Spisal CHARLES DICKENS i'oslovenil Otou Zupančič. J "O gospodična, gospodična," je spregovorila ter sklepala strastno roke pred obrazom, "da jih je več takih, ka-koršni ste vi, bi bilo manj takih, kakoršna sem jaz — manj bi jih bilo manj." "Sedite," je dejala Roza resno; "žal mi je za vas. Ako ste revni ali nesrečni, me bo resnično veselilo, vam pomagati, če morem — veselilo me bo, res. Sedite." "Naj rajša stojim, gospodična," je dejalo dekle, še vedno jokaje, "in ne govorite tako prijazno z menoj, dokler me bolj ne poznate. Pozno je že. Ali — ali — so ta vrata zaprta?" "So," je rekla Roza, ter stopila par korakov nazaj, kakor da hoče biti bliže varstva, za slučaj, da bi ga potrebovala. "Zakaj?" "Ker," je odgovorilo dekle, "ker nameravam položiti svoje in drugih življenje v vaše roke. Jaz sem tisto dekle, ki je odvedlo Olivera nazaj k staremu Faginu, Židu, tisti večer, ko je šel v Pentonvillu 1 • v >> iz hise. "Vi?" je vzkliknila Roza Maylie. "Jaz, gospodična," je odgovorilo dekle; "jaz sem tisto jadno bitje, o katerem ste sli-ali, da živi med tatovi, in ki ni poznalo boljšega življenja in prijaznejših besed, nego od teh zavržencev, odkar mi gledajo oči po londonskih ulicah. Bog ve, da je res tako! Lahko se zgražate nad menoj, gospodična. Mlajša sem, nego bi sodili po mojih licih, pa sem vajena tega; najubožnejša ženska se me izogne, kadar me zanese pot na obljudene ceste." "Kako strašne so te reči!" je vzkliknila Roza, ter se nehote še bolj odmeknila od čudne neznanke. "Zahvalite Boga na kolenih, gospodična moja draga," je dejala Nancy, "da ste imeli prijateljev, ki so skrbeli za vas in vas čuvali v mladih letih, in da niste izkusili nikoli mraza in gladovanja, razvrat-nosti in pijanstva, in — in še nekaj hujšega od vsega — kakor je bilo z menoj od zibelke. Lahko rečem tako, zakaj ulice in jarki so bili moja zibelka, kakor bodo moja smrtna postelja." "Obžalujem vas," je dejala Roza z napol mrtvim glasom. "Srce se mi krči ob vaših besedah." "Bog vas blagoslovi za vašo dobroto!" je odgovorilo dekle. "Resnično, še bolj bi me obžalovali, ko bi vedeli, kaj sem včasih. A ukradla sem se od tistih, ki bi me brez dvoma umorili, ko bi slutili, da sem bila tukaj, da vam od-krijem, kar sem čula. Ali poznate nekega moža — Monks se imenuje?" "Ne poznam ga," je odgovorila Roza. "On vas pozna," je reklo dekle; "in ve, da bivate tukaj; prisluškovala sem in čula od njega, kje stanujete, in tako sem vas našla." "Nikoli nisem čula tega imena," je menila Roza. "Potem si je pa to ime nadel med nami," je odgovorilo dekle, "kar sem prej že sama slutila. Ni še dolgo tega, in sicer kmalu potem, po noči tistega vloma, ko je moral vdreti Oliver v vašo hišo, se mi je zazdel mož sumljiv, pa sem prisluškavala, kako sta se razgovarjala on in Fagin v temi. Iz tega kar sem takrat slišala, sem povzela, da Monks — mož, ki sem vas prašala zanj — vas pozna —" "Da," je rekla Roza, "razumem." "— In da je Monks," je nadaljevalo dekle, "Olivera slučajno videl z dvema našima dečkoma tisti dan, ko smo ga prvič izgubili, in da je takoj spoznal, da je to tisti deček, katerega on zalezuje, — zakaj, tega nisem mogla zaslediti. Pogodila sta se, da dobi Fagin gotovo svoto, ako Olivera zopet ujamejo; in še več da dobi, ako vzgoji dečka za pravega tata — to je želel j Monks, ima pač svoje namene s tem." "Kakšne namene?" je prašala Roza. "Zapazil je mojo senco na steni, ko sem se prestopila, da bi bolje slišala in izvedela to," je dejalo dekle; "in malokdo razven mene, bi bil takrat ušel, da ga ne bi bila onadva odkrila. Meni pa se je le posrečilo; in do sinoči ga nisem videla več." "In kaj se je zgodilo potem ?" "Povedala vam bom, gospodična. Sinoči je zopet prišel. Zopet sta odšla v gornje nadstropje, in jaz sem se omotala tako, da me senca ni mogla izdati, ter sem prisluškavala pred vrati. Prve besede, ki sem jih slišala od Monksa, so bile te: 'In tako leže edini dokazi, s katerimi bi se fant lahko izpričal, na dnu reke, in babura, ki jih je prejela od njegove matere, trohni v krsti.' — In sta se smejala in veselila, da se je stvar tako ugodno iztekla; in mož je pripovedoval o dečku ter se je bolj in bolj razgreval, ter je dejal, čeprav je sedaj denar mladega hudiča sigurno njegov, da bi bil prišel do njega vendar rajši po drugi poti; kajti kaka j burka bi bila to, izpodbiti ba-hanje v očetovi oporoki, če bi ga vlačili po vseh ječah mesta potem pa ga obesili radi ka-koršnega, koliže hudodelstva, kar bi Fagin kaj lahko uprizoril, prej pa bi se bil ž njim še pošteno okoristil." "Kaj je vse to?" je spregovorila Roza. "Resnica, gospodična, čeprav prihaja iz mojih ust," je odgovorilo dekle. "Nato je govoril, med kletvinami, ki so jih moja ušesa le preveč vajena, ki pa bi bile vašim tuje, če bi le mogel iztresti svoje sovraštvo do dečka brez nevarnosti za lastno glavo, da bi ga umoril; ker pa tega ne more, da ga hoče zasledovati vse življenje, in mu škoditi na vse načine, ako bi se hotel okoristiti s svojim rojstvom in svojimi doživljaji. 'Z eno besedo, Fagin, je dejal, kakoršen Zid si tudi, takšnih zank nisi nastavljal nikoli, kakor jih bom nastavljal jaz svojemu mlajšemu bratu Oliveru." "Svojemu bratu?" je vzklik nila Roza in sklenila ro ke. "To so bile njegove besede," je rekla Nancy, plaho se oziraje, kakor skoraj ves čas. odkar je začela pripovedovati, zakaj neprestano je imela Sikesa pred očmi. "In še več Ko je govoril o vas in o drugi dami, je dejal, da se mu zdi, kaor da je naključil Bog ali vrag njemu navkljub, da je moral priti Oliver v vaše roke, nato se je zakrohotal in rekel, da je celo v tem še nekaj tolažbe — zakaj koliko tisoč in stotisoč funtov bi dali vi,, ko bi jih imeli, da bi izvedeli, kdo je vaš dvonogi kužek." "Pa vendar ne mislite," je pripomnil Roza, ki je vsa po-bledela, "da je to resno rekel." "Govoril je s popolno, bridko resnobo," je odgovorilo dekle ter zmajalo z glavo. "Ta mož se ne šali, kadar se mu vzbudi sovraštvo. Poznam jih mnogo, ki delajo hujše stvari od njega, a vse bi rajši dvanajstkrat poslušala, nego tega Monksa enkrat. — Toda pozno je že, in priti moram tako domov, da ne bo nobeden sumil, da sem hodila po takih opravkih. Hitro moram na- • M 7aj- "Kaj pa je meni storiti?" je dejal?- Roza. "Kako naj obrnem to v?še odkritje v prid? Nazaj! Zaks; se želite vrniti k tovarišem, ki sk jih slikali s tako strašnimi barvam'P Ako ponovite svoje poročilo pred gospodom, ki ga lahko pozovem nemudoma iz sosednje sobe, spravimo vas preje nege v pol ure v varen kraj." "Jaz se želim vrniti," je dejalo dekle. "Moram nazaj, ker — kako morem govoriti take stvari pred tako nedolžno damo, kakor ste vi? — ker je med možmi, o katerih sem vam pripovedovala, eden, najbolj obupan med vsemi, ki ga ne morem zapustiti; ne, ne morem, niti, da bi se osvobodila tega življenja, ki ga sedaj živim." "Že preje ste se zavzemali za tega ubogega dečka," je odvrnila Roza; "sedaj ste prišli k meni, v veliki nevarnosti, da mi poveste, kaj ste slišali; vse vaše vedenje mi je priča, da ste govorili resnico; vaše oči-to kesanje in vaša sramežljivost — vse to mi daje vero, da vas je še mogoče rešiti. O!" je prosila mlada dama resno in sklepala roke, dočim so ji tekle solze po licih, "ne zaklepajte sluha prošnjam, ki izhajajo od družice vam pc spolu prve — prve, mislim, ki se obrača do vas z-glasom usmiljenja in sočutja. Poslušajte moje besede, rešiti vas hočem, na boljša pota vas hočem spraviti." "Gospodična," je kriknila Nancy in se zgrudila na kolena, "draga, mila, angeljska gospodična, res, prva ste, ki me je kedaj poblagoslovila s takimi besedami; in da sem jih čula pred leti, bi me bile odvrnile od tega grešnega življenja, bednega; sedaj pa je prepozno — prepozno je!" "Nikdar ni prepozno," je dejala Roza, "za kesanje in pokoro." "Je," je zavpilo dekle, vijo- se v težki notranji bolečini; 'sedaj ga ne morem zapustiti! Ne morem mu biti kriva smrti!" "In zakaj bi bili to?" je prašala Roza. "Nič mu ne bi pomagalo,' ie kriknilo dekle. "Da povem drugim, kar sem povedala 'am, in povzročim tako, da jih uklenejo, smrt bi mu bila gotova. Najdrznejši je med vsemi, in grozovitosti, je počenjal." "Ali je mogoče," je vzklik. lila Ro.za, "da se morete takemu človeku na ljubo odreči vsakemu upanju na bodočnost, da zametate svojo hipno rešitev? To je blaznost." "Ne vem, kaj je," je odgovorilo dekle; "samo to vem, da je tako, in ne edino z menoj, nego s stotero drugimi, ki so prav tako slabe in zavržene, kakor jaz. Nazaj moram. Ali je to božja jeza za krivice, ki sem jih storila, ne vem; toda vleče me k njemu nazaj, vkljub vsemu trpljenju in slabemu ravnanju, in vleklo bi me, mislim, tudi ko bi vedela, da moram nazadnje od njegove roke umreti." "Kaj naj storim?" je dejala Roza. "Tako vas ne morem pustiti od sebe." "Smete, gospodična, in vem, da me boste," je odgovorilo dekle ter je vstalo. "Ne boste mi branili oditi, ker sem zaupala vaši dobroti in vam nisem izsilila nikake obljube, kakor bi bila lahko storila." "Kako torej potem naj izrabim vaše obvestilo?" je menila Roza. "To skrivnost je treba zasledovati; ali kako sicer naj koristi vaše odkritje Oliveru, za katerega si tako gore če prizadevate?" "Saj imate kakega dobrosrčnega gospoda, ki bo ohranil skrivnost zase in vam svetoval, kaj bi bilo ukreniti," je odgovorilo dekle. "A kje bi se lahko z vami zopet sestala, kadar bi bilo potrebno?" je prašala Roza. "Ne želim vedeti, kje bivajo ti strašni ljudje; a kod boste hodili ob kakem določenem času, kjer bi vas lahko poiskala?" "Ali mi obljubite, da boste ohranili tajnost zase, ter da pridete sami, ali pa edino s tisto osebo, kateri jo boste zaupali; in da me sicer ne boste opazovali niti kakorkoli zasledovali ?" je prašalo dekle. "Obljubim vam svečano," je odgovorila Roza. "Vsako nedeljo ponoči od enajste do dvanajste ure," je odgovorilo dekle brez pomišljanja, "se bom šetala po londonskemu mostu, ako bom živa." "Počakajte še trenotek," jc ie pridrževala Roza, ko se je obrnilo dekle naglo proti du-rim. "Spomnite se še enkrat svojega lastnega položaja in pomislite na ugodno priliko, da se rešite iz njega. Jaz sem vam na uslugo, ne le, ker ste mi javili iz proste volje to vest, nego tudi kot ženski, stoječi skoraj ob robu propasti. Ali se hočete vrniti v to azbojniško sodrgo in k temu nožu, ko vas ena sama beseda ahkootme? Kakšna omama ro, ki vas vleče nazaj in vas ;ili, da se zatekate zopet v Drokletstvo in bedo? O, ali e ni strune v vašem srcu, ki oi se je mogla jaz dotekniti! Ali ni ostalo v vas ničesar, kar ">i se odzvalo mojemu klicu proti tej strahoviti zaslepljenosti ?" "Kadar odajo dame, tako nlade in dobre in lepe, kakor ;te vi, svoje srce," je odgovorila devojka odločno, "jih /odi ljubezen preko vsega — celo take, kakor ste vi, ki imajo svoj dom, prijatelje, drugih občudovalcev, sploh vsega, česar si zažele. In take, kakoršna sem jaz, ki nimajo varnega zavetja, nego samo pokrov svoje krste, in v bolezni ali ob smrti nobenega drugega prijatelja, nego strežnico v bolnišnici — kadar navežejo to svoje strto srce na moškega, in jim ta izpolnjuje mesto v srcu, prazno ves čas tega lašega uničenega življenja, kedo bi upal, da nas ozdravi? Pomilujte nas, gospodična — pomilujte nas, da nam je ostalo to edino žensko čuv-stvo, in da nam je prevrgla trda usoda še to, kar bi nam bilo tolažba in ponos, v novo sredstvo nasilja in trpljenja." "Vzeli boste," je dejala Roza po kratkem premolku, "od mene nekaj denarja, da vam bo mogoče živeti brez nečasti vsaj tačas, dokler se zopet ne sestaneva." "Niti beliča!" jo je zavrnilo dekle, in odmahnilo z roko. "Ne zaprite svojega srca vsem mojim poizkusom, pomagati vam," je rekla Roza ter je stopila prijazno proti nji. "Zares bi vam rada ustregla." "Najbolje bi mi ustregli, gospodična," je odgovorilo dekle in lomilo roke, "ko bi mi mogli hipoma vzeti življenje; zakaj ob misli, kaj sem, me je zgrabila nocoj hujša bridkost, nego kedaj preje, in že zavest, da mi ne bo treba vsaj umreti v taistem peklu,- v katerem sem živela, bi mi bila tolažba. Bog z vami, gospodična, in izlij na vas toliko sreče, kolikor sramote sem nakopala jaz nase!" S temi besedami je odšlo jadno bitje glasno ihteč Roza Maylie pa, ki jo je do srca pretresel ta neobični razgovor, bolj podoben begotnemu snu nego resničnemu dogodku, se je zgrudila na stol in se trudila zbrati svoje zmedene mi sli. 41. POGLAVJE. Prinese novih odkritij kaže, da pridejo presenečenja in ne zgode redkokedaj same. Njen položaj je bil zares nenavadno težaven. Kar gorela je samega hrepenenja, prodreti tajnost, ki ovija zgodbo Oliverovega življenja, hkrati pa je čutila dolžnost, da mora sveto spoštovati zaupanje, s katerim se je obrnila do nje, mlade in neizkušene deklice, nesrečnica, s katero je pravkar govorila. Njene besede in vse njeno vedenje je genilo Rozi Maylijevi srce; in z njeno ljubeznijo do njenega mladega varovanca se je pomešala skorajda prav tako krepka in iskrena želja, dovesti zavrženko k kesanju in novemu upanju. Imeli so namen, ostati v Londonu samo tri dni, predno odpotujejo za nekaj tednov v oddaljen kraj na obrežju. Sedaj je bila prvega dneva polnoč. Kaj bi ukrenila, kar bi se dalo izvršiti v oseminšti-ridesetih urah? Ali kako bi utegnila odhod preložiti, ne da bi vzbudila sum? Gospod Losberne je bil z njimi in je nameraval ostati še ta dva dneva; toda Roza je poznala predobro viharno naravo tega vrlega gospoda, in prejasno je videla že vna- prej jezo, ki bo bruhala iz nje-gat v prvem navalu ogorčenja proti osebi, ki je bila orodje pri odstranitvi Olivera, da bi mu zaupala skrivnost, predno nima kake izkušene osebe, ki bi se strinjala z njeno sodbo o Nancy in jo podkrepila. Iz istih vzrokov je bila tudi gospe Maylijevi nasproti zelo previdna, kajti ta bi se posvetovala brez dvoma o tej srva-ri takoj s častitim doktorjem. Da bi se zatekla k pravnemu zastopniku — tudi če bi vedela, kako se to napravi — na to je bilo iz prav tistih vzrokov prav tako malo misliti. Tudi ji je prišlo na um, da bi se obrnila do Harryja; pa se je spomnila, kako sta se zadnjič ločila, in zazdelo se ji je nje same nevredno, klicati ga k sebi, ko je on — solze so ji orosile oči, ko je sledila tem mislim — nemara že zatrl vsak spomin nanjo in živi srečen daleč od nje. Razburjeni od tega različnega prevdarjanja — sedaj se je nagibala v to smer, sedaj v ono, pa se obrnila zopet od vseh, kakor so se že vrstile predstave pred njeno mislijo — ji je potekla noč v plahoti in brez spanja. Ko se je naslednjega dne še bolj posvetovala sama s seboj, je sklenila naposled obupen sklep, da se hoče posvetovati s Harryjem. "Hudo mu bo," je mislila, "vrnrti se, a kako hudo bo to šele zame! Pa nemara niti priti ne bo hotel — nemara bo kar pisal; ali, če pride, se bo skrbno ogibal sestanka z mfe-noj. Ko je odhajal,-je naredil rako. Takrat ne bi bila pričakovala kaj takega od njega — no bolje je bilo za naju oba." Tedaj Roza spustila pero, in se obrnila stran, kakor da ne sme videti niti papir — njen sel do njega — njenih solza. Vzela je zopet pero v roko, pač petdesetkrat ga je zastavila, premišljala in zopet premišljala, kako bi pismo začela, ne da bi zapisala prvo besedo — kar plane v sobo Oliver, ki se je izprehajal po cestah z gospodom Gilesom — ta je bil za njegovega telesnega stražnika —: tako brez sape in tako silno razburjen, kakor da se je pripetilo zopet kaj vznemirljivega. "Kaj si tako zbegan?" je prašala Roza in mu je pohitela nasproti. "Sam ne vem, kako to; kakor bi se moral zadušiti. Moj Bog, če pomislim, da ga bom vendarle videl, in da boste spoznali, da sem povedal vse po pravici!" (Dalje prihodnjič) ^uuuiiuuuiiiiMiiiiiiiiiMimmmmtnm^mmmtmmmtmtmtmnttnmmMtt^ FRANK J. LAUSCHE, .........- " odsJeiniK Čez dan se oglasite na: 1039 GUARDIAN BUILDING Ob torkih in četrtkih zvečer od 6:30 do 8. se oglasite na G121 ST. CLAIR AVENUE. Tel. na domu: Randolph 7510 Tel. v mestu: Main 6530 nim«mtmmi>mt.'jmuiiuuuuur?mutuin>mnnutt)itirinti»:tmnimtm> Električni likalni stroj vsak predmet v perilu. Vam ni treba prav nič skrbeti radi čipk in lepih okraskov na obleki ali srajcah, če imate električni likalni stroj. Stroj jih zlika tako čisto in svetlo kot vsako drugo blago. Vam ni treba stati cele ure pred vročo likalno desko — vsedete se, drugo pa naj stroj naredi sam. Likanje je hitrejše, lažje in boljše. * Električni likalni stroj naredi likanje za povprečno družino petih oseb v dveh urah. Zlika vam vsak kos družinskega perila, srajce, čipke, zastore, izvan-redno perilo, sploh vse. Oglejte se si električne likalnike in druge električne perilne stroje in priprave na razstavi "Vse električno za vaš dom." THE ELECTRICAL LEAGUE 14th Floor Hotel Statler