Vložena obtožnica za nesrečo v Kidričevi ulici
ST. 47 - LETO 65 - CELJE, 18. 6. 2010 - CENA 1,25 EUR
Razigrani in
■ V I ■ ■	VB
razmisljujoci
UŽITEK V DOBRI KAVI PRAŽARNA; 03/713-2666 S
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Te dni župani sprejemajo najboljše devetošolce, jim izročajo priznanja in jih spodbujajo, da ostanejo to, kar so, mladostni in ustvarjalni. Na sliki sprejem celjskega župana Bojana Šrota
Kriminalistična preiskava v Braslovcah dobiva nove razsežnosti
Dursu se prijavite kar sami!
Novega tednika

VOJNIK, 20. 6. 2010, OD 14. URE
Sii Mercator Center Celje
Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00
L«rnpiji
spoznavajo Siwënijo
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
UVODNIK
TATJANA CVIRN
Prelomnica
Minule dni so se v šolah vrstile valete ob koncu devetletnega šolanja. Kar precej nervoze jih je spremljalo, se zdi iz pogovorov s starši čez noč »odraslih« 14-let-nikov, ki zapuščajo varno in znano okolje domače šole, nekateri tudi doma. A za nervozo verjetno niso toliko krive valeta in silne priprave okrog nje, bolj gre za spoznanje, da je napočila prva resna prelomnica v življenju otroka. Ko bo moral pokazati, kako zrel je, kako se zna spopadati s težjimi zahtevami in pričakovanji, kako si zna izboriti svoj prostor v novem okolju. Hudo, bi rekli v njihovem slengu.
Ko župani te dni sprejemajo odličnjake, jim ponavadi posebej vneto razlagajo, kako pomembna sta znanje in trdo delo. Le to dvoje jim lahko prinese uspeh. Pa je res tako?
Žal jim vsakodnevne izkušnje tega ne potrjujejo. Živimo v času, ko so bolj kot pridno in pošteno delo, ki je za povrh ponavadi še slabo plačano, cenjeni iznajdljivost pri iskanju bližnjic, sposobnost hitrega zaslužka ne glede na način ali vsaj iskanje vseh možnih virov izkoriščanja pomoči države. Pridnim ponavadi naložijo le še več dela, medtem ko jo iznajdljivi vedno bolje odnesejo, pa še pri šefih so bolj cenjeni, ker znajo svoje nedelo dobro promovirati. In potem mladim doma v isti sapi razlagajo, kako se poštenost ne splača in kako s pridnim delom ne moreš uspeti, zraven pa od njih zahtevajo, da so v šoli odličnjaki (ali pa vsaj prav dobri), da trdo delajo vsak dan ter da so uspešni vsaj še v petih izvenšolskih dejavnostih. Zmeda. Od tod do njihove ugotovitve, da je vse nesmiselno, verjetno ni daleč.
Gotovo so časi za mlade vse težji. Če je po eni strani res, da so jim odprte številne možnosti, kakršnih njihovi starši niso imeli niti v sanjah, je po drugi strani res, da se lahko v vsem tem obilju utopijo in da ne najdejo tistega, kar bi jih res motiviralo. In potem je pomembno samo še, kako in kje »ga bodo žurali« danes in jutri.
Za nekatere mlade kljub vsemu ostaja moto o trdem delu kot ključu uspeha. Predvsem za tiste, ki dobro vedo, kaj želijo v življenju početi in ki si drznejo biti drugačni, kljub pritiskom po povprečnosti in neizstopanju, tako značilnih za naše razmere. Da le ne bi bili prevečkrat razočarani...
TATJANA CVIRN
SOBOTA
NEDELJA PONEDELJEK
S _ ^
M
na una m
11 I 15
B1E3:
lektro
TURNŠEK
(televizija (telefonija (internet
SP v
nogometu
vHD
tehniki! 03 42 88 198
www.turnsek.si
Prijavite se kar sami!
Konec nepremičninskega raja - »Kazen« tudi za prevelike nepremičnine Prvi sadovi popisa nepremičnin so tu
Davčna uprava Republike Slovenije je takoj potem, ko je razposlala zadnji paket dohodninskih odločb, javno pozvala vse, ki še niso napovedali dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, naj to nemudoma storijo s samoprijavo. Davčna je namreč pridobila določene podatke iz popisa nepremičnin, kar z drugimi besedami pomeni, da tisti, ki so se ji pretekla leta izmuznili med prsti, zdaj ne bodo mogli več tako mirno spati. Še več, ta poziv naj bi po tolmačenju »da-carjev« vključeval tudi vso ostalo nepremičninsko premoženje.
Naj vas že takoj v začetku, vsaj delno, pomirimo. Res je, da bo davčna uprava zdaj pod drobnogled vzela vse nepremičnine - ne le tiste, ki jih oddajate v najem, temveč vse objekte, celo tiste, v katerih bivate. Vendar boste davek dolžni plačati le, če je nepremičnina, v kateri bivate, večja od 160 kvadratnih metrov. »Ne gre torej le za napovedi dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, kot večina zmotno misli, temveč praktično vsega nepremičninskega premoženja posameznikov,« pojasnjuje vodja davčne izpostave v Žalcu Irena Vrečer. »Natančneje: vsi, ki so lastniki stanovanj ali hiš, v katerih stalno ne prebivajo, morajo vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Prav tako morajo napovedi vložiti lastniki hiš in stanovanj, v katerih stalno bivajo, če je površina teh večja od 160 kvadratnih metrov. Če pogledamo malo okoli sebe, vidimo, da so slovenske hiše precej velike.«
Ne splača se lagati
Zato do konca avgusta pričakujejo precej samoprijav (mimogrede, to, da gre za sa-moprijavo, morate na veliko napisati na napoved). Septembra bo davčna sama začela izdajati odmerne odločbe ter hkrati tudi odmerjati globe. Ta za tiste, ki napovedi ne oddajo, znaša od 200 do 400 evrov. Z globo 400 do 1.200 evrov bodo kaznovani tisti, ki bodo v davčni napovedi navedli nepravilne, nepopolne ali neresnične podatke. Ampak kako bodo preverili, ali jih je kdo naplahtal? »Takšnih napovedi sicer ne pričakujemo,« pravi Vrečer-jeva. Če pa že, »potem si bomo spet pomagali s podatki, ki jih je na podlagi popisa zbrala geodetska uprava. Popisa-
V primeru, da davčni zavezanec odda napoved na podlagi samoprijave, ne bo dobil globe. Bodo mu pa zaračunali obresti za čas od preteka roka za vložitev davčne napovedi do vložitve samoprijave.
Davek ste dolžni plačati le, če je nepremičnina, v kateri bivate, večja od 160 kvadratnih metrov. (slika je simbolna)
ni so namreč tudi kvadratni metri površin, kar nam bo pri postopku v veliko pomoč. Tako pri odmeri davka od premoženja kot pri odmeri davka iz oddajanja premoženja v najem.«
»Dacarji« bodo vaše nepremičninsko premoženje preverjali za leti 2009 in 2010. Čeprav so bile dohodninske odločbe za lansko leto že poslane, vseeno pričakujejo, da boste tisti, ki ste imeli dohodek iz naslova oddajanja premoženja v najem, pa tega do izdaje odločb niste sporočili, to sedaj »priznali« s sa-moprijavo.
Možni izgovori?
Če ste lastnik več nepremičnin, se davku od premoženja ne morete izogniti. Ne glede na to, ali nepremičnino uporabljate sami ali jo dajete v najem (v tem primeru boste obdavčeni še za dohodek iz naslova najemnin). Izgovor, da del leta bivate na enem naslovu, drugi del leta pa na drugem, ne bo zdržal, saj ima vsak človek uradno lahko le eno stalno prebivališče. V tem primeru se lahko izognete le davku od oddajanja premoženja v najem. A še tu vas naj bi davčna dobro preverila. »Opravil se bo ugotovitveni postopek na
podlagi razpoložljivih podatkov in na podlagi možnosti, ki nam jih dajeta zakon o davčnem postopku ter zakon o splošnem upravnem postopku. Se pravi, da se bomo posluževali dokazovanja s pričami in podobno. Možnosti je veliko,« pojasnjuje Vrečerjeva.
Zet in snaha nista dovolj
Olajševalna okoliščina je predvidena zgolj pri davku, ki grozi tistim s preveliko nepremičnino. Davek lahko za deset odstotkov ali več znižajo le družinski člani. Vendar so minimum trije družinski člani. Ključno pri tem je, koga zakon sploh opredeljuje za družinskega člana. Namreč: zakon kljub slovenski navadi, da v hišah biva po več generacij skupaj, kot družinske člane ne upošteva zakoncev otrok, torej zeta in snahe lastnikov stanovanj oziroma hiš.
Vrtčevsko pravilo, da tožiti ni lepo, za Durs ne velja. Pisali smo že, kako je pred časom pozival graditelje nepremičnin, naj navedejo, kdo jim je »na črno« opravljal gradbena ali obrtna dela. Tokrat poziva celo, da sami sebe prijavite. Poziva tudi najemojemalce, naj povedo, komu in koliko plačujejo najemnino ...
»Pretresljivo« pri vsem je tudi, da pravzaprav zakon, po katerem bodo lastniki velikih nepremičnin morali plačati davek, ni nov. Odmerjal se je vsako leto, a ker podatkovna baza ni bila popolna, si marsikdo s tem ni belil glave. Gre torej za prvi grenki sad popisa nepremičnin iz leta 2007. Slediti bi znal še drugi - zakon o nepremičninah se namreč že pripravlja.
ROZMARI PETEK Foto: SHERPA
Kakšna je razlika med nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča in davkom od premoženja? Veliko ljudi namreč plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, vendar to ni davek, temveč obvezna dajatev. Poravna jo tisti, ki je neposredni uporabnik zemljišča ali stavbe. Davek od premoženja, v katerem pišemo v članku, pa plačujejo lastniki stavb, delov stavb, stanovanj, garaž in prostorov za počitek oziroma rekreacijo. Ta davek se plačuje ne glede na to, ali lastnik uporablja premoženje ali ga daje v najem.
Stavbe						
Od vrednosti EUR		Znaša davek				
nad	do	EUR	%			EUR
	7.730,77			0,10		
7.730,77	42.948,68	7,73	+	0,20	nad	7.730,77
42.948,68	85.897,32	78,16	+	0,30	nad	42.948,68
85.897,32	128.846,02	207,00	+	0,45	nad	85.897,32
128.846,02	171.794,68	400,29	+	0,65	nad	128.846,02
171.794,68	221.492,40	679,44	+	0,85	nad	171.794,68
221.492,40		1.101,88	+	1,00	nad	221.492,40
Davek od nepremičnin se plačuje ne glede na to, ali sami bivate v nepremičnini (v tem primeru se šteje le kvadratura, ki je večja od 160 kvadratnih metrov) ali jo dajete v najem. Odmeri se po pravilniku, ki ga vsako leto izda ministrstvo za finance.
V javnih zdravstvenih zavodih morajo skrbno obrniti vsak evro, sicer se lahko hitro znajdejo v izgubah. V Celju je zato vzbudila nekoliko več zanimanja, kot bi bilo pričakovati, gradnja nove kotlovnice za zdravstveni dom.
Za ogrevanje celjskega ogrevala zdravstveni dom v
zdravstvenega doma je desetletja skrbela bolnišnica s svojo kotlovnico. Sodelovanja je zdaj konec. V bolnišnici zavračajo, da bi bila razlog visoka cena. »Zdravstvenemu domu smo ponudili, da pove, kakšna cena bi bila zanj sprejemljiva, a ga dogovor ni zanimal,« pravi direktor bolnišnice Marjan Ferjanc. Direktor ZD Celje prim. Stanislav Kajba razen cene navede še en pomemben razlog za gradnjo lastne kotlovnice: »Za to smo se odločili predvsem zaradi varčevanja. Bolnišnica je
celoti tudi ponoči, ob sobotah in nedeljah, kar ni potrebno. V tem času zadošča ogrevanje trakta, v katerem deluje dežurna služba.«
V zdravstvenem domu zato pričakujejo, da se bo od 150 do 200 tisoč evrov vredna naložba v lastno kotlovnico povrnila v treh letih. Sicer pa je bila gradnja nove kotlovnice tudi sestavni del varčevalnih ukrepov, ki jih je že lani sprejel svet zavoda. V skladu z njimi so v zdravstvenem domu omejili še nadurno in pogodbeno delo. V manjši meri so znižali tudi sredstva, namenje-
na izobraževanju, saj bodo več izobraževanj pripravili znotraj zdravstvenega doma. »Vse to nam je omogočilo, da smo preteklo leto poslovali pozitivno, in zaenkrat vse kaže, da nam bo to uspelo tudi letos,« poudari prim. Kajba in doda, da je nova kotlovnica samo ena od letošnjih naložb. Pomembnejši sta približno enako vreden nov urgentni avtomobil, ki so ga že dobili, in približno 400 tisoč evrov vreden digitalni skeletni rentgen, ki ga še pričakujejo.
Kotlovnica je zdaj že zgrajena in bo začela delovati z novo ogrevalno sezono. Do takrat bodo morali problem ogrevanja razrešiti tudi v dveh zasebnih hišah, v Gregorčičevi ulici 3 in 7,
Vlada dala zeleno luč
posojilu za TEŠ
Vlada se je na sredini seji seznanila s študijo o načrtovanju in izvedbi izgradnje bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj ter potrdila pismo o podpori za odobritev dolgoročnega posojila. Gre za kar 200 milijonov evrov posojila, na odločitev vlade pa so v Teš čakali od obiska vladne delegacije, ki je po dodatna pojasnila v Šoštanj prišla konec maja.
Že takrat so premierja Boruta Pahorja uspeli prepričati, da gre v primeru gradnje bloka 6 za koristno naložbo tako z narodnogospodarskega kot tudi ekonomskega in ekološkega vidika. Vladni ekipi, v kateri je bil tudi gospodarski minister Matej Lahovnik, so v Šaleški dolini na čelu z direktorjem Teša dr. Urošem Rotni-kom in direktorjem velenj-
skega premogovnika dr. Milanom Medvedom ponovno pojasnjevali pomen bloka 6 za dolgoročno zagotovitev energetske neodvisnosti Slovenije od uvoza električne energije, poudarili njegove ekološke prednosti ter izpostavili pomen za ohranitev delovnih mest v Tešu in premogovniku.
Vlada je v sredo potrdila pismo o podpori za odobritev dolgoročnega posojila Evropske banke za obnovo in razvoj v višini do 200 milijonov evrov za financiranje projekta nadomestnega bloka 6 in pooblastila ministra Lahovnika za podpis pisma. Kot je po seji vlade povedal Lahovnik, ne gre za poroštvo, ampak za izraz politične volje vlade, da ta projekt podpira in ga umešča v strategijo razvoja slovenske energetike. Pouda-
ril je še, da višina obrestne mere posojila še ni določena, saj se Holding slovenskih elektrarn o njej še pogaja. HSE je vlada včeraj tudi naložila, naj ugotovi, ali je bil projekt Teša voden »s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, ter ugotovi elemente morebitne odgovornosti poslovodstva za načrtovanje in izvedbo tega projekta«. Vladi mora o ugotovitvah poročati do 15. julija oziro-
Da bi še naprej bogatile mesto
Zdravstveni dom Celje ima sedaj svojo kotlovnico. Delovati bo začela z novo ogrevalno sezono. Iz dimnikov, ki jih vidimo na fotografiji, se tudi potem ne bo kaj dosti kadilo, saj bo energent zemeljski plin.
Lastna kotlovnica
■ ■	v	■
zaradi varčevanja
ki ju je tudi ogrevala bolnišnica, saj je imela oziroma v eni še ima svoje pisarne. »Ogrevanje iz naše kotlovnice bi bilo neracionalno zaradi velike razdalje in majhne porabe,« ugotavlja Marjan Ferjanc. Lastniki se bodo torej po četrt stoletja morali znajti sami. Kako bo bolnišnica ogrevala prostore, ki jih še uporablja, zaenkrat ne vedo, »odklop« zdravstvenega doma pa jim po pričakovanjih ne bo povzročil večjih težav. »Čeprav bomo ogrevali 12 tisoč kvadratnih metrov manj, jih vseeno ostane v bolnišnici za ogrevanje še 60 tisoč,« se tolaži direktor.
MILENA B. POKLIČ Foto: GrupA
Ravnateljico Srednje zdravstvene šole Celje Marijo Marolt, ki je pred kratkim končala svojo poklicno pot, in z visokim francoskim odlikovanjem nagrajeno Carmen Deržek, profesorico na I. celjski gimnaziji, je v torek sprejel celjski župan Bojan Šrot. Na sprejem je ob upokojitvi povabil tudi direktorico Poslovno-komercialne šole Celje Majo Krajnc, ki se ga zaradi bolezni ni mogla udeležiti.
Kot je uvodoma dejal župan, vse tri druži predanost pedagoškemu poklicu, kjer so s svojim delom pustile vidne sledi. Maroltova je v času skoraj 20-letnega ravnateljevanja srednjo zdravstveno šolo »pomnožila z dve«, kot se je izrazil župan. Šola ima danes kar 34 oddelkov (kar je še enkrat toliko kot pred dvema desetletjema), ki jih obiskuje 1.025 dijakov v štirih izobraževalnih programih. Maroltova je za svoje delo prejela številna priznanja. Opisujejo jo kot pozitivno in vedro ravnateljico, ki je vedno znala ustvariti pozitivno vzdušje. Župan ji je zaželel, da bi s svojimi izkušnjami in znanjem tudi v tretjem življenjskem obdobju bogatila mesto. »Predvsem pa mami Marinki, kot jo kliče njenih
pet vnukov, želim, da bi si znala vzeti čas zase in za svoje najbližje,« je dodal.
Profesorici francoščine na I. celjski gimnaziji Carmen Deržek je župan čestital za visoko francosko odlikovanje Vitezinja nacionalnega reda Akademskih palm. Dejal je, da je to priznanje lahko v ponos celemu mestu, ki je postalo že »prava francoska trdnjava«. V Celju je sedež Fran-kofonskega foruma, mesto se lahko pohvali s kar tremi »francoskimi vitezi« (poleg Derž-kove sta to še njen soprog Slavko Deržek in Borut Alu-jevič, op. p.), izjemna pa je tudi prireditev Frankofonski dan, je našteval Šrot.
Carmen Deržek je priznala, da je priznanje prišlo povsem nepričakovano, še zlasti, ker Francozi pri njihovem podeljevanju niso ravno radodarni. »Mislila sem, da so naju z možem vzeli >v paketu<, da je eno priznanje na družino dovolj, ampak očitno ne mislijo tako. Še posebej sem vesela in presenečena nad županovim sprejemom, ki ga resnično nisem pričakovala. Očitno mesto Celje ceni moje delo, kar me izjemno veseli,« je dejala Carmen Deržek.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA
ma ji predložiti poročilo o dosedanjem vodenju naložbe. Že danes pa mora HSE vladi predložiti vsa gradiva v skladu s sklepi vlade 18. marca, torej poročati o ukrepih, ki se nanašajo na korporacijsko upravljanje in nadzor naložb skupaj z vmesnim poročilom o pogajanjih glede izboljšanja pogodbe v zvezi z dobavo glavne tehnološke opreme za Teš 6 z Alstomom.
PM
Carmen Deržek in Marija Marolt
Pridite na torto in zabavo!
Piknik Katrce je nastal na pobudo poslušalk in poslušalcev Radia Celje, zaradi odličnega odziva pa ga letos pripravljamo že četrtič. Letos bo v znamenju 65-letnice Novega tednika.
Tokrat se bomo srečali v nedeljo, 20. junija, ko bo od 14. ure v Vojniku zabava, na kateri bodo nastopili: Har-monikarski orkester Klemna Rošerja, Ela, Stane Vidmar,
Iskrice, Korado in Brendi, Marijan Novina, Ansambel Roka Žlindre, Pop Design, Ra-Ce, Juhej, Karli Gradišnik, Katrca, Oktet županov, Kranjci, Werner, Rok Ferengja,
Spev, Pepel in kri, Rudi Šantl, Jodel express, Brane Klavžar, Boris Kopitar, Čudežna polja. Ob 21. uri bo koncert Tanje Žagar s skupino. Na četrtem pikniku Katrce bomo praznovali tudi 65-letnico Novega tednika in okrog 18. ure razrezali torto velikanko. Otroci se bodo lahko za-
bavali na napihljivem igralu in si ogledali razstavo vozil Slovenske vojske. Prav Slovenska vojska bo voditeljico prireditve pripeljala na prizorišče. Vstopnine ne bo. Tudi letošnja prireditev bo imela dobrodelno noto. Izbranim učencem, ki nujno potrebujejo pomoč, bomo namreč podarili šolsko torbo z zvezki in drugimi pripomočki.
SB
4
GOSPODARSTVO
O cetis
»Imeti plačano službo je privilegij!«
Skupni izkupiček podjetij iz celjske regije je bil leta 2008 še pozitiven, čeprav je uradno zaradi prečišče-vanja bilanc Tuš izkazal izgubo. Lani je izguba dejansko bila večja od dobička. Še bolj zaskrbljujoče je, da je število brezposelnih preseglo 10 tisoč.
Družbe iz celjske regije so lani poslovale precej slabše kot pred dvema letoma. Ustvarile so 5,3 milijarde evrov prihodkov, kar je za 13 odstotkov oziroma 850 milijonov evrov manj kot pred dvema letoma. Izguba, ki je znašala skoraj 20 milijonov evrov (z upoštevanjem zalog kar 57 milijonov evrov), se je povečala za desetino in za dve tretjini presegla dobiček. Najbolj zaskrbljujoč pa je po mnenju direktorja Regional-
ne gospodarske zbornice Celje Draga Polaka upad dodane vrednosti na zaposlenega. »To je zelo hudo. Leta 2008 smo imeli v regiji več kot 30 tisoč evrov na zaposlenega, lani smo padli na slabih 29 tisoč evrov. To poudarjam, ker je dodana vrednost izredno pomembna - za nas, za naše plače, za naš razvoj.«
Lani je delo v regiji izgubilo skoraj 2.700 ljudi, v 29 podjetjih so se začeli stečajni postopki. »Delo kot takšno je vrednota. Imeti službo pa je v teh časih celo privilegij. Seveda takšno, da dobiš plačo,« pravi Polak. Leta 2008 je bilo registriranih 7.600 brezposelnih, lani več kot 10 tisoč, kar pomeni 2.700 brezposelnih več.
Poglejmo še nekaj »zanimivih« podatkov. V vseh 23
Povej mi, kje stanuješ, in povem ti, koliko zaslužiš ... Seveda gre zgolj za povprečja občin. (Vir: Ajpes)
občinah celjske regije so bile bruto plače zaposlenih pod slovenskim povprečjem, izjema je bila le občina Dob-
je; največja brezposelnost je bila v občini Kozje; najslabši poslovni rezultat so zabeležile družbe iz občine Laš-
ko. Upad povpraševanja so najmanj občutile družbe, ki so klasificirane kot kmetijska dejavnost. Ustvarile so
najvišjo neto dodano vrednost na zaposlenega, in sicer kar 32 tisoč evrov.
ROZMARI PETEK
Stečajni upravitelj Kozelj v najem oddaja le zidove, oprema je kljub sporni pogodbi v lasti Lesnih gradenj.
Peter Golob v Biva hiše pri drugih vratih
Zapletom v gomilskem podjetju Biva hiše kar ni videti konca. Poročali smo že, da je stečajni upravitelj proizvodne prostore oddal v najem podjetju, ki je domnevno povezano z zadnjim direktorjem Petrom Golobom. Podatki, ki smo jih dobili v tem tednu, to domnevo le še potrjujejo.
Pred tednom nam je stečajni upravitelj Biva hiš Tone Kozelj zatrdil, da podjetje ni povezano s prejšnjim direktorjem Petrom Golobom. Šlo naj bi za dva podjetnika, združena v komaj mesec dni starem podjetju Lesdom iz okolice Trzina (eden je bil vpleten tudi v afero Zbilski gaj), ki naj bi na Gomilskem izdelovala okna. Dejal je še, da naj bi bila edina, ki sta bila zainteresirana za najem proizvodnih prostorov.
Tokrat je Kozelj zgodbo drugače povzel. Dejal je, da tako ali tako drugemu podjetju prostorov ni mogel dati v najem, saj je imelo to podjetje že sklenjeno najemno pogodbo s pod-
jetjem Lesne gradnje, ki je uradno lastnik vse opreme. Spomnimo, da je novembra lani Peter Golob kot direktor Biva hiš opremo na sporen način prodal Lesnim gradnjam, kjer je bil prav tako direktor, denar od prodaje pa naj bi na račun Biva hiš pritekel šele čez dve leti. Povezava s prejšnjim direktorjem Golobom, na katero namigujejo nekdanji zaposleni, je tako še bolj očitna.
Presenetljivo pri vsem tem je, da se stečajni upravitelj ne
Stečajni upravitelj Biva hiš Tone Kozelj bo predvidoma jeseni začel prodajati nepremičnine podjetja. Pravkar pripravljajo cenitve devetih stanovanj, medtem ko so proizvodni prostori, ki jih je medtem oddal v najem, že ocenjeni. Strojev in opreme še vedno ni na seznamu premoženja Biva hiš, saj sporna pogodba, ki jo je lani novembra podpisal Peter Golob o prodaji opreme, še ni razve-liavliena.
obremenjuje s tem, kaj se bo v času najema s proizvodno opremo dogajalo. »Oddajam lahko le zidove, opreme ne. Dokler bosta plačevala najemnino, bosta lahko notri. Sam sem pri tem povsem neobremenjen,« pravi Kozelj. Glede na to, da so v tem podjetju, odkar je v stečaju, že izginili računalniki, tovornjak, bi lahko pričakovali, da bo izginila tudi kakšna oprema. A uradno oprema ni skrb stečajnega upravitelja, čeprav bi lahko po razveljavitvi pogodbe (to naj bi se zgodilo v tem letu) ta spet prišla v last Biva hiš.
Lesne gradnje, ki so lani jeseni za manj kot pol milijona evrov od Uniorja odkupile Biva hiše, bodo kljub stečaju iz podjetja vendarle še nekaj potegnile. Za opremo, ki je še niso plačale, vsaj uradno prejemajo najemnino. Videti je, da se bodo opozorila delavcev, da se želi Golob z Biva hišami le okoristiti, na tak ali drugačen način, uresničila.
ROZMARI PETEK Foto: GrupA (arhiv NT)
Etolovim lastnikov dividende
Kljub temu, da je Etol lani zabeležil 2,3 milijona evrov izgube, bodo lastniki prejeli dividende. Nerazporejen dobiček prejšnjih
let znaša 8,7 milijona evrov, kar pomeni, da bilančni dobiček kljub pokrivanju izgube znaša še 6,4 milijona evrov. Delničarji bodo zato prejeli 2,5 evra na delnico, kar pomeni, da bodo za dividende skupaj odšteli 363 tisoč evrov.
Prodaja Hudournik inženiringa stekla
Stečajna upraviteljica Hudournik inženiringa Andreja Terpotec je na javni dražbi prodala tovorna vozila in gradbene stroje ter opremo. Večino predmetov na dražbi, gradbene stroje ter večino tovornih vozil, je kupilo podjetje s Poljske, ki je za predmete plačalo 150 tisoč evrov, ostala tovorna vozila pa podjetje Klas s Tepanja. S prodajo se je v stečajno maso nateklo 340 tisoč evrov. Stečajna upraviteljica je želela na javni dražbi prodati tudi pisarniško opremo, a je tik pred dražbo ugotovila, da sta medtem izginila dva prenosna računalnika.
Prišel nov sekretar
Od ponedeljka je na novem delovnem mestu Vojko Korošec, novi sekretar celjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Celje. Z dosedanjim sekretarjem Srečkom Čatrom naj bi

H0JIO
www.radiocelje.com
I®
NA KRATKO
do konca tedna opravila primopredajo poslov, nato naj bi se na posebni novinarski konferenci Korošec, ki je bil prej zaposlen v Cometu, predstavil tudi novinarjem. Od imenovanja novega sekretarja je sicer preteklo kar nekaj mesecev, v vmesnem času je delo sekretarja še opravljal Čater.
V Tuš zgolj s telefonom
Tuš je v svojih supermar-ketih in marketih uvedel novost - plačevanje z mobilnim telefonom oziroma z Mone-
to, priročno in varno storitvijo, pri kateri namesto gotovine ali plačilne kartice uporabite svoj mobilni telefon, stroške vseh nakupov pa poravnavate enkrat mesečno. V Tušu so se za takšno plačevanje odločili, da bi svojim kupcem ponudili novo možnost izbire ter se še bolj prilagodili njihovim željam in potrebam. Postopno bodo ta način plačevanja razširili še na svoje druge dejavnosti - v Tuš drogerije in na bencinske servise Tuš Oil.
RP
Almin dom na novi dražbi
Naprodaj sta helikopter ter hotelski objekt Almin dom na Svetini, ki sta v lasti podjetja Hudournik v stečaju. Podjetje Hudournik je povezano s hudim položajem Občine Štore, ki je na račun zasebnega podjetja sprejela različne visoke finančne obveznosti.
Za Hudournikov helikopter Gazelle je prispelo osem nezavezujočih ponudb, ki so jih odprli v sredo. Javno vabilo za zbiranje nezavezujočih ponudb za helikopter je bilo objavljeno po pravnomočnem sklepu Okrožnega sodišča v Celju, pred tem pa je bilo že objavljeno vabilo k zavezujočemu zbiranju ponudb z izhodiščno ceno 145 tisoč evrov. Gre že za tretji poskus prodaje Hudournikovega helikopterja, enega od dveh, ki sta bila nekoč v njegovi lasti, saj so mu prvega zasegli že pred leti.
Danes bo sledila že tretja dražba za Almin dom na Svetini, z izklicno ceno 1,1 milijona evrov, ki jo je po pravnomočnem sodnem sklepu razpisala stečajna upraviteljica Tanja Praprotnik. Javna dražba bo v Ljubljani ob 14. uri.
BJ
Ana Škoda je z vnukoma prišla po zvrhan voziček dobrot.
69 DIKPLHST
Tiskarna in hiša grafike
Vtisnemo vsak najlepši spomin za vaš barvit življenjski stil.
Tisk za vsako življenjsko priložnost.
Poslovne in promocijske tiskovine, snovanje in tiskanje embalaž, storitve knjigoveštva in novoletni program.
vwvw.dikplast.si
Tiskarna Oikplast d.o.o.. Kotna ul. 5,3000 Celje
Zadnji voziček bo dobrodelni
V letošnji akciji brezglavega in brezplačnega nakupovanja Do polnega vozička brez mošnjička smo za srečne izžrebance nakupovali kar sedemnajstkrat, kar pomeni, da smo z vozičkom v rokah odtekli 51 minut, z izžrebanimi dodatnimi minutami pa še nekaj več. Nakupili smo za približno 200 tisoč evrov in s klici presenetili nekatere bralce Novega tednika in poslušalce Radia Celje.
Imeli smo nekaj pravih moj- izžrebali Ano Škoda iz Šmar-strov nakupovanja in nekaj ja pri Jelšah in z njeno pomoč-takšnih, ki so potrebovali na- jo v Planetu Tuš naredili za šo pomoč. Bilo je kar nekaj 148 evrov »škode« brez dodat-
solz sreče, smeha ter veliko prijetnih presenečenj. Če ob koncu akcije potegnemo črto, lahko rečemo, da je bila več kot uspešna, saj je vsak teden na naš naslov prispelo od 500 do 600 kuponov. Še zadnjič pa smo iz ogromnega kupa nagradnih kuponov
ne minute. V voziček smo naložili hrenovke, pršut, bud-jolo, panceto, posebno klobaso, pariško, šunko, suho salamo, svinjsko in goveje meso, piščanca, ribe, majonezo, maslo, margarino, mleko, riž, moko, belo olje, špagete, testenine, vegeto, sir, sladoled,
Novi načrti in uspehi v Rimskih termah
čokolino, čokolado, torto in mešano pecivo. Odličen nakup, ki se je obrestoval kljub temu, da Ana ni imela nakupovalnega lističa.
Odmevna akcija, ki jo pozna vsak, ki bere Novi tednik in posluša Radio Celje, pa se počasi končuje. Še zadnjič bomo nakupovali prihodnjo sredo, ko bo nakup imel dobrodelno noto. Tiste, ki pri žrebu niste imeli sreče, naj potolažimo, da bomo prihodnje leto spet ponudili možnost brezplačnega nakupa. Saj veste, kaj pravijo - sreča je opoteča in kdor čaka, tudi dočaka.
TS
Foto: GrupA
Iz Rimskih term prihajajo vzpodbudne informacije. Te so bile uspešne na razpisu kulturnega ministrstva za obnovo zdraviliškega parka, pripravljajo pa se tudi na novo zaposlovanje.
Terme so uspele pridobiti 80 tisoč evrov. Kot napovedujejo, bodo park prenavljali v več fazah. Sprva se bodo lotili okolice historičnega dela, sledilo bo čiščenje travnikov in gozdnih površin ter obnova sprehajalnih poti. Obnova in dela v parku se bodo predvidoma zaključila spomladi prihodnje
leto. Poleg tega v Rimskih termah uresničujejo tudi obljubo o obnovi ceste na Seno-žete. Z Občino Laško in KS Rimske Toplice so tako že dosegle dogovor o ohranitvi obstoječe ceste ter o izgradnji pločnika in javne razsvetljave ob njej.
V Rimskih termah bodo kmalu tudi na novo zaposlovali. Tako so že objavili razpise za vodjo trženja in marketinga, vodjo splošno kadrovskega sektorja in vodjo sprostitveno-rehabilitacijske-ga dela. »Želja uprave je, da k sodelovanju pritegne čim več lokalnega prebivalstva, zato
je poleg kriterija izobrazbe in delovnih izkušenj zelo pomembno, od kod kandidati prihajajo. V jesenskem času bo oblikovana in sprejeta tudi nova sistemizacija in organizacija delovnih mest v družbi, oblikovana plačna politika in izveden postopek kadrovanja za večino delovnih mest. Z novo ekipo se predvideva še hitrejši in bolj uspešnejši zagon Rimskih term, ki načrtujejo v prihodnjem letu odpiranje še večjega števila novih delovnih mest,« so sporočili iz Rimskih term, kjer še vedno čakajo na potreben kredit v višini 20 milijonov evrov.
BA
Ljudje pogosto ne vemo, kako pomagati slepim
Med tremi kuvertami sta žal prazno izžrebala Ljudmila in Henrik Zupan iz Žalca. Kuverte jima je ponudil medijski tehnik Klemen Lorger, ki je v uredništvu Novega tednika in Radia Celje na praksi. (Foto: Zlatko Bobinac)
V	Celju že šest let deluje Združenje prijateljev slepih Slovenije. Cilj te humanitarne organizacije je slepim zagotavljati enake pravice in pogoje, kot jih imamo videči. V združenju pri tem opažajo, da ljudje še vedno premalo vemo o slepoti in težavah, s katerimi se slepi srečujejo v vsakdanjem življenju, zato želijo o slepoti ozavestiti že otroke.
V	ta namen so tudi letos pripravili projekt Ozaveščanje učencev o slepoti. Člani Združenja prijateljev slepih Slovenije (med katerimi so tudi takšni, ki z vidom nimajo težav) so učencem v štirih celjskih osnovnih šolah - OŠ Frana Ro-ša, III. OŠ ter OŠ Ljubečna in Frana Kranjca - skozi predavanja predstavili življenje slepih. Kot pravi Sebastjan Ka-menik iz Združenja prijateljev slepih Slovenije, se s sle-
poto nikoli povsem ne sprijazniš: »Moraš se pa sprijazniti do te mere, da lahko z njo živiš. Lepo je, če imaš okrog sebe ljudi, ki ti pomagajo, da lahko počneš tisto, kar te veseli. Jaz sem, na primer, bil napovedovalec, povezovalec prireditev ... Ljudem se zdi čudno, da lahko nekdo, ki ne vidi, vse to počne. Ampak ko ugotovijo, da ni nič narobe, če tudi slepi opravljajo takšne reči, izginejo vsi predsodki. Zato je pomembno, da že otroke ozavestimo o slepoti. Moram reči, da je projekt pri učencih naletel na odličen odziv. Spoznal sem, da otroci razmišljajo o teh stvareh, da si skušajo predstavljati, kako je živeti s slepoto.«
Učenci so na temo slepote pisali tudi spise, najboljšim avtorjem pa so podelili priznanja. V združenju
prijateljev slepih razmišljajo, da bi v bodoče predavanja o slepoti pripravljali tudi za odrasle. Kot pravi predsednik Združenja prijateljev slepih Slovenije Stane Mele, ljudje pogosto ne vedo, »kaj na ulici početi s slepim človekom«. »Pogosto se zgodi, da kdo stopi dva metra vstran, ko vidi slepega. Pa ne zato, ker bi se ga sramoval, ampak zato, ker ne ve, kako bi mu pomagal. Zato si v združenju prizadevamo, da bi ljudem pomagali odpraviti te ovire,« dodaja Mele.
Že vrsto let si v združenju prizadevajo tudi za sinhronizacijo tujih oddaj na slovenskih televizijah. »Na tem področju so vidni premiki na nacionalni TV, manj pa na komercialnih in kabelskih televizijah,« opaža častni predsednik združenja Zvonko Perlič.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
6
INTERVJU
NOVI TEDNIK
»Ljudje kdaj v življenju padejo!«
Direktorica celjskih zaporov Edita Mejač: »Nekaj prekršijo, plačajo za to, se poberejo in živijo zgledno življenje. Da se!«
Zadnjih nekaj let jo imamo »na piki« v smislu, da jo moramo zvabiti pred mikrofon in jo izprašati do potankosti. Edita Mejač. Je direktorica Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje in je morda zaradi nekega strahospoštovanja z naše strani trajalo tako dolgo, da smo to uresničili ... Njeno delo je povezano z rešetkami in s hudimi prestopniki. Pozna ključ ne le od zaporniških celic, temveč tudi do dobrih odnosov v kolektivu. V pogovoru ne uporabi izraza podrejeni, ampak vedno sodelavci. Do novinarjev je korektna, jedrnata in direktna. Zna se pošaliti. Zato v šali lahko zapišemo, da je v zaporu že več kot 25 let ... Ko jo vprašamo, kako se je kot ženska znašla na položaju šefice nekoliko drugačne ustanove, se jasno vidi, da je že zdavnaj presegla staro miselnost, da ženska tega ne bi zmogla. In ima prav.
»Spol na takem delovnem mestu nima nobene vloge. Pomembni so osebnost, stil vodenja in doslednost. Če sodelavci začutijo, da ti ni vseeno za področje dela in zanje, ustvariš ugodno delovno okolje. Moji sodelavci in ožja ekipa so strokovni, zato jim gre vsa zahvala. Delovni uspeh je uspeh vseh, ne le posameznika.«
letni obsojenci obsojeni na kazen mladoletniškega zapora. Tu je še oddelek za uklo-nilni zapor. Zmogljivost zavoda je 96 zaprtih oseb, lani smo imeli povprečno 94-od-stotno zasedenost. Problem pa je prezasedenost v priporu. Lani smo imeli povprečno zasedenost pripora 238 odstotkov!
Ob tem primanjkuje še pravosodnih policistov. Ali to pripomore pri kakšnemu pobegu?
Pobega ne bi nikoli opravičevala s tem. Zaprte osebe pač izkoristijo priložnost, včasih se za to pripravijo. Pobeg ter okoliščine analiziramo, ali gre za odgovornost sodelavcev ali ne. V zaporu niso zaposleni le pravosodni policisti. Podatki vzgojnega osebja in inštruk-turjev praktičnega pouka so pomembni pri sestavi slike o zaprti osebi. Pobegi so bili in še bodo. Mislim celo, da je to manjše zlo, kot če bi zapor maksimalno tehnično zavarovali in bi se agresija, kar pobeg je, odrazila navznoter. To pomeni upor in nasilje nad zaposlenimi!
Celjski zapor je v središču mesta. Od znotraj ga ne želimo spoznati, a vendar bi radi izvedeli, kako izgleda .
Zgradba je iz leta 1810. To vam pove dosti, kajne? Je velika, nefunkcionalna, zastarela, sestavljena iz nešteto pro-
»Nimamo čarobne paličice, da jih spremenimo, a jim damo možnost za to in priložnost.«
Kaj pa priporniki, zaporniki, so vas kdaj zaradi spola podcenjevali?
Lahko bi rekla, da s tem nimajo težav. Morda, če so tujci. Toda ko vidijo, da je prva žoga jasno in trdo odbita, tega ne poskušajo več ... V moji karieri se je zgodilo že marsikaj. Bile so tudi grožnje, toda človek premisli in oceni, kakšno težo imajo. A se z grožnjami ne ukvarjam pretirano.
Ste na sploh z zaprtimi osebami pogosto v stiku?
Kot direktorica imam termin za razgovore s tistimi, ki izrazijo željo za to. Enkrat mesečno so sestanki domske skupnosti, na katerih so prisotni vsi obsojenci. Uradno in tudi manj uradno se z delavci in zaprtimi osebami pogosto kaj pogovorim.
Celjski zapor pogosto povežejo z mladoletniki zaradi uradnega naziva, čeprav je kategorij zaprtih oseb več.
Tako je. Pri nas so pripor-niki za celotno okrožje celjskega sodišča, pripornice za vsa sodišča vzhodne Slovenije, obsojenci, stari do 23 let, če so obsojeni na kazen zapora do pet let, in mlado-
storov in sobic. Varnostna preglednost je manjša kot v primerih novozgrajenih prostorov, kjer je dejavnost vnaprej določena. Oddelki so ločeni med priporniki in obsojenci. Za lažjo predstavo: v obsojenskem oddelku so sobe, skupni prostor s čajno kuhinjo in dnevni prostor. Na voljo je telovadnica. Zaprte osebe so mlade, polne energije in s pomočjo aktivnosti jo sproščajo na pozitiven način.
Iz leta 1810? Dolgo se že omenja tudi selitev zapora.
Najmanj 30 let se o tem že govori, a se nikoli ni našel »primeren čas« za selitev. Vprašanje je, če bi država to zmogla v tem trenutku. Uvodni pogovori s celjskim županom so o tem bili. Tudi o lokacijah, o katerih ne morem govoriti. Pri nas so v zaporu mladi ljudje, a nimamo nobene zelenice, nobene učilnice več, neustrezen je prostor za obiske .
Še tržnica je blizu, s tem večja gostota ljudi. In pri pobegu je gnečo mogoče izkoristiti. Čeprav v Celju ni veliko pobegov, je letos ušel nevaren pripornik, in to ob
kupu kamer! Kako je to mogoče?
Tehnika ne more nikoli nadomestiti človeka. Drugo z drugim se mora kombinirati. V tem primeru ni bilo tako. Še vedno vztrajam, da je šlo za izjemno malomaren pristop predvsem enega sodelavca, tudi drugega, vendar obeh ne moremo enačiti. To se vidi na posnetkih. Pripornik je splezal na streho, se nekaj časa gibal po njej, nato se je spustil v Linhartovo. Šlo je pripornika, spretnega v plezanju, toda nam ni bilo znano, da premore takšna znanja.
Najbolj spektakularen pobeg pa to ni bil, kajne?
»V mojem življenju je najprej družina, šele nato delo.«
Staneta in Franca Matka, ki so tvegali svoja življenja. Morali so hoditi v fekalijah do pasu in ob plinih, da so obsojenca, ki sta med pobegom že izgubila zavest, rešili.
Kakšna je primerjava s tujimi zapori?
Je ni. Materialno in prostorsko so bolje opremljeni, sistemi tehničnega varovanja so bolj dodelani. Toda prostor ne daje vsebine in to je temeljna razlika. Res je, da so naši prostori stari in nefunkcionalni, a imajo vsebino. Mi zaprtim osebam po-
»Spol na takem delovnem mestu nima nobene vloge«
21. julija 1982 sta se obsojenca skozi jašek na dvorišču spustila v rimsko kanalizacijo, ker sta dobila podatek, da bosta prišla do Savinje. V iskanju so poleg naših sodelavcev sodelovali še ekipe Premogovnika Velenje, reševalci in policisti. Morda je prav, da omenim takratne paznike, ki sicer ne delajo več, Ivana Mušiča, Ambroža
magamo pri doseganju pravih ciljev, na zahodu pa na primer za določeno skupino pripravijo tečaj računalništva, ga nato ponovijo in to je to. Pri nas je več poudarka na delu z ljudmi.
Nekateri pravijo, da iz zapora pride še hujši kriminalec. Morda prehuda izjava za vas kot direktorico zapora?
To je tako kot v vsakdanjem življenju. Zaprte osebe imajo možnost izbire. Čas v zaporu lahko konstruktivno uporabijo, lahko se izobražujejo, odvadijo odvisnosti, spremenijo odnos do kaznivega dejanja in se naučijo veščin za vrnitev v normalno življenje. Nihče ne more pričakovati od nas, da jim to vlijemo v glavo. To je njihova odločitev. V zapor pridejo osebe, s katerimi so se pred nami neuspešno ukvarjali starši, šole, socialne ustanove, nenazadnje tudi cerkev. Mi nimamo čarobne paličice, da jih zdaj kar naenkrat spremenimo, a jim damo možnost za to in priložnost.
Omenili ste izobraževanje. Je kakšen diplomira-nec med zaporniki?
Da. Eden je doktor znanosti in danes uspešen predavatelj na eni od slovenskih fakultet. Ljudje kdaj v življenju padejo, nekaj prekršijo, potem plačajo za to, se poberejo in živijo zgledno življenje.
»Pri nas je več poudarka na delu z ljudmi.«

Edita Mejač, rojena Hrast-ničanka, je danes doma v Rimskih Toplicah. Po končani Pedagoški gimnaziji Celje in ljubljanski pravni fakulteti je sprva delala v Steklarni Hrastnik. Od septembra 1985 je njeno delo vezano na celjski zapor. 13 let je bila svetovalka upravnika oziroma kasneje pomočnica upravnika, vodja službe za upravno-prav-ne zadeve v takratnem KPD za mladoletnike Celje. Ta se je kasneje preimenoval v Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje. Zapor vodi od leta 1998 kot direktorica. V slovenski penolo-giji jo poznajo kot visoko strokovnjakinjo in članico delovne skupine ministrstva za pravosodje za pripravo sprememb Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. O sebi ne govori veliko, zato smo morali podatke o njej pač zbr-skati iz neuradnih virov . Je mati dveh otrok in partnerica neumornega ribiča. A na ribolov je šla le enkrat. »Ni akcije,« pove in v isti sapi doda, da je tak konjiček preveč dolgočasen. Izbrskali smo še, da ima zelo rada oljne slike na platnu, vonj po Dalmaciji, rože, ples in pohode. Pa smeji se rada, kar je do nas prišlo tudi iz kroga njegovih sodelavcev, ki jo imajo za iskreno in korektno, ki ne tolerira napak. Loči pa delo od osebnega življenja. To tudi zelo jasno pove: »V mojem življenju je najprej družina, šele nato delo.«
V predavanju na nedavnih Dnevih varstvoslovja ste upravičeno opozorili še na praznino pri spremljanju oseb, ki pridejo na prostost.
Da. Smo edina država v EU, ki nima službe probacije. V enem delu center za socialno delo z območja, kjer ta oseba po odhodu iz zapora živi, ponudi pomoč, vendar to ni dovolj. V tujini spremljajo zaprte osebe, ki so pogojno ali predčasno izpuščene ali so v hišnem priporu. Spremljajo tudi povratništvo. Tujina ima tudi določeno definicijo povratništva, pri nas se to preveč posplošuje.
Je veliko problemov z odvisnostjo med zaprtimi osebami? Z alkoholom ali drogami?
Nič manj kot na prostosti. Poskušajo jih vnašati tudi v zapor na različne načine, predvsem s pomočjo paketov in obiskovalcev, določeni imajo tudi zunajzavodske ugodnosti, kar pomeni, da niso ves čas v naših prostorih. Res je tudi, da pravosodni policisti nimajo pravice do vpogleda v telesne odprtine. Hermetično naš objekt tudi ni zaprt, dostop je dokaj lahek .
... in kdaj kaj prileti po zraku .
... da. Ampak smo pri odkrivanju tega dokaj uspešni in kar nekaj teh stvari najdemo. Je pa tega pri nas še sorazmerno malo.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE
Vidimo se na zaključku!
V torek nas čaka sklepno dejanje letošnjih delavnic zdravega hujšanja, ko si bo 21 udeležencev akcije pomahalo v pozdrav. Za nami je sedma sezona akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Udeleženci vsako leto izgubijo več kot 200 kilogramov in več metrov obsega pasu, pri čemer se njihova samopodoba izjemno izboljša. Več kot 140 udeležencev je v sedmih letih shujšalo že za slabo tono in pol.
Letošnja skupina je pod strokovnim vodstvom prim. Jane Govc Eržen skupaj vztrajala do konca in zmagovalec akcije ni samo eden, temveč so vsi, ki so se odločili za spremembo, zbrali pogum in voljo ter se priključili mnogim, ki so ubrali bolj zdrav način življenja. Doslej je skupini uspelo »stopiti« že več kot 260 kilogramov in v pasu izgubiti za 4 metre maščob. Seštevek izgubljenih kilogramov bo do zaključne prireditve, tj. do naslednjega torka, še višji.
Bolj kot seštevanje kalorij in spremljanje številk je v trimesečni akciji zdravega huj-
ZAKLJUČNA PRIREDITEV SEDME AKCIJE
ZDRAVEGA HUJŠANJA
NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CEUE
S pomočjo skupinske vadbe, ki je bila za mnoge sprva dokaj mučna, gibanja v fitnesu in v naravi so »hujšarji« pridobili fizično kondicijo in motivacijo za nadaljnje delo, ko se bo akcija končala.
šanja pomembno spremeniti način prehranjevanja in v vsakdan vnesti več gibanja. Namen delavnic je udeležence akcije opremiti z znanjem za nadaljnje korake boja s kilogrami in vzdrževanja le-teh. Na delavnicah so »hujšarji«
Zaključna prireditev akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje bo v torek, 22. junija, ob 18. uri v Citycentru Celje. Na prireditvi bomo trem udeležencem, ki so v akciji izgubili največ kilogramov, podelili praktične nagrade, vsem pa se zahvalili za trud in pogum.
tako spoznali enote živil in prehransko piramido, se naučili pravilnega nakupovanja živil s pozornim branjem deklaracij, kuhali na zdrav in okusen način, govorili o depresiji, spoznali tehnike sproščanja, hodili po nordijsko, opravili test hoje in se podučili o pravilni negi telesa v času hujšanja. Zdravo huj-šanje je dolgotrajno, toda sčasoma postane način življenja.
S pomočjo Nataše Šuster iz
Top-fita so tudi letošnji »hujšarji« postali fizično bolj pripravljeni in v dobri kondiciji. Akcija ostaja edinstvena v slovenskem prostoru in primer dobre prakse, saj je os-veščanje ljudi o pomenu zdravega hujšanja za zdravje in počutje izjemno pomembno.
MATEJA JAZBEC Foto: TimE
HPJSAjMO
IjMO
vse najboljše
Po zaslugi izjemne Nataše Šuster udeleženci vsako leto sijejo od zadovoljstva in »pokajo« od energije. St. 47 - 18. junij 2010 -
8
CELJE
NOVI TEDNIK
Zmagovalka Ekorgovega kluba
OŠ Ljubečna
Na celjskem Starem gradu je bila v petek zaključna prireditev Ekorgovega kluba, občinskega projekta, katerega namen je okoljsko ozaveščanje učencev celjskih osnovnih šol. Zmagovalka letošnjega Ekorgovega kluba je OŠ Ljubečna, na drugo mesto se je uvrstila OŠ Hudinja in na tretje OŠ Frana Kranjca Polule. Posebno nagrado je prejela OŠ Glazija.
»Zavest, da je okoljska vzgoja zelo pomembna, v šolah narašča,« je poudarila Va-nesa Čanji, direktorica podjetja Fit media, ki je skupaj z Mestno občino Celje pred petimi leti ustanovilo Ekor-gov klub. Projekt je zasnovan tako, da šole sodelujejo pri različnih okoljskih aktivnostih, ki vključujejo tako raziskovanje, učenje, kot tudi praktično ravnanje na raz-
ličnih ravneh. Nekatere šole so močnejše v raziskovalnih dejavnostih, druge pri zbiranju starega papirja, tretje pri pridobivanju okoljske-ga znanja, ki ga dokažejo na Ekorgovem TV-kvizu.
Pri projektu je nastala tudi oddaja Ekorg, prva mladinska ekološka oddaja v Sloveniji, katere osnovni namen je gledalcem ponuditi informacije o varovanju okolja. »Osrednji del oddaje je Ekorgov kviz, v katerem je letos sodelovalo rekordnih 1.900 otrok,« je povedal vodja projekta Ekorg Bojan Stojanović in dodal, da se letos oddaje osredoto-čajo predvsem na to, da je okolje naša skupna odgovornost in da mora k čistemu lokalnemu okolju prispevati vsak posameznik.
Najuspešnejša v Ekorgo-vem klubu je bila letos OŠ
Zmagovalci Ekorgovega kluba so postali učenci OŠ Ljubečna.
tudi čistilno akcijo, v okviru katere smo očistili šolske poti ter popisali nova odlagališča odpadkov, ki jih je žal vedno več. Kot eko šola pa imamo še druge aktivnosti, od tekmovanj do ločevanja odpadkov, ozavešča-nja, širjenja znanja o ekologiji in čistem okolju,« učiteljica biologije in kemije na OŠ Ljubečna Marjeta Gradišnik Mirt našteva, kaj vse so učenci v tem šolskem letu počeli. Zdaj jih čaka, dodaja Mirtova, še ena naloga: »Ni dovolj, da vemo, kaj pomeni odgovorno ravnanje do okolja, ampak se moramo tako tudi začeti vesti.« Kar pa za učence ne bo težko. Kot napovedujejo, bodo tudi v razredih začeli ločevati odpadke in varčevati z vodo ter poskušali zbrati še več starega papirja. Letos so ga na primer na šoli zbrali kar sto ton.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA
Ljubečna, ki je v različnih aktivnostih zbrala največ točk. »Najprej smo temelji-
to prebrali pripravljeno gradivo, sodelovali smo pri barvanju podhodov, imeli smo
Bojan Guček ribiški car 2010
Ribiška družina Celje, ki je bila ustanovljena leta 1952, je sredi junija na »Štajerskem morju«, Šmartinskem jezeru, pripravila tradicionalno, 38. tekmovanje za Ribiškega carja RD Celje.
Tokrat se je pomerilo okoli devetdeset ribičev, ki so tri ure poskušali ribiško srečo z ulovom tako velike ribe, ki bi jim zagotovila vabljiv naslov ribiškega carja. Vsak ribič lahko ulovi le eno ribo in jo po tehtanju spusti nazaj v vodo. Za tehtanje se ribič odloči po svoji vesti, to pa lahko pomeni, da
ribe ne da tehtati in poskuša znova, vendar ne dobi nič. Janez Krulec, ki je RD Celje do lanskega leta vodil kar 15 let, tokrat ni imel sreče, saj zaradi tople vode ribe niso bile ravno preveč navdušene za hrano obešeno na trnek in je tako ostal brez ulova in uvrstitve. Boljše sreče so bili trije, ki so
osvojili prva tri mesta. Tretji je bil Tomaž Fabjan, ki je ulovil krapa težkega 2090 gramov, 2. je bil Rudi Ferjan z ulovom 3630 gramov težkega krapa, ribiški car pa je postal Bojan Guček, ki se mu je sreča z zmago nasmehnila z ulovom krapa težkega 4370 gramov.
Priznanja sta podelila podžupan MOC Marko Zidanšek in predsednik RD Celje Štefan Zi-danšek. Posebna priznanja za ribiške zasluge pa so tokrat do-
bili Simon Mulej, Simon Turn-šek, Franc Popovič in EMO orodjarna. Družabno srečanje so popestrili pevski kvartet se-niorjev Komornega moškega zbora Celje in Hmeljarski instrumentalni kvintet. TV
(odsluieno pohištvo, bela tehnika, gradbeni material
Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 OO ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure)
Iranca
pred
knjižnico
V Osrednji knjižnici Celje so letos uvedli novost, četrtkove zgodnje večere, ki jih pred svojo kavarno posvečajo uličnim nastopom glasbenikov. Poudarek je sicer na džezu, a to ni ozko opredeljeno. Zadnji četrtek smo tako videli imeniten nastop iranskih gostov, ki ta mesec bivata v Celju.
Občinstvu se je s svojim starim ljudskim inštrumentom taar predstavil Behrang Bag-hayee, plese na tradicionalno iransko glasbo pa je zaplesala plesalka Shimana Sadeg-hi. Behrang Baghayee, ki prihaja iz Teherana, se je občinstvu v naših krajih predstavil že lani na festivalu Od Celja do Žalca. Izvaja ljudsko glasbo Irana. Taar pa je glasbilo s strunami, narejeno iz lesa in ovčje kože, preko katere so napete strune. Kot glasbenik, skladatelj in slikar je Bagha-yee sodeloval v številnih umetniških skupinah, za svoje delo pa je prejel več priznanj.
BS, foto: SHERPA
H'OiH'HIIN
CELJE
9
»Takšni, kot ste, ste najboljši!«
Najuspešnejše osnovnošolce in učence glasbene šole v Mestni občini Celje je v torek sprejel celjski župan Bojan Šrot. Na tradicionalni sprejem je povabil vse tiste učence, ki so na področju znanja, kulturnega poustvarjanja, raziskovalnih dejavnosti ter športa dosegli izjemne uspehe in tako na najlepši način obogatili svojo mladost.
Letošnja generacija učencev je še uspešnejša, kot je bila lanska - tako po uspehu in še mnogo bolj po obnašanju. Učenci so bili uspešni na mnogih področjih: na tekmovanjih iz znanj, na športnem in še posebej na kulturnem področju. V Celju so ponosni, da mnogo učencev deluje v izvenšolskih dejavnostih (medalje pobirajo na evropskih in mednarodnih tekmovanjih, osvajajo državne naslove, so uspešni na mednarodni kulturni sceni ...). Posebej aktivni in uspešni so bili tudi na področju raziskovalnega dela. Letos so osnovnošolci izdelali 64 raziskovalnih nalog.
Kot je župan Bojan Šrot poudaril v svojem govoru, sta aktivno delo in znanje edina in prava pot v varno prihodnost. »Vsi skupaj ste z učnimi navadami in delom vedno znova potrjevali spoznanje o vrednosti znanja in moči izobrazbe. Vsak od vas je bogatil svojo okolico in vse nas. In takšni, kot ste - mladostni, razigrani, razmišljujoči - ste najboljši,«
je dejal. Nato jim je čestital za odličnost in ustvarjalnost ter jim zaželel brezskrbne po-
čitnice in da bi se ob koncu študija polni znanja in idej vrnili v Celje. BA, foto: GrupA
Muzejska noč vabi
V	soboto bodo v vseh muzejih v Sloveniji pripravili Muzejsko noč. Ta tradicionalna prireditev je namenjena brezplačnemu nočnemu ogledu vseh muzejskih zbirk, pri čemer v nekaterih muzejih pripravljajo tudi posebne prireditve.
Že tradicionalna, deveta akcija slovenskih muzejev, galerij in drugih razstavišč predstavlja muzejsko-galerij-ske in druge kulturno umetnostne ustanove kot prostore za sproščeno in ustvarjalno preživljanje prostega časa. Obiskovalcem poletne muzejske noči bodo vrata odprta do polnoči.
V	Muzeju novejše zgodovine Celje bodo ob 18. uri od-
prli razstavo karikatur Gei-ra Helgna. Organizator te potujoče razstave je mednarodni odbor za regionalne muzeje. Dve uri zatem bodo odprli razstavo Ne meč'te pi-skrov stran, na kateri bodo ponovno zaživeli izdelki tovarne Westen in Emo v rokah mladih celjskih umetnikov Jureta Cvitana, Manje Vadla in Marka Požlepa. Noč se bo končala z druženjem na muzejskem balkonu.
V Špitalski kapelici v Celju bodo ob 19. uri odprli razstavo novega kiparskega projekta Jožeta Šubica Devet postaj tvojega okusa. Vsaka od postaj nosi drugačno sporočilo. Osnovna konstrukcija skulptur je lesena, ponekod
so dodani bakrena pločevina ali krzno, usnje, patinirana žgana glina, pa tudi najdeni predmeti iz drugih in drugačnih materialov. Uro zatem bodo v hodniku galerije sodobne umetnosti odprli še večmedijsko razstavo Ena avtorice Monike Lorber. Ena je kiparska instalacija, ki ustvarja povezavo med notranjostjo človeškega organizma in med zunanjo iluzijo, ki jo tvori naše telo.
Prav poseben dogodek pa pripravlja ob 20. uri pokrajinski muzej in sicer brezplačno vožnjo s starodobnimi vozili od Hotela Evropa skozi mesto do muzeja, kjer bodo ob vodenju na ogled vse stalne zbirke in občasne razstave. Akcijo so pripravili v sodelovanju z Muzejem moto-ciklov Vransko. BRST
CINKARNA
Unesco o likovnem izobraževanju
V južnokorejskem Seulu se je iztekel drugi kongres Unesco za izobraževanje. Na njem je Slovenijo zastopala mednarodna razstava likovnih del avtorjev do 20 let iz 50 držav na temo Etno oblačila in folklorni plesi mojega ljudstva iz arhiva Galerije likovnih del mladih Celje.
Da je med številnimi zastavami držav udeleženk pred kongresnim centrom v Seulu vihrala tudi sloven-
ska, gre zasluga ustanovitelju in vodji celjske galerije Mihailu Lišaninu, ki je ob zaključni slovesnosti kongresa od Unesca prejel tudi priznanje za svoje delo. V spomin na ta dogodek je Li-šanin predstavnici Unesca predal v imenu Celja in Slovenije celjski grb. Razstavo si je ogledalo veliko število od 2 tisoč udeležencev kongresa z vseh kontinentov, odmevi pa že prihajajo v obliki povabil udeležen-
cev iz različnih držav, ki želijo vzpostaviti sodelovanje s celjsko Galerijo likovnih del mladih.
V tem mesecu čaka Liša-nina še en izziv 21. junija bo namreč na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Teheranu v čast praznika državnosti odprl razstavo likovnih del afganistanskih in iranskih otrok, ki so sodelovali na likovnih delavnicah v organizaciji celjske galerije.
BS
Dan odprtih vrat Cinkarne Celje, d.d.
Vljudno vas vabimo na ogled našega odlagališča sadre Za Travnikom, dne 19. 6. 2010, ob 9. uri. Na srečanju z vami vam želimo predstaviti način in stanje suhega zapolnjevanja rdeče sadre, nenevarnega odpadka iz proizvodnje titanovega dioksida.
Organizirali bomo prevoz z avtobusom in sicer:
-	ob 9. uri izpred glavnega vhoda Cinkarne in
-	ob 9,15. uri izpred OŠ Proseniško.
Zaradi lažje organizacije sprejemamo prijave vsak delavnik od 7.-13. ure vključno do petka 18. 6. 2010 na telefon 427 61 41.
V upanju, da se nam boste pridružili, vas prijazno pozdravljamo.
Uprava Cinkarne Celje, d.d.
10
BRASLOVCE
NOVI TEDNIK
Kriminalistična preiskava v Braslovčah dobiva nove razsežnosti
V prejšnji številki smo pisali, da se je Občina Bra-slovče znašla pod drobnogledom kriminalistov. Zoper župana Marka Balan-ta in podžupana Vinka Drčo poteka kriminalistična preiskava zaradi sumov kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala. Omenjena sta ovadena zlorabe uradnega položaja in protipravnega prilaščanja občinskega premoženja.
Ovadba se nanaša na nezakonito ravnanje občine pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo na kmetijskih zemljiščih. Na občini do zaključka preiskave uradnih izjav ne želijo dajati (tako naj bi jim svetovali kriminalisti, op. p), neuradno pa so nam pojasnili, da gre za sporna zemljišča, za katera kmetijsko ministrstvo ni izdalo dovoljenja za spremembo kmetijskega v stavbno zemljišče, medtem ko je
ministrstvo za okolje in prostor gradnjo dovolilo. Pravijo, da so to pred dvema letoma upoštevali pri pripravi prostorskih načrtov. Iz zanesljivih virov, ki še ne želijo biti imenovani, in iz vpogleda v ustrezno dokumentacijo pa je razvidno, da je Občina Braslovče sprejela prostorske akte za več parcel na različnih območjih občine, ne da bi za to pridobila dovoljenja obeh ministrstev, torej tudi okolj-skega. Ministrstvo za okolje in prostor je občini pred tremi leti namreč posredovalo mnenje k dopolnjenemu predlogu strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine, kjer jo je opozorilo na posege v zemljišča, ki so v nasprotju s predpisi in usmeritvami za širjenje poselitve in varstvo kmetijskih zemljišč. Kljub temu so na območjih Spodnjih Gorč, Orle vasi, Podvrha, Gomil-
skega, Malih Braslovč in sednji Prebold, zrasli objek- zvodne hale, za katere je Šentruperta, ki meji na so- ti, ponekod tudi velike proi- gradbena dovoljenja izdaja-
Namesto, da travnik ostane zelen, postane gradbena parcela, za katero dobiš gradbeno dovoljenje, vanjo vložiš kapital, plačuješ davke in prispevke ... in naposled se pojavi sum, da je črna gradnja. Realnost ali vendarle zakonito ravnanje z zemljišči? Eden ali drugi scenarij bo v Braslovčah potrdila šele kriminalistična preiskava. (fotografija je simbolna)
la Upravna enota Žalec.
Okoljsko ministrstvo je marca letos občino ponovno pozvalo, da nemudoma odpravi neskladje z njihovim sklepom in razveljavitveni akt objavi v uradnem listu, v kolikor tega ne stori, pa bo vladi predlagalo, da pred ustavnim sodiščem zahteva oceno skladnosti določb z ustavo in zakonom.
Nečednosti sta osumljena župan Balant in podžupan Drča. Balant zapletov na enem od neformalnih srečanj - pričakovano - ni želel komentirati. Je pa dejal, da ima občina krovni dokument, ki izkazuje zakonitost delovanja in ga je predložila organom pregona. Ti so pred dnevi vstopili v prostore občine in zahtevali ustrezno dokumentacijo, medtem ko naj bi Drčo po neuradnih informacijah v soboto obiskali celo doma. Informacijo smo želeli preveriti, vendar je bil Drča nedosegljiv.
MATEJA JAZBEC Foto: GrupA
Kamen za devetletko
Pred Podružnično osnovno šolo Tabor so v sredo položili temeljni kamen za gradnjo prizidka za potrebe popolne devetletne osnovne šole. Šola bo namenjena učencem zadnjega, tretjega, triletja, ki zdaj pouk obiskujejo v matični Osnovni šoli Vransko-Tabor. Gradnja prizidka se bo začela julija, medtem ko se bo pouk začel v drugem polletju naslednje šolsko leto. Okoli 50 učencev bo v za- dneh bomo podali vlogo za
četku prihodnjega leta namesto na Vranskem pouk začelo obiskovati v domačem kraju, v Taboru. V prihodnjih dneh bodo stekli postopki za gradnjo prizidka in obenem povečanje jedilnice. »V teh
pridobitev gradbenega dovoljenja in čez mesec začeli graditi, kar naj bi trajalo približno pol leta,« navaja župan Vilko Jazbinšek. Prizidek bo občina zgradila po sistemu javno-zasebnega part-
nerstva v sodelovanju s podjetjem Remont. Projekt znaša 1,4 milijona evrov. »Odplačali ga bomo v 20-letnem obdobju, ko bo šola prešla v last občine. Slednja se zaradi gradnje ne bo zadolžila,« še pravi Jazbinšek, saj bodo denar, ki so ga doslej dajali za prevoze otrok in vzdrževanje matične šole, namenili za odplačevanje projekta.
V Taboru je šoloobveznih približno 140 otrok. Šola ne bo samostojni javni zavod, temveč bo ostala pod okriljem matične šole na Vranskem, čeprav v kraju ne skrivajo želja, da bi kmalu postala samostojni zavod.
MATEJA JAZBEC Foto: GrupA
Folkloristi med Rimljani
Temeljni kamen so položili (z leve) taborski župan Vilko Jazbinšek, upokojena učiteljica Marjana Lesjak, ravnateljica OŠ Vransko-Tabor Majda Pikl in direktor podjetja Remont Bogomir Amon.
Folklorna skupina Grifon iz Šempetra bo jutri ob 20. uri v Rimski nekropoli v Šempetru pripravila letni koncert z naslovom Nocoj bo en lep večer. Nekropola tudi v duhu otroškega upodabljanja rimskih časov.
Z ljudskim plesom, pesmijo in glasbo bodo poletni ve-
čer polepšali Folklorna skupina Kulturnega društva Blagovna, Konovski harmonikarji in ljudski pevci ter domača folkloristi Grifona, ki se bodo predstavili z novimi belokranjskimi kostumi. V primeru dežja bo koncert v dvorani Hmeljarskega doma KZ Šempeter. Utrip rimskega ča-
sa bo v Rimski nekropoli odseval tudi v ustvarjalnih delavnicah za otroke, kjer bodo lahko med 9.30 in 11.30 uro oblikovali rimsko posodo, nakit, pokazali likovni talent v upodobitvi kapelic, se igrali igre starih Rimjanov in si izdelali naglavni venec.
MJ
S tekom in hojo proti raku
Danes bo na štadionu v Žalcu od 16. ure kulturna, zabavna in športna prireditev Tek - hoja za življenje za preživele z rakom in zdrave.
Program se bo začel z mašo za bolnike, nagovori organizatorjev, evropskega poslanca Lojzeta Peterleta in predstavnikov ministrstva za zdravje. Ob 18. uri bo sledil tek - hoja bolnikov, preživelih z rakom, in zdravih, nato bo sledil zabavni program, ki se bo končal s spominskim prižiganjem sveč. V Društvu za promocijo
Prebujeni Dampfest
Društvo alternativne mladine Polzela (DAMP) bo jutri na športnem igrišču za šolo priredilo celodnevni športno-glasbeni dogodek.
Dogajanje se bo začelo ob 9. uri s tekmovanjem trojic v ulični košarki in odbojki na mivki. Ob 21. uri bo koncert lokalnih skupin Legalo kriminalo, Jawbreaker in Lo-botomy. Društvo DAMP je neprofitna organizacija, ki deluje od leta 2008. MJ
in vzgojo za zdravje Slovenije poudarjajo, da bolniki z rakom, preživeli, svojci ter zdravi potrebujejo podporo posameznikov in družbe za kakovostno preživetje in premagovanje raka ter preprečevanja te bolezni. Ob tej priložnosti
predstavljajo program, namenjen preprečevanju škodljivosti in prepoznavanju ter reševanju potreb bolnikov in promociji zdravega načina življenja. Če bo slabo vreme, bo prireditev v dvorani.
MJ

Petek, 18. 6. 2010, ob 21.00 Atrij Savinove hiše Savinov večer -koncert Romane Krajnčan
Vstopnice 5 EUR (3 EUR konzumacije)
Sobota, 19. 6. 2010, ob 10.00 Športni center Žalec Razpnimo jadra -3, 2,1,... CILJ
Zaključna prireditev akcije za vse, ki radi "športajo". Brezplačno!
Ponedeljek, 21. 6. 2010, ob 21.00 Dvorec Novo Celje Kresnični večer
Ob prijetni glasbi s kulturnim programom bomo prestopili prag poletja in proslavili dan državnosti. Brez vstopnine!
ZKŠT ŽALEC, AJkerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net
H'OiH'HIIN
VELENJE
y
11
Mojca Hribernik, članica Koroško-Šaleškega jamarskega kluba Speleos-Siga Velenje in vodja projekta Varstvo kraških jam in pitne vode
Spust v brezno Dobrovlje ... s pravo jamarsko opremo in predhodnim znanjem
Velenjski jamarji želijo o nevarnosti onesnaževanja jam za zdravje osvestiti čim več ljudi, začeli pa so z mladimi, za katere so pripravili projekt Varstvo kraških jam in pitne vode, vodila ga je Hriberniko-va, ter ga ravnokar zaključili. Izvajali so ga s podporo evropskih sredstev ter občin Velenje, Žalec in Mislinja. Imeli so več kot 20 tečajnikov, predvsem iz Šaleške doline in s širšega Celjskega, ki so se vpisali v brezplačno jamarsko šolo, hodili na strokovne ekskurzije ter izvajali enodnevna terenska raziskovanja ter dokumentiranje jam. Pripravili so tudi jamarski tabor na Dobroveljski planoti. Velenjski jamarji pa vodijo tudi strokovne ekskurzije v kraške jame na območju občin Celje, Laško, Vojnik in Štore. Sklop ogledov so ravnokar zaključili, nova dva bosta sledila v juliju in avgustu.
ja. Samočistilne sposobnosti kraških voda so izredno majhne, zato vsako onesnaženje v zaledju močno vpliva na kakovost vode. Odvrženi odpadki na kraških območjih predstavljajo nevarnost za okužbo pitne vode. Če se odpadki odlagajo v jami, breznu, vrtači, se voda pretaka čez odpadke naravnost proti izvirom kraške vode, ki so pogosto vodna zajetja. Potem pijemo vodo, ki je tekla čez mrhovino, akumulatorje, baterije, lake in druge nevarne odpadke,« našteva Hri-bernikova. To se pokaže ob čistilnih akcijah, ki jih izvajajo jamarji. Pred časom so iz ne-
kega brezna pri Polzeli poleg gospodinjskih odpadkov in mrhovine našli celo neeksplodirane bombe. Na območju Loma nad Šoštanjem so odkrili brezno s številnimi trupli psov. Takšnih, kamor brezvestni lastniki odvržejo včasih še celo žive pse, naj bi bilo kar nekaj, da o ostankih zakolov živali in drobovine niti ne govorimo. »Ne le, da se ne zavedamo bogastva kraškega sveta, ki nas obdaja, in njegovih lepot, ogrožamo celo lastno zdravje,« opozarja Hriberniko-va, ki upa, da bo velenjskim jamarjem to uspelo spremeniti. POLONA MASTNAK
Srečanje preseljencev
Kulturnica Gaberke v nedeljo, 20. junija, vabi na 4. srečanje preseljenih z območja rudarjenja Premogovnika Velenje. Zbrali se bodo v Gaber-
kah pri kozolcu na lokaciji nekdanjega gasilskega doma, kjer se bo družabna prireditev začela ob 15. uri.
PM
Jame niso odlagališča odpadkov
Višjih komunalnih položnic še ne bo
Velenjski jamarji o varovanju jam - Kras v porečjih Savinje, Dravinje in Sotle
Kras ni le tam nekje na zahodu Slovenije, in ko govorimo o velenjskih jamarjih, ne mislimo rudarjev. Kraška je skoraj polovica Slovenije, kraških jam je na območju širšega Celjskega ogromno. Jame pogosto postanejo odlagališče odpadkov, ljudje pa se premalo zavedajo njihovega pomena, na kar z raznimi projekti še posebej opozarjajo jamarji Koroško-Šaleškega jamarskega kluba Speleos-Siga Velenje. Velenjski jamarski klub vsakdo se lahko vpiše v jamar-
deluje že od leta 1935, njegovi člani pa so raziskali že številne jame. Trenutno imajo 27 članov z opravljenim izpitom za jamarja, šest jamarskih reševalcev ter inštruktorja jamarstva. Raziskujejo predvsem na območju Savinjsko-Šaleške regije, na Kozjanskem, Koroškem ter v Posavskem hribovju. »Jam je ogromno, pri čemer mednje štejemo naravne votline, ki so prehodne za človeka in globoke vsaj 10 metrov. Takšnih poznamo že samo v porečju Savinje okoli 750,« pravi Mojca Hribernik iz velenjskega kluba, katerega glavni namen je predvsem raziskovanje in evidentiranje jam.
Z jamarji v kraški svet
»Jamarstvo je tudi šport, sprostitev, občudovanje lepot narave; vsak lahko najde nekaj zase in vsak je lahko jamar. Nekateri začnejo že kot otroci, drugi po upokojitvi,
sko šolo in se nauči varnega raziskovanja. Čeprav niti izkušeni jamarji ne hodijo sami v jame, zato ne bi ravno priporočala tovrstnih podvigov tistim, ki nimajo ustreznega znanja,« opozarja Hriber-nikova.
Jame s svojimi kapniki, ponvicami in drugimi tvorbami so svojstven svet. In sploh ni treba daleč, da bi jih videli, saj se kras nahaja v porečjih Savinje, Dravinje in Sotle. »Kar nekaj predelov je prepredenih z jamami, na primer Dleskovš-ka planota v Kamniško-Savinj-skih Alpah, ki premore sistem Molička peč; gre za peto najglobljo jamo v Sloveniji in smo jo že raziskali. Zanimivo je območje severno od Velenja, kjer je najbolj znana Huda luknja, a še zdaleč ni edina jama. V njeni okolici so še druge jame, znane tudi po arheoloških najdbah. Znan je Ponikov-ski kras, kjer sicer izstopa jama Pekel, a je tam še mnogo drugih, med bogato zasigani-
mi izstopajo Bezgečeva jama in Rupe. V naši bližini je še Krajinski park Golte, ena jama je tik ob smučišču. Recimo: brezno je tudi nekaj korakov iz centra Celja, ob celjskem gradu, a je žal zasuto in nedostopno. Veliko jam je tudi v Laškem,« našteva Hriber-nikova.
Odpadki onesnažijo tudi pitno vodo
Če že ne sodite med navdušence, ki bi občudovali lepote jam in kapnikov, velenjski ja-
marji sicer nudijo strokovne ekskurzije v jame, za katere ni potrebno jamarsko predznanje, a je vseeno dobro vedeti, kjer so. Pogosto, četudi so na zaščitenih območjih, postanejo odlagališče odpadkov. »Padavinske vode in vode iz nekraškega sveta se zbirajo v kraških vodonosnikih v podzemlju in na površje pridejo v kraških izvirih. Zanje so značilni veliki pretoki, zato so primerni viri pitne vode. Jih je pa težko zavarovati pred onesnaževanjem, ker imajo velika in težko določljiva zaled-
Skupščina Komunalnega podjetja Velenje, ki ga sestavljajo predstavniki občin ustanoviteljic, župani Velenja, Šoštanja in Šmartne-ga ob Paki, so se odločili za odložitev podražitve komunalnih storitev.
Ta bi bila sicer nujna zaradi spremenjenega načina ravnanja z odpadki, kar pomeni odvoz na celjsko odlagališče in s tem višje stroške. Poleg tega se občine soočajo z dotrajanostjo komunalne infrastrukture. Skupščina je presodila, da bi bilo povišanje cen trenutno prevelika obremenitev za občane, zato so vodstvu velenjskega komunalnega podjetja naročili, naj pripravi program racionalizacije poslova-
nja in reorganizacije podjetja, rebalans poslovnega plana ter predloži program načrtovanih naložb z natančno opredeljenimi stroški.
Sicer pa je Komunalno podjetje Velenje, da bi preprečilo emisije v okolici kompostar-ne, prenehalo kompostirati biološke odpadke iz centralne čistilne naprave Šaleške doline. Kompostirali so jih na lokaciji bivšega odlagališča komunalnih odpadkov v Velenju, 1. junija pa so začeli odvažati blato iz čistilne naprave na sežig in kompostiranje v Avstrijo in na Madžarsko. Odvoze opravlja podjetje Sauberma-her, s katerim so pogodbo sklenili za tri leta, vredna pa je 256 tisoč evrov.	PM
ejmsák
M
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Tel.: 03/8961-100
PE ENERGETIKA
Tel.:03/896 IZ 56
PE I/0D0I/OD IN KANALIZACIJA
Tel.:03/889 M 20,03/889 M 00
l/ISOKA KflKOI/OSTSTORITEl/
ZNANJE, MfpNOST, INOVATIVNOST ZANESLJIVOST, LflNKOI/ITOST
B%uLav . do br&Lskrbite< jesettU
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
12
ŠMARJE P. J. ROGAŠKA S.
NOVI TEDNIK
Brez izposojenih
g ■	v ■
»gat« in peci
Navdušeni udeleženci kolonije Zibika-Tinsko - Veliko duhovne in druge hrane: »Prenajedli ste nas in prenapili!«
»Saj je Slovenija lepa, ampak tu je, z mehko pokrajino, še posebej. Zibika je pravo ime zanjo, saj me spominja na otroštvo, na mater,« je bila na terasi na Tinskem Vrhu navdušena kiparka z Notranjskega Milena Braniselj. Kiparka in slikarji so se zbrali na peti likovni koloniji Zibika-Tin-sko, ki je bila letos prvič mednarodna.
Med desetimi slikarji in ki- sko kraj, kamor je rojena Ce-
parko, ki so prišli z vseh nebesnih smeri Slovenije, sta bila dva iz Nemčije in s Hrvaške. K mednarodni noti kolonije je prispevala Vlasta Arzenšek Gottstein iz Nemčije, kjer živi že dolga desetletja v »Kel-morajnu«, kamor so Slovenci potovali v starih časih predvsem kot romarji. Na Tinsko je prišla na povabilo pobudnika in soorganizatorja kolonije, tamkajšnjega rojaka Janka Orača (soorganizator je skupaj s Kulturnim društvom Zibika), s katerim se je nekoč srečala na eni od likovnih kolonij. Izkazalo se je, da je Tin-
ljanka hodila že pred malo mlajšim Oračem, saj je tam kot otrok počitnikovala pri starih starših. Na Nemško je za vedno odšla kot desetletni otrok, vendar slovenščino še vedno odlično obvlada, med drugim zato, kjer je bil njen prvi mož Šoštanjčan.
Za razliko od Arzenškove je bil novomeški slikar Marijan Maznik na Tinskem prvič. »Ko sem videl razgled s Tinskega, mi je vzelo sapo. Tukaj je energija, tu si napolniš baterije,« je bil navdušen No-vomeščan. Za razliko od Ar-zenškove, ki najrajši slika zi-
dove, je Maznik ustvaril slike s po svoje videnima cerkvama na Tinskem, s po svoje videnim oktetom, ki jim je pel med kolonijo, ter še kaj.
Veliko navdiha je imel prav tako Ivan Balažević, ki živi in dela v sredozemskem Novem Vinodolskem ter je še en slikar, ki je poskrbel za mednarodno noto kolonije, saj je s sosednje Hrvaške. Imel je eno samo pripombo. »Prenajedli ste nas in prenapili,« je na šaljiv način povedal zbranim Tinčanom in Zibičanom, ki so se udeležili uradnega zaključka slikarske kolonije v eni od tinskih cerkva.
Barbaro Kastelec, ki je ustvarila tri krajine, sta Tinsko in Zibika kljub vsemu spominjala na njene domače, gorenjske Žiri. Orač jo je na kolonijo povabil že lani, ven-
V Oračevem ateljeju na Tinskem Vrhu so razstavili dela, ki so nastala na peti slikarski koloniji Zibika-Tinsko. Jeseni bo sledila velika razstava v kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah.
Na fotografiji (od leve) Jana Dolenc, Milena Braniselj, Ivan Balažević, Vlasta Arzenšek Gottstein, Igor Banfi, Janko Orač, Barbara Kastelec, Marijan Maznik in Peter Vernik.
dar ni mogla priti, med letošnjim prihodom pa je imela hudo smolo. Prispela je z avtobusom in ker ji je sprevodnik pozabil povedati, kje mora izstopiti, je morala nazaj pešačiti v hudi vročini. »Vzdušje na koloniji je super,« je bila zadovoljna Kastelčeva, ki poučuje v svoji zasebni likovni šoli.
Odvečni dvomi
Vzdušja in lepe pokrajine ni mogel prehvaliti niti slikar Igor Banfi s prekmurske ravnice, ki živi in dela v slovenski prestolnici. Nič čudnega, da je med slikarji povratniki ter že drugič na Tinskem. Podobno bi verjetno povedali slikarji Jana Dolenc, Rado Jerič in Peter Vernik, zbrani od Soče do Mure. »Dela so iz leta v leto bolj kakovostna, čeprav so udeleženci naključni,« je bila po koloniji zadovoljna strokovna sodelavka kolonije, umetnostna zgodovinarka in likovna
Šmarcani v dobri kondiciji
V Šmarju pri Jelšah bo danes, v petek, 18. junija, osrednja prireditev občinskega praznika. Prireditev bo v znamenju podelitve občinskih priznanj, in sicer z najvišjim letošnjim priznanjem za slikarja Janka Orača.
Orač bo prejel plaketo občine med drugim za pripravljanje likovnih kolonij Zibika-Tin-sko, tako imenovana priznanja občine pa so letos namenili predsedniku vinogradniškega društva Janiju Vrežetu, prizadevnemu gasilcu Marjanu Mi-koli ter mesarskemu podjetniku Jožetu Škorjancu. Denarne nagrade bodo izročili šmar-ski pihalni godbi, gasilcem iz Mestinja in Kulturnemu društvu Sveti Štefan ter posebno priznanje radijskemu voditelju Marjanu Caciju Cerjaku.
Občinska priznanja bo podelil župan Jože Čakš, ki bo obenem predstavil utrip občine od
lanskega občinskega praznika, naložbe in odmevne prireditve, kot so Rokov tek, likovna kolonija, Od gorce do gorce in podobne. »Letos praznujemo res v zelo dobri kondiciji,« meni Jože Čakš. Od lani je občina med drugim zgradila več kot milijon evrov vreden gasilsko-krajevni dom na Sladki Gori ter novo cesto Belo-Pristava, trenutno dokončujejo objekt z garderobami in tribunami v šmarskem športnem parku ter tretjo fazo gradnje obrtne cone v Mestinju, kmalu bo dokončana še šentviška športna dvorana.
Na današnji osrednji prireditvi občinskega praznika, ki bo v kulturnem domu ob 17. uri, bo z multimedijskim projektom Lemberg 20l0 nastopil Lado Jakša iz Ljubljane, peli bodo domača skupina Amadeus ter pevka Ana Ferme.
BRANE JERANKO
na Evropski ploščadi v Rogaški Slatini. Na veliki maraton se bodo kolesarji odpeljali ob 10. uri ter se bodo vozili ob nekdanjem Vo-narskem jezeru vse do Bistrice ob Sotli in Podsrede ter nazaj na izhodišče. Mali maratonci se bodo na 29
čelu knjižnice pet let, je kot najprimernejšo kandidatko ocenil že svet zavoda, z njenim imenovanjem sta se nato strinjala še občinska sveta obeh občin ustanoviteljic. V Knjižnici Rogaška Slatina
»Tudi tukaj opažam, da so ob likovni dejavnosti še druge. Vesel sem, da se kultura krepi ne le v velikih središčih, kjer je veliko več denarja, ampak tudi v takšnih okoljih,« se je na Tinskem veselil slikar Peter Vernik iz Maribora, predsednik Združenja likovnih ustvarjalcev Slovenije. Zibičani in Tinčani so pripravili udeležencem vsak večer koncert s pogostitvijo v zidanicah. Zibiško kulturo so jim predstavljali Oktet Zibika, ženska vokalna skupina Libertas ter pojoča družina Bele.
Na kolesarski maraton
Pojutrišnjem, v nedeljo, bo rekreativni kolesarski maraton Rogaška - Donat Mg, ki je del vseslovenske akcije Slovenija kolesari. Pripravljajo veliki in mali maraton ter otroško dirkico, ki bodo v vsakem vremenu.
Vsi kolesarji bodo štartali kilometrov dolgo kolesarje-
kritičarka Marja Lorenčak Ki-ker, rojakinja iz bližnjega Lemberga, ki je na delu v ljubljanski Narodni galeriji.
Pred petimi leti, pred prvo slikarsko kolonijo, so bili organizatorji močno v dvomih. »Zanimalo nas je, kako se bo kolonija prijela. Edino, v kar smo bili prepričani, je bilo, da umetnikom motivov ne bo zmanjkalo,« je bila po petih letih na zaključni prireditvi kolonije vesela predsednica Kulturnega društva Zibika Helena Rančigaj. Prav tako zadovoljen je župan
Šmarja pri Jelšah, kulturnik Jože Čakš, saj je občina pokroviteljica likovne prireditve. »Kolonija je zaznamovala ta prostor,« je opozoril med nagovorom na zaključni prireditvi ter obenem omenil, da je pobudnik kolonije Orač prejemnik letošnjega najvišjega občinskega priznanja. V peklenski vročini letošnje kolonije se je Orač na šaljiv način spominjal še drugačnih začetkov, ki so vremenskega značaja: »V prvi koloniji smo si izposojali dolge >gate< in plinske peči.«
BRANE JERANKO
nje odpravili ob 10.10 ter se odpeljali do Podčetrtka in nazaj, otroška dirkica okoli Pegazovega kipa pa bo že ob 9.30. Ta bo na štiristo metrov dolgi progi. Prijave kolesarjev bodo zbirali na štartnem mestu od 8.30 do 9.45.	BJ
Z novo direktorico
Knjižnica Rogaška Slatina, ki ima oddelek v sosednjem Rogatcu, ima novo direktorico, mag. Natašo Koražija.
Koražijevo, ki bo lahko na je zaposlena tri leta kot bibliotekarka informatorka ter je pred tem vodila šolsko knjižnico slatinske III. osnovne šole. Na razpis za novega direktorja medobčinske knjižnice sta se prijavila dva kandidata.	BJ
H'OiH'HIIN
LAŠKO
ŠENTJUR
13
V V	■	VB	Vi	tf ■
Lascani nočejo čakati na nove poplave
Od ministrstva za okolje čimprej zahtevajo odgovore glede prestavitve marijagraš-kega ovinka
V Laškem so naveličani čakanja na državne ukrepe glede poplavne varnosti, saj se še preveč dobro spominjajo usodnih posledic zadnjih velikih povodnji. Čeprav že dlje časa načrtujejo projekte za izboljšanje varnosti, konkretno prestavitev marijagraškega ovinka, država svojega dela nalog, so prepričani, ne izpolnjuje. Občina je medtem zagotovila vse za začetek prestavitve struge, zdaj od ministra za okolje in prostor Roka Žarnića zahtevajo skupni delovni sestanek.
Da znajo Savinja in ostale hudourniške reke še kako »zaorati« na območju Laškega, ni nič novega. Kot pravi laški župan Franc Zdolšek, se nanj z vprašanji glede neurejenih vodotokov neprestano obračajo številni podjetniki in občani. Z vodjo oddelka za okolje in prostor Luko Picejem sta prepričana, da država, kar se tiče ne le Laškega, temveč vseh občin na območju vodotoka Savinje, ne izpolnjuje svojih dolžnosti in jih postavlja v neenakopraven položaj z ostalimi območji. Ob tem opozarjata tudi na zakonske določbe, ki govorijo o upravljanju z vodami ter vodnimi zem-
Kdaj prestavitev
marijagraškega
ovinka?
»Občina Laško je glede reševanja problema poplavne varnosti močno vezana na
državne aktivnosti za sprejetje državnega prostorskega načrta, ampak te se vlečejo že osem let in ni jasno, kdaj bo izvedena ta prepo-trebna investicija za zaščito celotnega območja spodnjega porečja Savinje,« komentira postopke v zvezi z načrti za gradnjo zadrževalnikov v Savinjski dolini Picej. Prav tako so Laščani zaskrbljeni zaradi odmikanja projekta prestavitve marijagraškega ovinka; gradnjo je investito-rica, torej država, obljubila za sredino letošnjega leta. Spomnimo: v okviru tega projekta je občina že pred več kot desetimi leti na podlagi hidravličnega preizkusnega modela izpred 20 let naročila lokacijski načrt za prestavitev struge v marija-graškem ovinku. Leta 2001 je bil sprejet tudi občinski lokacijski načrt, dobrih osem let pa se je občina ukvarjala z nakupom vseh zemljišč na desnem bregu Savinje. Tja naj bi se za 60 metrov prestavila struga, gladina vode v mestnem jedru pa bi se s tem znižala za dobrih 80 centimetrov.
Roki so se iztekli, Laško hoče odgovore
»V letu 2004 je projekt pripravilo podjetje Hidrosvet iz Celja, Občina Laško je v letih 2008 in 2009 uredila še zadnja zemljiškoknjižna razmerja s podpisom pogodb z lastniki zemljišč in tako izpolnila svoj del naloge. Še
Septembra 2007 je voda nazadnje zalila Laško.
več, državi smo izdatno pomagali, zagotavljali svoje najboljše kadre, vire in znanje, da bi se projekt vendar začel izvajati. Zdaj pa je minilo že leto, odkar se ni nič premaknilo. Občina Laško zgolj razpolaga z informacijo, da je bilo za izvajanje inženiring storitev izbrano podjetje IBT SPI. Po informacijah, ki smo
jih imeli, naj bi bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje do konca junija 2010, vendar danes ugotavljamo, da vloga za izdajo gradbenega dovoljenja sploh ni podana,« je razočaran Picej in pravi, da projekti še niso pripravljeni. Zagotovila države, da se bodo aktivnosti za predstavitev struge začele takoj, ko bodo od-
kupljena zemljišča, so torej padla - v Savinjo?! »Država očitno ne izpolnjuje svojih obveznosti s področja opravljanja z vodami niti ne ravna v skladu z načeli upravljanja vodotokov,« je prepričano vodstvo laške občine.
Odločeni so, da tega ne bodo kar tako pogoltnili in bodo budno spremljali aktivno-
sti države glede obeh projektov, torej gradnje zadrževalnikov in prestavitve struge v samem Laškem. Zaenkrat pa od ministra Žarnića zahtevajo vsaj skupni sestanek glede poplavne ogroženosti občine Laško. Še pred novimi grozečimi ujmami.
POLONA MASTNAK Foto: arhiv NT
V Šentjurski dom starejSih direktorica?
DAN DRŽAVNOSTI
Še v tem mesecu naj bi se končal postopek izbiranja novega direktorja Doma starejših Šentjur. V aprilu je pisni odstop svetu zavoda doma posredoval dolgoletni direktor Branko Gorečan, ki je šentjurski dom vodil vse od njegove ustanovitve pred dobrimi desetimi leti. Zdaj svet zavoda čaka, da bo izbrano kandidatko potrdilo ministrstvo za delo.
Dom starejših v Šentjurju so dlje časa pretresale tudi afere zaradi nezadovoljstva nekaterih zaposlenih, dve delavki sta medtem zamenjali službo, drugi so direktorju izražali polno podporo. Vmes je odmevala še
novica, da je Gorečan lastnik doma starejših v Ribnici. Ali so bili to razlogi za odstop z mesta direktorja, ni želel komentirati. Svet zavoda je zatem objavil razpis za novega direktorja in prejel prijave 10 kandidatov. Pet od teh je ustrezalo razpisnim pogojem, med dvema pa je svet zavoda dolgo tehtal. Slednjič se je odločil za Vesno Vodišek Razbor-šek, zdaj zaposleno v celjskem Domu ob Savinji. Do konca junija pričakujejo še soglasje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, šentjurski dom starejših pa naj bi tako novo direktorico dobil do 7. julija, ko bo dokončno odšel Branko Gorečan. PM
V hribe s Pivovarno Laško
Pivovarna Laško ob 185-letnici pripravlja niz pohodov na sedem slovenskih planinskih postojank, in to z akcijo Gremo v hribe, s katero želi svojo znamko Zlatorog povezati s planinstvom in aktivnim preživljanjem prostega časa.
Jutri se bodo tako podali na Planinsko kočo na Krim, kjer pripravljajo druženje od 9. ure, poskrbeli pa bodo za pogostitev, družabne in nagradne igre za praktična darila pivovarne ter glasbo skupine AquaLuna - vse do 15. ure. Sicer pa v okviru Zlato-
V Laškem bodo dan državnosti obeležili danes, v petek, ob 19.30, ko se bo v Kulturnem centru Laško začela proslava z naslovom Slovenija, moja dežela. Kulturni program pripravljajo učenci OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. Ob tej priložnosti bodo podeljena priznanja
zlati učenec. Slavnostna govornica bo novinarka Mojca Mavec.
V Šentjurju bodo osrednjo občinsko slovesnost ob dnevu državnosti pripravili v nedeljo, 20. junija, v dvorani v Hruševcu. Ob tej priložnosti bo Pihalni orkester Šentjur pripravil koncert z naslovom
Vojna in mir. V programu bodo sodelovali združeni moški pevski zbori pod vodstvom Matevža Goršiča, plesna skupina Jabuke, gledališki igralec Damjan Trbovc, Anita Koleša, člani Likovnega društva Šentjur in Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur.
NA KRATKO
rogove transverzale ponosa v naslednjih tednih pripravljajo pohode na še šest hribov; od Nanosa na Primorskem do Plešivca na Koroškem preko Vogarja, Mariborske koče in Gorjancev do zadnje postaje, Šmohorja nad Laškim.
Kresna noč na Slivniškem jezeru
V	okviru Šentjurskega poletja se nocoj in jutri na Slivniškem jezeru obeta kresna noč. Turistično društvo Gorica pri Slivnici bo danes ob 19. uri pripravilo »2 uri kulture, eno predstavo, pol pa zabavo«, v soboto od 20. ure pa bo sledila zabava z ansamblom Unikat, spuščanje svečk po jezeru ter prižiganje kresa, nato prihod povodnega moža in ognjeno presenečenje.
Zbrani laški glasbeniki
V	atriju župnišča v Laškem se v nedeljo obeta koncert mladih glasbenikov, ki ga organizira družina Hrastnik. Na koncertu, ki
se bo začel ob 18. uri, bodo nastopili har-fistke Glasbene šole Celje pod mentorstvom Erike Gričar, tolkalistična skupina Srednje glasbene šole Celje pod mentorstvom Da-mirja Korošca, solist Klemen Jager in kon-trabasist Iztok Hrastnik. Gostje bodo člani Mešanega pevskega zbora Koral Laško z zbo-rovodkinjo Rebeko Hrastnik.
Poletna romanca v Laškem
Člani Akademskega pevskega zbora Laško v nedeljo ob 20. uri pripravljajo letni koncert pred Knjižnico Laško. Naslovili so ga Poletna romanca, zbor vodi Aljoša Škor-ja.
DOBRNA
SL. KONJICE
Dobrna letos brez občana
častnega
Na Dobrni je bila slavnostna seja občinskega sveta, na kateri so podelili občinska priznanja.
Župan Martin Brecl in podžupan Jože Majer sta podelila zlati grb, ki ga je prejela Folklorna skupina KUD Dobrna, ki je bila prva organizirana folklorna skupina na Celjskem. Mentorica Ida Hrovat jo vodi že deset let: »Za nas je to veliko priznanje, saj res delujemo že 60 let in smo tudi največje društvo oziroma sekcija v naši občini. Upam, da nam bo ta grb pomagal pritegniti tudi nove člane, čeprav veljamo za številčne.«
Srebrna grba sta prejela gasilec Peter Ternovšek, ki je svetnike navdušil s pripravljenostjo pomagati drugim in s predajanjem zna-
nja in izkušenj na podmladek PGD Dobrna, ter Sekstet Vigred, ki letos obeležuje 20-letnico delovanja. Ženska vokalna skupina Dobrna je prejela bronasti grb, prav tako Stanislav Pečnik, ki deluje v društvu upokojencev. Tretji bronasti grb je prejel Darko Korošec, dolgoletni gospodar PGD Dobrna. Priznanja so dobili tudi osnovnošolci Špela Hrovt, Anama-rija Kravos, Matej Mešl, Matic Pinter in Patricia Povšnar, ki so bili vseh osem let odlični.
Prireditev so s kulturnim programom popestrili dobitniki grbov, Godba Dobrna, otroci iz vrtca in OŠ Dobrna ter plesna skupina Blue butterfly dance.
MOJCA KNEZ
Foto: SHERPA
Dobitniki vseh priznanj v občini Dobrna
Blaž Prapótnik, Miran Gorinšek in Renata Klančnik
Razstava likovnic iz Art Cluba
V mali avli konjiškega doma kulture je na ogled razstava likovnih del Milojke Brečko, Majde Jakopič, Tatjane Milosavljevič, Silve Škerget - Silvie in Anne Tomov Živčić.
Vse so se likovno začele izražati v mali šoli slikarstva, ki
jo je za svoje zaposlene pripravilo podjetje Unior. Šolo je vodil likovni pedagog Ar-pad Šalamon, ki je nadarjenim udeleženkam kot mentor pomagal tudi pri nadaljnjem ustvarjanju. Podprla jih je tudi domača Občina Zreče, ki jim je dodelila prostor na Tržnici,
V znamenju Žičke kartuzije
850-letnica prihoda kartu-zijanov v Dolino sv. Janeza in s tem začetek gradnje Žičke kartuzije dajeta pečat letošnjim Konjiškim dnevom.
Med njenim mogočnim zi-dovjem so se s predstavitvijo najpomembnejših dogodkov tudi začeli Konjiški dnevi, ki se bodo sklenili 30. junija, na praznik Občine Slovenske Konjice. O njih sta spregovorila župan Miran Gorinšek in direktorica Splošne knjižnice Slovenske Konjice, v okviru katere deluje tudi center za kulturne prireditve, Renata Klančnik. Ker je tik pred izidom ponatis izjemnega dela Konjiška
dekanija, jo je predstavil njen urednik Blaž Prapótnik. Ponatis bo izšel ob 101. obletnici izida in 90. obletnici smrti avtorja, dr. Avguština Stegenška, pionirja slovenske umetnostne zgodovine. V knjigi, ki ima 19 poglavij, so kar štiri namenjena Žički kar-tuziji. Faksimilu bo priložena tudi spremna knjižica zgodovinarke Aleksandre Bol-din. Ponatis bodo predstavili 21. junija ob 19. uri v Kulturnem domu Slovenske Konjice.
V Žički kartuziji so se s koncertom Uroša Periča v soboto že začeli letošnji poletni glasbeni večeri. Po nekajletnem predahu bodo med zi-
dovi kartuzije znova oživeli tudi gregorijanski korali (24. junija ob 18. uri), na dan državnosti pa bo v njej cilj pohoda po Slomškovi romarski poti. V ponedeljek so v Mestnem muzeju Ljubljana odprli razstavo Žička kartuzija -evropski in kulturni epicenter na naših tleh, danes, v petek, pa bo v prostorih kartu-zije mednarodna konferenca o njej.
Med ostalimi prireditvami ta teden izstopa še sinočnja predstavitev projekta Občina po meri invalidov. Pripravili so jo Območno društvo invalidov Dravinjske doline, Občina Slovenske Konjice in delovna skupina projekta. Projekt Občina po meri invalidov je predstavila predsednica projektnega sveta Zveze delovnih invalidov Slovenije za ta projekt Zora Tomič.
MBP
v katerem so uredile razstavišče Art Club, ki deluje pod okriljem turističnega društva.
Avtorice tokratne razstave so članice Društva likovnikov in fotografov Slovenske Konjice, ki je skupaj s Splošno knjižnico Slovenske Konjice tudi pripravilo razstavo. MBP
i-imteoirtv bo vu usmtM vftčM£Hu isorom 1GHALO ZA OTKOHL HA a ma £
I OM t A VtLIXtHX*!,
V prvi vrsti z leve: Anna Tomov Živčić, Milojka Brečko, predsednica Turističnega društva Zreče Marija Kovše, Majda Jakopič, Tatjana Milosavljevič, Silva Škerget - Silvia in predsednica društva Heda Vidmar Šalamon
v*™*«! VOJNIK, 20.6.2010, OD 14.URE YSTQPXinew:
Stoletnica opečnega stolpa
Za 100-letnico kretniške stolpne postavljalnice, ki je ohranjena na celjski železniški postaji, so v petek slovesno odkrili spominsko ploščo, kjer je predstavljena s podrobnimi podatki. Gre za zadnjo ohranjeno na progi Dunaj-Trst.
Celjska postavljalnica je zelo vprašljiva. S postavitvi-
med najstarejšimi celovitimi ohranjenimi primeri takšne tehnično-arhitekturne dediščine v srednji Evropi. »Ko je bila zgrajena, je bila vrhunec tehnike na signalno-varnost-nem področju, tako kot današnja celjska računalniško krmiljena postavljalnica,« je na slovesnosti povedal ravnatelj železniškega muzeja Mladen Bogič. Do postavitve tega stolpa, ki ga Celjani najbolj prepoznavajo po opečni fasadi, ter njegove naprave je bila varnost na tirih
jo je bilo nato omogočeno, da potekajo ukazi od prometnika do kretnika zanesljivo ter da na zvezi do napake ne more priti. Med zadnjimi takšnimi postavljalnicami je bil stolp v avstrijskem Murz-zuschlagu ob vznožju Sem-meringa, ki so ga kljub vsemu podrli.
Celjsko postavljalnico z delujočo prometniško bločno napravo so s prostovoljnim delom obnovili člani Društva ljubiteljev železnic in železniških eksponatov Celje ter
strokovnjaki Sekcije železniškega vozlišča Celje. Na petkovi slovesnosti so se prav tako spomnili 10-letnice tega društva, ki je lahko - kot je povedal v pozdravnem govoru predsednik ljubljanskega društva Jože Trpin - za zgled vsem drugim društvom v Sloveniji. Predsednik celjskega društva Rudi Ljubej je opozoril, da imajo iz leta v leto več članov; trenutno jih je osemdeset, starih od 13 do 78 let. Ustanovljeno je bilo za proslavo 150-letnice prihoda prvega vlaka v Celje, danes med drugim skrbi za različne muzejske predmete, med katerimi so tri parne lokomotive in premikalka.
Z odkritja spominske plošče ob 100-letnici kretniške stolpne postavljalnice na celjski železniški postaji, zadnje med Dunajem in Trstom. Na levi strani ravnatelj železniškega muzeja Mladen Bogič, na desni predsednik celjskega društva ljubiteljev železnic Rudi Ljubej.
»Slovenske železnice so danes na razpotju, pogled mora biti usmerjen v prihodnost, a preteklosti ne smemo pozabiti,« je v govoru na slove-
snosti omenil Milan Udovč, ki je predstavljal vodstvo Slovenskih železnic. Zbrane je prav tako pozdravil celjski podžupan Stane Rozman, v
kulturnem programu pa je nastopil kvartet Miklavž iz Rimskih Toplic.
BRANE JERANKO Foto: TimE
Zlato in bron v Olomoucu
Prvi teden v juniju je bil v zgodovinsko in kulturno izjemno zanimivem mestu Olomouc na Češkem tradicionalni, 38. mednarodni pevski festival, ki sodi med najstarejše tovrstne festivale v Evropi. Njegova posebnost je, da na njem v različnih kategorijah nastopajo vsi od najmlajših otroških do odraslih moških, ženskih in mešanih pevskih zborov. Zanimanje za festival je vsako leto veliko. Letos je pelo 61 različnih zborov iz desetih držav in štirje zbori iz Slovenije, s Ptuja, iz Maribora, Šentvida pri Planini in s Frankolovega.
Največ zborov je nastopi- vilo članov vsak v svoji kategoriji.
MPZ Antona Bezenška s Frankolovega, ki ga vodi Franci Kolar, je zadnja leta gostoval in pel na Madžarskem, v Švici, Bolgariji, Črni gori, Kanadi in bil nagrajen na Češkem. Tudi tokrat je upravičil sodelovanje v mednarodni
lo v otroških in mladinskih kategorijah, ki jim organizator tudi posveča največ pozornosti. Številčno šibkejša je bila konkurenca med odraslimi zbori, kar še posebej velja za moške pevske zbore, kjer sta nastopila samo dva, in še to glede na šte-
konkurenci, kjer se je predstavil dvakrat. Najprej s petjem na tako imenovanem pevskem maratonu, kjer so v njegovem petju še posebej uživali pevci iz neevropskih držav, in drugič v tekmovalnem delu. Zapeli so štiri pesmi v treh jezikih: slovenskem, francoskem in latinskem. Fran-kolovski pevci so osvojili bronasto priznanje, ki ni odraz vseh pozitivnih ocen, ki so jih dobili od različnih strokovnjakov in občinstva.
Med mešanimi pevskimi zbori je sodeloval tudi MPZ Zarja Akvonij iz Šentvida pri Planini s pevovodjo Matejem Romihom, ki je strokovno komisijo navdušil in osvojil zlato odličje, kar je nov uspeh po uspelem nastopu na zborovskem srečanju Naša pesem pred tedni v Mariboru.
V Olomoucu so zbori prepevali v različnih dvoranah in tudi na prostem. Pripravi-
Zbora iz Šentvida pri Planini (pevci in pevke imajo rdeče dodatke k slavnostnim oblačilom) in s Frankolovega sta svoj tekmovalni nastop opravila v za pevce malo neprimernem času, zgodaj dopoldne.
li so tudi več strokovnih posvetov. Odprtje in zaključek sta bila na velikem osrednjem trgu ob mestni hiši, ki se ga
je ob pevcih udeležilo tudi veliko domačinov, saj mesto živi za petje. Sicer pa je pevski festival samo eden od mno-
gih festivalov v tem češkem kulturno izredno razgibanem mestu.
TONE VRABL
V
4
V pravljičnem baletu satir (na sliki) zvabi deklico v čudežno deželo ...
O čudežnih copatkih
obljubi čarobne copatke, ki jo ponesejo domov, če najde tatu zlatih jabolk ...
Zgodbo, glasbo in besedila za pevski zbor je napisala Brina Zupančič, koreografija in režija sta delo Tamare Divjak, kostumi in scenografija pa Ivo-ne Novak. Glasbo izvajajo: Brina Zupančič - klavir, Brina Nataša Zupančič in Marko Hvala
-	violina, Ana Železnik - harfa, Marta Kuzmanovski Kober-ski - flavta, Kristijan Kolman
-	viola in Aleksandar Kuzma-novski - violončelo. Nastopa tudi Otroški pevski zbor II. Osnovne šole Celje z zborovod-kinjo Andrejo Vahen. Solo vo-kalistki bosta Hana Peternjak in Kristina Fideršek, plesalo pa bo 49 učenk Baletne šole Tamare Divjak.
BS
Jutri pripravlja zaključni nastop baletna šola Tama-re Divjak.
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje bodo ob 18. uri občinstvu najprej predstavili šolske vaje baleta ob spremljavi klavirja. Sledila bo pre-mierna uprizoritev klasične
otroške baletne predstave Domov v čudežnih copatkih. Gre za 45-minutno klasično otroško baletno predstavo, kar je tako v Sloveniji kot v širšem kulturnem prostoru prava red-
kost. Zgodba pripoveduje o deklici, ki nabira rožice, pa jo satir zvabi v čudežno deželo, v kateri nastopajo nimfe, lokvanji, Ošabnice, rajski ptički, sokol, čuvajke zlatih jabolk, kresnice in Pravica. Deklica si želi domov. Glavna nimfa ji
Na krilih plesa
Plesni forum odhaja v Šibenik in zatem še na Kitajsko
Plesni forum je včeraj zvečer ob koncu sezone pripravil tradicionalno produkcijo Na krilih plesa in to v dveh delih.
Najprej so se predstavile mlajše skupine Murenčki, Čebelice, Metuljčki in Packe. Njihov program temelji na igrivosti, domišljiji in otroški gibalni spontanosti. S temi skupinami so delale Goga Stefanovič Erjavec, Paulina Ve-ronek in Lucija Zazijal. Sledil je program starejših plesnih skupin Pika, Frka in Plesni forum, ki temelji na lastnem plesnem raziskovanju in ustvarjalnosti. Plesalci so predstavili avtorske plese, ki so jih ustvarjali na plesnih delavnicah pod vodstvom mentorice in pedagoginje Goge Stefanovič Erjavec.
Z letno produkcijo pa za Plesni forum Celje sezona še ni končana. Plesalci odhajajo kar na dva pomembna in uveljavljena mednarodna festivala. V nedeljo se bo začel
50. mednarodni otroški festival v Šibeniku na Hrvaškem, kjer se bodo v ponedeljek predstavili na glavnem festivalskem prizorišču z interaktivnim atraktivnim scenskim projektom Ionosfera 2, ki so ga v sodelovanju z glasbeno skupino Aperion premierno predstavili lani v Singnu in tudi na Poletju v Celju. To je že sedmo gostovanje foruma na šibeniškem festivalu.
V začetku julija bo Plesni forum odšel na mednarodni mladinski plesni festival v Macao na Kitajskem, ki je bie-nalen in na katerega so plesalci Plesnega foruma Celje, v konkurenci držav iz celega sveta, izbrani že drugič. Plesni forum se bo predstavil s prepletom treh koreografij pod skupnim imenom Shine, v koreografiji Goge Ste-fanovič Erjavec in z odlomkom iz predstave Follow me ... v koreografiji Gee Erjavec.
BRST
16
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Zgodbe, ki po desetletjih še bolijo
V knjigi Toneta Vrabla Boleče zgodbe so zapisane zgodbe Savinjčanov, izgnanih iz domačega kraja
Spomini, boleči in tragični, so prepletali večer v žalski knjižnici med predstavitvijo nove knjige Toneta Vrabla Boleče zgodbe. Gre za zgodbe Savinjčanov, ki so jih v prebujajočem se dnevu v letu 1941 pregnali z njihovih domov in strpali na vlak. S sabo so smeli odnesti le 50 kilogramov prtljage na posameznika. Kam bo krenil vlak, ni vedel nihče. Tako se je začela kalvarija izseljenih Savinjčanov. Nekateri so se ustavili v Bosni, drugi v Srbiji, nekatere so odpeljali v različna koncentracijska taborišča.
Trpljenje je trajalo štiri leta, pred kratkim pa je minilo 65 let od vrnitve Savinjčanov v domače kraje, hkrati pa je 7. junij razglašen za dan izgnancev. Tudi zato so se v žalski območni organizaciji društva izgnancev odločili za izdajo knjige, v kateri je poleg predstavitve dela območne organizacije objavljenih 74 pisnih prispevkov 51 avtorjev, več fotografij in ilustracij.
Gre za zgodbe, ki so jih izgnanci doslej potihem pripovedovali prijateljem, včasih na sprehodu, še večkrat pa o njih molčali. »Preveč so zapisane v spomin in preveč bolijo,« je omenila knjižničarka Irena Štusej, ki je v nabito polni knjižnici vodila pogovor z našim novinarskim kolegom Tonetom Vrab-lom, dolgoletnim sodelavcem Novega tednika in Radia Celje. »Morda smo s knjigo čakali predlogo, saj je veliko pričevanj umrlo z izgnanci, še vedno pa je vsaka zgodba nekaj posebnega, vsaka nosi svojo bolečino, svoj spomin,« je poudaril Vrabl.
Izgubljene zgodbe
Tone se za zbiranje in iskanje zgodb ni odločil samo zaradi novinarske radovednosti ali želje po spoznavanju usod ljudi - avtor knjige je namreč tudi sam rojen v Srbiji, v izgnani družini. Rojen je bil med vojno v kliniki v Beogradu, ki so jo bombe na pragu svobode zravnale z zemljo. Na srečo je bilo obvestilo o nevarnosti pravočasno, tako da so kliniko še pred bombardiranjem spraznili. »Lahko bi se zgodilo, da knjige izpod mojega peresa ne bi bilo,« je pripovedoval Vrabl,
Tone Vrabl v pogovoru z Ireno Štusej
Dogajanje v nabito polni žalski knjižnici je obogatil kvartet Grmada. Izseljeniški himni so pritegnili skoraj vsi obiskovalci.
temi in negotovosti ... »Že ta zgodba bi si zaslužila najmanj filmsko uprizoritev. Danes ne moreš razumeti, da je to sploh možno,« je omenil Tone. »Žal bi mi bilo, če bi se te zgodbe izgubile, je pa res, da zanje dolga leta nismo vedeli. Saj vemo, da gre bolj za spomine na žalostne dogodke, za katere marsikdo ne ve, mogoče pa bo katera od pripovedi le koga stresla .«
Kot je pripovedoval avtor, so se ljudje na povabilo proti pričakovanjem odzvali precej spontano. »V bistvu so to že zgodbe ljudi, ki živijo od spominov svojih staršev. Vendar malo peša spomin, tudi datumi in kraji niso najbolj natančni, ampak potem na koncu sestaviš oziroma izluščiš vse, kar najbolj boli. Še danes pa ljudje težko govorijo o resničnih doživetjih, o najbolj intimnih in bolečih občutkih. Kar veliko časa je bilo treba, da so se odprli.«
Prizori iz sanj
V knjigi objavljene zgodbe, pesmi in razmišljanja so preprosti in pretresljivi literarni zapisi, ki so jih opremili s številnimi fotografijami in štirimi ilustracijami, ki jih je posebej za knjigo narisala Darinka Pavle-tič Lorenčak, ki je bila tudi izgnan-ka. Tudi spomini skoraj 86-letne slikarke so še vedno živi, njen um pa bister. Z Brega pri Polzeli so jih izgnali junija 1941, vrnili so se štiri leta kasneje, vmes pa je Darinka v Pa-raćinu tudi maturirala. Usoda ni prizanesla njenima bratoma - eden je padel, za grob drugega nihče ne ve. »Strašni dnevi so bili. Iz mesta se spomnim prizorov, ko so Nemci vozili ustreljene partizane. Točno se spomnim, kaj se je dogajalo, in žal me ti spomini vedno pogosteje obiskujejo. Vedno znova me pretrese-jo. Še danes v sanjah slišim krik očeta. Prva leta po vojni sem slikala samo te prizore. Bili so v meni. Nastal je kitarist, ki mu je krogla prebila kitaro in srce ... Hči me je sicer opozorila, toda to je v človeku in tega ne moreš pozabiti.«
Med izgnanci je bila tudi takrat 9-letna Metoda Uranjek. Živeli
Metoda Uranjek
»mali Švaba«, kot so ga zaradi ko-drčkov klicali fantje v Srbiji. V knjigi so objavljeni tudi deli dnevnika, ki ga je zelo natančno, včasih tudi v stenografiji, pisala njegova mama Pavla.
Izgnanci so pri srbskih kmetih delali za osnovno preživetje, nastanjeni so bili v zapuščenih hlevih ali napol podrtih hišah, nekateri so tudi prosjačili. Ko so se po štirih letih izg-
Darinka Pavletič Lorenčak
nanstva vrnili, seveda ne vsi, so nekatere pričakale izropane, druge zasedene in tretje podrte hiše. Izgnanstva so bila različna - v knjigi je objavljena zgodba matere in dveh hčera, ki so štiri leta preživele v zemljanki pod Čreto, nedaleč od domače hiše. Očeta so namreč ubili v Starem piskru, mama s hčerama pa se je v strahu skrila. Sorodniki so jim nosili hrano, štiri leta pa so živele v
so v Bosni: »Živeti v Bosni je lepo, preživeti tam vojno pa je sreča,« je omenila. Z doma so jih odpeljali julija 1941. »Še danes imam pred očmi nacistove roke s poraščenimi prsti, ki so šarili po ubor-nem kovčku. Za ljudi v Bosni smo bili >izbeglice<, vseeno pa sem v manjšem mestecu obiskovala osnovno šolo. Najraje sem se družila s Sofijo, drobno, tiho in sramežljivo srbsko deklico. Skupaj nama je bilo lepo. Ko so v mestece prišli ustaši, nekaj dni ni bilo pouka. Ko sem se vrnila, Sofije ni bilo. Izvedela sem, da so ustaši to drobno dekletce metali v zrak in streljali vanjo, dokler je ni odnesla Sava.« Po tej pripovedi so oči in obrazi v žalski knjižnici še nekaj časa presunljivo mirovali. »Spominom ni moč ubežati. Še danes sanjam, da bežim, čakam strel v hrbet in vem, kam bo krogla priletela.«
V knjigi je objavljena tudi zgodba Milke Povše, ki je preživela Auschwitz, vendar se je domov vrnila sama. Svojo bolečino je dolga leta izražala s pesmimi, ki jih zdaj 88-letna ženica piše na računalnik. Danes ustvarja pesmi novih dni, prepletenih z življenjem. Svojih medvojnih doživetij ne pripoveduje več, pripovedujejo jih njene pesmi.
Dogajale so se še druge hude stvari. Mnogi še vedno ne morejo pozabiti krikov otrok, ki so jih ločili od staršev, trpljenja, ki ga je porodila vojna, groze, ki se je splazila v človeška srca . Ob vseh teh pretresljivih doživetjih pa se je seveda dogajalo tudi kaj bolj veselega, drugačnega, takšnega, kar daje vero v ljudi in srečen konec. Ampak na večeru v žalski knjižnici je bila glasno izražena bojazen, da bi kdo spet prebudil takratno pošast, da bodo po svetu spet bombe in jok otrok. Tudi zato naj bodo Tonetove Boleče zgodbe še en kamenček v iskanju miru.
URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR
Letošnji šopek pred slovesom v dolino
Hlad v peklenski
vročini
Zelena karavana popotnikov, izžrebanih v oddaji Zeleni val na Radiu Celje, je v soboto, 12. junija, ko se je živosrebrni stolpec v termometru že navsezgodaj strmo dvigal in v dolini do večera zabeležil doslej najbolj vroč dan, z voditeljico oddaje Matejo Podjed ušla mestni pripeki v hlad pod Gozdnik, na senčne obronke gozdov z zeliščarko Fa-niko Burjan. Na vmesnih postankih od Celja do Žalca se je čez dan nabralo veliko zgodb, prijateljstev, izmenjav izkušenj iz domače lekarne, predvsem pa dobre volje, ki sta jo pokonci držala še ansambel Ubrane strune in Miro Podjed z besedo in kitaro.
Iz družinske pekarne Ku-der iz Levca izletnike vsako leto povabijo na zajtrk z dobrotami iz njihove peči in mize obložijo kar pred zadružnim domom v Petrov-čah, kjer nas, tudi po običaju, v imenu zadruge sprejme in pozdravi Franci Gaj-
Zeleni val na tradicionalnem izletu ušel pripeki v dolini - Dobra volja in znanje
Zajtrk z dobrotami iz pekarne Kuder pred kmetijsko zadrugo v Petrovčah (Foto: Zlatko Bobinac)
šek; letos v opravi hmeljske-ga starešine (ta naslov nosi za leto 2008) je dobrotam iz pekarne dodal še slastne suhomesnate zalogaje. In tako podprta karavana je bila
že kmalu v gosteh v vrtu aromatičnih in zdravilnih zelišč Inštituta za hmeljarstvo in pi-vovarstvo Slovenije v Žalcu, kjer nas je pričakala in med gredicami zdravilnih zelišč
ke na čelu Julijanom Ernest-lom, kaj vse raste na skrbno urejenem vrtu. Ivici pa tudi ni zmanjkalo odgovorov na vprašanja o čudežni moči zdravilnih zelišč in začim-bnic. Vrt je bil ustanovljen leta 1976, je povedala Ivica, v času, ko se je začela kriza v hmeljarstvu. Kmete so tedaj nagovarjali, da bi začeli vzgajati zdravilna zelišča za farmacevtsko industrijo, da ne bi sušilnice za hmelj samevale ... Da je ideja zanimiva tudi za današnji čas, ko se znova veliko govori in sliši
sen golaž v kruhovih posodicah iz gostišča Kmetec pod Starim gradom .
Česa lepšega si nismo mogle predstavljati na ta dan, so hitele pripovedovati poslušalke oddaje Zeleni val, ki so vsaka iz svojega domačega okolja prinesle pod zeleno goro veliko znanja in izkušenj o zdravilnih zeliščih. Zdaj so še v naravi spoznale, da so pri nabiranju zelišč mogoče tudi zmote, pa naj gre za preprosto praprot, čemaž, preslico ali katero drugo rastlino. Z beležko in pisalom v
v odsotnosti mag. Nataše Fe-rant vodila vrtnarka Ivica Zapušek.
Kar niso in niso se mogle načuditi naše izletnice z edinim moškim članom posad-
Zadišalo je po golažu. Teknil je.
o krizi v hmeljarstvu, je bilo slišati komentar naših iz-letnic.
Danes v vrtu gojijo 300 različnih vrst zdravilnih zelišč, sodelujejo z drugimi inštituti in farmacevtsko industrijo, izobražujejo študente farmacije, s prodajo sadik in zelišč, a tudi z banko semen pa je zeliščni vrt v Žalcu tudi vse bolj prepoznavna in obiskana točka.
V avtobusu, ki se je mimogrede ustavil še na ekološki tržnici v Grižah, je zadišalo po baziliki, timijanu in drugih sadikah z vrta. Nas pa so že čakali pisani travniki okrog koče Lovske družine Griže, kjer nam vsako leto ljubeznivo odstopijo svoj prostor.
Raj v zelenem
Veter izpod košatih vej ob koči nas je hladil do poznega popoldneva, greli pa so nas dobra volja, pesem, spoznavanje rastlin s Faniko in oku-
roki so bile izletnice zveste poslušalke in zapomnile so si mnoge dobre nasvete, da ». rastlin nikoli ne smemo nabirati v plastične vrečke, temveč jih s škarjami odrežemo in polagamo v pleteno košarico . da jih ne sušimo na soncu . in da jih pravilno shranjujemo . pripravljamo in se naučimo tudi kaj o kulturi pitja čajev«.
Izpit v naravi so vse opravile z odliko, je bila ob koncu sprehoda zadovoljna Fa-nika Burjan in vesela, »da je med izletnicami, pa tudi drugod, kjer vodim podobna srečanja, vse več mladih, ki jih to znanje zanima«. Delček te zasluge gre pripisati tudi oddaji Zeleni val s strokovnimi sodelavci, ki je na sporedu Radia Celje že trinajst let. Predvsem pa zvestemu radijskemu občinstvu z vseh koncev Slovenije.
MATEJA PODJED
Na zeliščnem vrtu v Žalcu raste 300 zdravilnih zelišč. In nekaj strupenih. Dobro je vedeti. Na sprehodu. Po nova znanja in spoznanja o zdravilnih zeliščih pod Gozdnikom s Faniko Burjan - Št. 47 - 18. junij 2010 -
j j	w
18
ŠPORT
NOVI TEDNIK
Celje že
preplavili
judoisti
Jutri in v nedeljo bo dvorana Zlatorog gostila tradicionalno tekmovanje za ju-doiste, ki bo v letošnjem letu pod imenom Evropski pokal Celje open 2010.
Udeležbo na 6. pokalu v Celju je potrdilo že 80 klubov iz 26 držav. Skupno število tekmovalcev bo 455. Nastopilo bo 160 pripadnic nežnejšega spola in 296 moških. Slovenijo bodo zastopali Lucija Polavder, Urška Žolnir, Petra Nareks, Roki Drakšič, Matjaž Ceraj, Sašo Jereb ter ostali. Vidnejšo vlogo bodo ponovno imeli člani domačega kluba Sankaku na čelu z Marjanom Fabja-nom, ki je zopet poskrbel, da bo tekmovanje brezhibno in da bo gledalcem ponujen pravi spektakel. »Priprave so se začele že januarja, v zadnjih dneh pa so še intenzivnejše. Tekmovanje zahteva veliko dela. Sreča je, da imam pomočnike iz kluba. Najtežje je bilo najti sponzorje. Tisti, ki so najboljši in ki vedno pomagajo, so priskočili na pomoč tudi letos in sem jim zelo hvaležen,« je povedal Fabjan. Oči domačih gledalcev bodo uprte v domače judoiste. »Po operaciji in
poškodbah bosta nastopili Urška Žolnir in Petra Nareks. Za slednjo bo to prvi nastop po šestih mesecih. Od nje ne pričakujem rezultata in nekakšne obremenitve. Še vedno je poškodovana Ana Velenšek. Ostali so zdravi in dobro pripravljeni. Moram poudariti, da bodo v kategoriji do 57 kg štiri tekmovalke, ki so tako v mladinski kot članski kategoriji že osvojile naslov državnih prvakinj. Zadnji dan bodo pa tako in tako vse oči uprte v Lucijo Polavder, evropsko prvakinjo ter nosilko olimpijske medalje,« je pojasnil Fabjan.
Največja želja pred tekmovanjem je v dvorano Zlatorog pripeljati veliko število gledalcev. »Poleg vseh gledalcev naj si tekmovanje pridejo ogledat tudi najmlajši, da bodo videli lepote tega športa. Lahko bodo uživali ob imenih, ki so nas v zadnjih sezonah in letih zastopala na največjih tekmovanjih,« je še dodal Fabjan.
V soboto bodo zaključne borbe od 17.30 naprej, v nedeljo pa ob 17. uri.
MITJA KNEZ Foto: GrupA
Potem ko je moška članska rokometna reprezentanca na prvi tekmi dodatnih kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu premagala Madžarsko, jo v nedeljo čaka še povratna tekma.
Pot na Švedsko je za izbrance selektorja Zvonimirja Serdarušiča še vedno negotova, saj bodo morali v nedeljo v Vezspremu igralci dati od sebe veliko več kot na prvi tekmi proti Madžarski. Takrat je bilo preveč napak, zgrešenih strelov. Direktor slovenskih rokometnih reprezentanc Roman Pungartnik ve, da jih čaka peklensko vzdušje: »Ampak to ni nič slabega, saj si vsak igralec želi igrati v dvorani, nabiti s čustvi in takšnim vzdušjem. To so sladke skrbi. Gotovo pa bomo morali dati vse od sebe, da bomo dosegli svoj cilj.« Na precej izenačeni tekmi na Kodeljevem je reprezentanca iztržila prednost dveh golov, kar ji omogoča minimalno prednost pred nasprotnikom. Proti severovzhodnim sosedom bo kljub prejetemu rdečemu kartonu lahko
igral Luka Žvižej. Karton je prejel v zadnji minuti prve tekme, ko je pri izbijanju žoge nenamerno v obraz z roko zadel Carlosa Pereza. Da bo lahko igral, je potrdila tudi Evropska rokometna zveza, saj neposredna diskvalifikacija velja le do konca tekme, na kateri se je zgodila.
Gorenju vabilo za ligo prvakov
Slovenski podprvaki iz Velenja, ki bodo v prihodnji sezoni nastopali v evropskem pokalu EHF, so dobili vabilo Evropske rokometne zveze za igranje na kvalifikacijskem turnirju za ligo prvakov. Na turnirju, ki bo med 3. in 5. septembrom, bodo poleg Gorenja nastopili še Ademar Leon, Rhein Neckar Lowen in Silkeborg. Ker organizator turnirja še ni znan, obstaja tudi možnost, da bo velenjski klub kandidiral za organizatorja turnirja.
MOJCA KNEZ Foto: SHERPA
Roki Drakšič, Lucija Polavder, Petra Nareks in Urška Žolnir se že veselijo začetka dvodnevnega tekmovanja Celje open 2010.
S kom se bodo »ose« pomerile na prvi tekmi, bo določil žreb na Dunaju, ki bo 22. junija. Morda se bo ekipa ponovno srečala z Nemci.
V nedeljo drugič z Madžari. Gorenje v LP?
Cviklov memorial pripadel Rudarju
V Velenju je bil 4. Cviklov nogometni memorial, ki je posvečen nekdanjemu igralcu Matjažu Cviklu. Turnir je osvojila domača ekipa Rudarja.
Gledalci so na dvodnevnem memorialu pospremili ekipe Olimpije, CM Celja, Ptuja in Rudarja - vse so bile kategorije U18. Prvi dan sta se na prvi tekmi pomerili ekipi Celja in Rudarja. Gostitelji so potrebovali kar nekaj časa, da so ugnali dobro uigrane nasprotnike in na koncu zasluženo slavili s 4:1. V drugi tekmi sta trdo odigrali Drava in Olimpija, a so si Ljubljančani z 2:1 priigrali tesno zmago ter vstopnico za finale proti Rudarju.
Drugi tekmovalni dan je v prvi tekmi CM Celje premagalo Dravo in tako osvojilo 3. mesto. Sledil je vroč
Mladinci Rudarja (v belih dresih) so ugnali Olimpijo.
finale, ko sta si nasproti stala Rudar in Olimpija. Glede na to, da je moštvo Rudarja izgubilo nazadnje v aprilu, je bilo vprašanje, kdaj se bo tehtnica prevesila na njihovo stran. Olimpijino mrežo je načel Eldin Bešič, ki je v samostojnem prodoru po desni strani preigral nekaj igralcev in na koncu z natančnim strelom po tleh premagal gostujočega vratarja. Le nekaj minut zatem je zadel Starina, ki je lepo vtekel v prazen prostor in z diagonalnim strelom zadel za vodstvo z 2:0. Olimpija je po zaostanku dveh zadetkov domače kaznovala z nepazljivostjo v obrambi, a so domači odgovorili s tretjim zadetkom, ko je najboljši strelec turnirja Aleks Hudobreznik z glavo zatresel nasprotnikovo mrežo. Olimpija je po golu Rudarja ponovno zapretila
in znižala rezultat na 2:3, a je Almir Umihanič nekaj minut po slavju gostov postavil piko na i ter končni rezultat 4:2. Tehnični vodja članske ekipe Rudarja Miran Jalušič je bil s turnirjem več kot zadovoljen: »Kljub sončnemu vremenu in začetku svetovnega prvenstva smo lahko z obiskom gledalcev in samim potekom zadovoljni. Ni pomembno, katera ekipa zmaga, a tokrat je bila to naša. V klubu posvečamo veliko pozornosti mladim in se trudimo, da bi obstajal generator mladih igralcev, ki bi jih potem črpali v člansko moštvo. Veliko je dobrih posameznikov. Gledamo pa tudi že na prihodnje izvedbe turnirja, saj je delo z mladimi zelo pomembno.«
MITJA KNEZ Foto: STANE VOVK

SPORT
Petnajst let Šampiona
Nogometni klub Simer Šampion je obeležil 15. obletnico. Moštvo je v svoji karieri zamenjalo dve imeni, preden se je ustalilo pri Simerju.
Šampioni so jubilej praznovali v dvorani Zlatorog. Tam so prikazali treninge najmlajših selekcij, zatem je sledil svečani del. Klub je ob obletnici izdal tudi bilten, v katerem je strnil vse svoje dosedanje delo in tekmovanja od začetka delovanja. Obiskovalci, ki so zapolnili prostor v avli dvorane, so si lahko ogledali ogromno medalj in pokalov, ki so jih osvojili člani vseh selekcij. Prireditve se je udeležil tudi podžupan Mestne občine Celje Marko Zidanšek. Predsednik in trener članskega moštva Jani Žilnik je od Medobčinske nogometne zveze Celje prejel spominsko plaketo. Kljub temu, da prvi ekipi ni uspel preboj v 2. nogometno ligo, je za klubom izvrstna sezona vseh ekip, tako najmlajših kot članske ekipe.
MOJCA KNEZ
Aleš Antauer (levo) je bil med lanskimi dobitniki priznanj ob 40. obletnici KK Zlatorog.
Antauer na čelu
lige
Strokovni štab Simer Šampiona tudi za naslednjo sezono postavlja cilj uvrstitev članske ekipe v 2. SL.
Kajakaši ponovno med najboljšimi
Kajakaši KKK Nivo Celje so v nedeljo na tekmi za pokal Slovenije ponovno posegli po najboljših mestih.
Druga letošnja tekma v slalomu za slovenski pokal je bila na brzicah Save v Hrastniku. Tekmovanja se je udeležilo več kot 80 kajakašev in kanuistov iz cele Slovenije, Celjani pa so spet dokazali, da sodijo v sam vrh tega športa. Urh Turnšek je zmagal v kategoriji cicibanov, Domen Višnar je bil tretji. Teo Karner je bil najhitrejši pri mlajših dečkih, pri starejših dečkih pa njegov brat Vid, Nejc Konda se je uvrstil na tretje mesto. Drugo mesto pri starejših deklicah si je priveslala Urška Cimperšek, ki so ji za las ušle najvišje stopničke.
MOJCA KNEZ Foto: ANDREJ KARNER
Nekdanji sekretar Košarkarskega kluba Zlatorog Aleš Antauer je bil izvoljen za novega predsednika prve slovenske košarkarske lige. Na tem mestu je dozdajšnji podpredsednik zamenjal Romana Volčiča, ki je v začetku junija postal predsednik Košarkarske zveze Slovenije. Antauer bo še naprej tudi eden od predstavnikov združenja v izvršnem odboru košarkarske zveze.
MK
Foto: SHERPA (arhiv NT)
h V	V
Tušev vzpon ze
■ É ■ v
enajstič
Jutri se obeta tradicionalni Tušev vzpon na Celjsko kočo, ki je namenjen tako kolesarjem kot pohodnikom.
Športno rekreativni dogodek, ki bo že enajstič zapored, je namenjen tako re-kreativcem kot profesionalcem. Udeleženci bodo lahko tudi letos izbirali med kolesarjenjem z merjenjem časa in vzponom brez merjenja ter pohodom. Štart za pohodnike bo ob 8. uri izpred železniškega podvoza pri odcepu za Zagrad, kolesarji pa bodo štartali dve uri kasneje izpred Planeta Tuš. Lani in predlani je 7,5 km dolgo progo s 440 metri višinske razlike najhitreje premagal Celjan Robert Vre-čer. Za najhitrejše je organizator pripravil nagrade v višini 1.600 evrov, za novi rekord proge pa bo morebitni zmagovalec dobil dodatnih 500 evrov. Na cilju bo za vse udeležence poskrbljen s hrano in pijačo, v spremljevalnem programu pa bo nastopila skupina Victory.
MOJCA KNEZ
NA KRATKO
Dobitniki kolajn z druge letošnje tekme: Urh Turnšek, Vid Karner, Domen Višnar, Urška Cimperšek, Teo Karner in Nejc Konda
Na EP osem atletov
Budimpešta: Slovenska atletska reprezentanca se je včeraj odpravila na evropsko prvenstvo reprezentanc. V izbrano vrsto je bilo izbranih tudi osem celjskih in velenjskih atletov. V teku na 3000 metrov z zaprekami bo tekmoval Boštjan Buč, v troskoku Andrej Batagelj, v štafeti 4 krat 100 metrov Dejan Škoflek. Marina To-mič se bo za slovenske barve borila v teku na 100 metrov z ovirami, Maruša Čer-njul v skoku v višino, Urška Klemen in Jolanda Bata-gelj bosta tekli štafeto 4 krat 400 metrov, Špela Hus pa bo metala kroglo.
Pokal mesta Šoštanj
Šoštanj: Veterani KK Elektre so pretekli konec tedna organizirali veteranski košarkarski turnir za pokal mesta Šoštanj. Na prvi turnir so povabili le ljubljanske Zmaje, ki veljajo za eno najboljših ekip, ki so z zmago s 100:80 tudi upravičili vlogo favorita.
Med izbranci tudi naši
Ljubljana: Košarkarski selektor članske reprezentance Memi Bečirovič je danes predstavil seznam 17 košarkarjev, ki se bodo 13. julija podali na priprave za
u1
1_ I ■M i
C.
@
ť o1
ď
SP v Turčiji. Na seznamu so tudi Šempetrana Samo in Beno Udrih, Šentjurčan Sandi Čebular in Celjan Matej Krušič.
11. Zalokarjev memorial
Šentjur: Danilo Razbor-šek je organiziral tradicionalno košarkarsko druženje v spomin Alojza Zalo-karja in ostalih pokojnih šentjurskih košarkarjev. V tekmi ŠKK Šentjur in ŠRK Koši Šentjur je bila z 62:60 boljša ekipa ŠKK-ja, na tekmi veteranov pa so bili od Ponikve s 67:43 boljši Šent-jurčani.
MK
20
KRONIKA
NOVI TEDNIK
Vložena obtožnica za nesrečo v Kidričevi ulici
Povzročitelju, ki naj bi vozil vinjen in prehitro, grozi več kot 10 let zaporne kazni
Okrožno državno tožilstvo Celje je na okrožno sodišče vložilo obtožnico zoper Branka Žnidarca iz Štor. Ta je oktobra lani v Kidričevi ulici vinjen povzročil tragično prometno nesrečo, v kateri je umrla 47-letna Saša Preložnik iz Vojnika. Žnidarec ni vozil le vinjen, ampak tudi prehitro. Gre za odmevnejši primer, saj je Žnidarec, preden je povzročil tragedijo, le dobro uro prej manjšo nesrečo povzročil v Novi vasi. Toda policisti so takrat odstopili od postopka, saj je šlo za nesrečo neznatne nevarnosti.
Preložnikova, ki je bila mati dveh otrok, je umrla na kra-
ju nesreče. Zaradi hudega trčenja ni imela nobenih možnosti preživetja. Žnidarec je dobil hude poškodbe, a je okreval. Vozil je mercedes, tik pred nesrečo pa naj bi prehiteval v škarje! Dobro uro pred to nesrečo je lažje trčil v neko vozilo v Novi vasi, toda policisti takrat niso zaznali, da bi bil vinjen. Niti niso z njim opravili postopka. Nadzor nad delom dveh policistov ni pokazal napak. V zraku pa je ostalo vprašanje, ali bi lahko na kak način v Novi vasi policista vendarle opazila znake vinjenosti. Tako je izredni nadzor nad delom dveh policistov komentiral direktor celjske policije Karol Turk. Težko pa je
V tem avtomobilu je umrla Saša Preložnik.
E o
v
<ù
■
"3
v
o
■ ^m
"O
®
verjetno, kar smo že pisali, JC da se je voznik v manj kot eni uri, če odštejemo vožnjo, tako napil, da bi mu alkotest pokazal ob nesreči v Kidir-čevi ulici visoko koncentracijo alkohola.
Obtožnica je zdaj že na sodišču, ali se bo sojenje začelo letos, pa je težko reči. Žnidarcu grozi več kot 10 let zaporne kazni, skoraj neverjetno pa je, da bi dobil le pogojno kazen. Ta nesreča se je zgodila le nekaj dni po hudi tragediji v Arji vasi, kjer so umrli trije mladi Celjani. Prav tako zaradi vinjenega voznika, ki je vozil v napačno smer na avtocesti.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
»Kolesarim, ali sem varen?«
Za več kot polovico nesreč so krivi kolesarji sami - Pogoste poškodbe glave
Celjski policist kolesar Vinko Jost bo zloženke Kolesarim, ali sem varen? delil predvsem mladim kolesarjem in tistim, ki med vožnjo s kolesom ne upoštevajo pravil.
Trčila tri vozila
V sredo popoldne se je na cesti Arja vas-Velenje, pri odcepu za Dobrno, zgodila hujša prometna nesreča. Trčila so tri vozila, dve osebni in eno tovorno. Nesrečo je povzročil 67-letni voznik avtomobila, ki je izsilil prednost drugemu osebnemu vozilu. Po trčenju ju je odbilo še v nasproti vozeč tovornjak. 67-letnik se je hudo poškodoval.
Gorelo zaradi strele
V sredo zjutraj je zaradi udara strele zagorelo v Zadržah na območju Šmarja pri Jelšah. Ogenj je izbruhnil na gospodarskem poslopju, ki je v celoti uničeno. Zgorelo je nekaj kmetijske mehanizacije, živino pa so rešili pravočasno. Požar je gasilo 65 prostovoljnih gasilcev iz Šmarja, Mestinja, Kristan Vrha, Zibike, Pristave in Šentvida. Višina škode je okoli 70 tisoč evrov.	SŠol, foto: Kozjansko.info
Na Celjskem je v zadnjih petih letih v prometu umrlo 10 kolesarjev, več sto se jih je telesno poškodovalo. Pogosto pride pri padcih do zlomov ali hudih poškodb glave, ki za seboj potegnejo dolgotrajno rehabilitacijo. Za več kot polovico vseh nesreč pa so krivi pravzaprav kolesarji sami. In ni redko, da so kolesarji med vožnjo pijani. Policijske izkušnje kažejo, da se med pridržanimi znajdejo tudi kolesarji. Zakon o varnosti v cestnem prometu namreč pridržanja ne predpisuje izključno za voznike motornih vozil, ampak to velja tudi za kolesarje.
»Kazni veljajo prav tako za voznike koles s to razliko, da kolesarjem ni možno izreči kazenskih točk,« razlaga pomočnik komandirja Postaje prometne policije Celje Matej Čer-nec. Med vzroki za nesreče so največkrat neupoštevanje cestnih pravil, neprilagojena hitrost in alkohol. »Zato želimo kolesarje opozoriti na varnost na cesti z zloženkami Kolesar, ali sem varen. Izdelali smo jih sedem tisoč, poleg tega še sto plakatov. Razdelili jih bomo predvsem v osnovnih in srednjih šolah. Ciljna skupina so predvsem petošolci, ki že lahko opravljajo kolesarski izpit. Zloženke bomo delili tudi na večjih prireditvah in serviserjem koles,« še dodaja Černec.
Bojan Šipek iz prodajalne in servisa Kolesar ob tem omenja, da za naše območje velja, da imajo kolesarji sicer kolesa dobro opremljena, opaža pa, da jih slabo vzdržujejo: »Nekateri se vozijo le z eno zavoro ali brez luči in brez čelad. Vsi pa denimo vemo, kaj se lahko zgodi, če vozniku osebnega vozila nasproti pripelje kolesar brez luči ...«
Da so kolesarji res lahko malomarni, kaže dejstvo, da je med njimi kar nekaj vinjenih. Predvsem v mestu ali na podeželju. »Zgodi se, da ljudje v gostilni pijejo alkohol in mislijo, da je čisto O.K., saj tako ali tako ne bodo vozili avtomobila, ampak bodo domov odšli s kolesom in da je to varno, pa ni,« navaja poli-
cist kolesar Vinko Jost, ki je že napisal kar nekaj kazni in izrekel nekaj opozoril kolesarjem prekrškar-jem.
V napačno smer
Pogosto se kolesarji vozijo v napačno smer po cesti, dodaja predsednik Kolesarskega kluba Celje Miran Gaberšek, kar lahko pomeni izjemno nevarnost zanje in za voznike avtomobilov, ki jim pripeljejo nasproti: »Rekreativnih kolesarjev je vedno več, upam si trdili, da ima v Celju že vsak drugi doma kolo, zato je takšna akcija, kot je Kolesarim, ali sem varen? še kako dobrodošla.«
Za tiste, ki kolesarijo v večjem številu, je priporočljiva vožnja v skupini, ki pa se ne obrestuje vedno pozitivno, saj tudi v teh primerih prihaja do poškodb. »Takšna vožnja je ponavadi hitrejša, saj kolesarji dosežejo tudi do 50 km/h. Napake, ki lahko koga stanejo poškodbe, so denimo, da kolesar poseže po pijači med vožnjo in težko vozi z eno roko ali zavija brez najave, nenadno zavira ali pospešuje hitrost. Nekateri vozijo v nekajcentimetrski razdalji drug od drugega, kar je sicer značilno za večje dirke, v rekreativnem kolesarjenju pa mora zaradi varnosti ta razdalja biti nekoliko večja,« razlaga Gaberšek. Kolesarski
klub Celje se je poleg prodajalne Kolesar prav tako vključil v projekt Kolesarim, ali sem varen?
Več ur na dan šest dni v tednu pa je na cestah tudi Klemen Štimulak, član Kolesarskega kluba Zheroqadro Radenska. »Tudi med treningi opazimo ogromno napak, ki jih počnejo tako vozniki kot kolesarji. Vozniki nas pogosto prehitevajo, ne zavedajo pa se, da tudi kolesarji vozimo sorazmerno hitro med treningi. In potem se zgodi, da nas ne morejo dovolj var-
no prehiteti, saj jim nasproti že pripeljejo drugi vozniki. Zato nas >za-prejo<, kar pomeni, da nas stisnejo ob rob ceste ali nas komaj prehitijo in nam zaprejo pot, če zavijejo sunkovito desno. Včasih pride zato do konflikta. Tudi vsi kolesarji, ki se zbirajo na maratonih ali večjih prireditvah, niso seznanjeni s tem, kako v takšnih primerih varno voziti, in prihaja do napak.«
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
ODMEV
Sojenje
zdravnikoma
prestavljeno
V	pojasnitev nekaterih podrobnosti bi kot avtorica članka Sojenje zdravnikoma prestavljeno (št. 44, 8. junij 2010) želela odgovoriti na zapis spoštovane mag. Irence Pustovrh, dr. med. v 46. številki našega časopisa na strani 17 (Prejeli smo).
V	primeru sojenja nevrologu celjske bolnišnice dr. Marku Grasselliju sem vedno poročala le na podlagi spremljanj sodnih obravnav. Te so namreč javne (v kolikor sodišče ne odloči drugače; lahko bi tudi zagovornica obtoženega tako predlagala) in jih lahko kot novinarji spremljamo. Še več, to je v skladu z uredniško politiko in pogodbo moja delovna obveznost.
Z ničemer v članku nisem (in si tega tudi ne bom dopustila) umazala imena kogarkoli. S tem bi se vendar spustila na nivo trivialnih medijev! Glede na to, da mi očitate senzacionalističnost pri poročanju s sojenja: moje delo nikoli ni bilo in nikoli ne bo senzacionalistič-no. Če bi bilo, potem bi dr. Grassellija pričakala namesto na sodišču pred bolnišnico, ambulanto, morda celo pred domačo hišo, mu sledila ..., kot to pač počnejo nekateri mediji. Poskušala bi izbrskati kakršnekoli morebitne obremenjujoče podatke, klicala in po osebnih mobilnih telefonih morila vse zdravnike, ki ga poznajo, da mi povedo morda kaj slabega (ker dobrega ne bi objavila, kajne?). Tako namreč delajo senzacionalistični mediji, ne jaz. To vedo vsi, ki so kdaj sodelovali z menoj (kar nekaj jih je tudi iz vaših strokovnih vrst) in moji novinarski kolegi. S sodišč ni senzacionalnističnih fotografij, niti mi na pamet ne bi prišlo, da bi to zahtevala od svojega profesionalnega fotografa. Fotografije so nastale v sodni dvorani, kjer fotografiranje dovolita predsednik sodnega senata in vrhovno sodišče. In ne boste verjeli, če bi kdo na začetku zaprosil, da fotografij ne objavimo, jih ne bi. Ne bi bil prvi tak primer, saj mi korektnost pri delu veliko pomeni. Sem potem jaz senzacionalistična?
Novi tednik dela medijski linč? O tem konkretnem primeru so pisali vsi večji časopisi in pisanju o tem so posvetili veliko več prostora in ostrejših besed kot Novi tednik. Pogosto zato dobim
občutek, da smo regionalni mediji na nek način tisti, ki poberemo (pa čisto neupravičeno) vse kritike na račun »velikih«.
Ne mešam osebnega in poslovnega življenja, a naj bo tokrat izjema. Pred časom je naneslo, da sem imela v času enega meseca v bolnišnici kar tri osebe iz družine. Vse so potrebovale zelo zahtevne operativne posege. Takrat sem spoznala, kako se življenje lahko obrne v trenutku in kaj takrat pomenita pomoč in srčnost kirurgov, zdravnikov in zdravniškega osebja. Vsak izmed teh, s katerimi sem prišla takrat v stik, ve, kako globoko je moje spoštovanje do njih. In tega ne bo omajalo ničesar (mimogrede, med njimi je tudi eden izmed štirih nevrologov, ki so podpisani pod vašim zapisom). Dr. Grassellija osebno ne poznam, v njegovo profesionalnost ne dvomim, še najmanj nikomur ne želim, da bi ga sodišče spoznalo za krivega nečesa, kar morda ni storil. Toda ko sem v sodni dvorani, sem tam kot novinarka. Ki ima svojo delovno obveznost. In obvezo k obveščanju javnosti. Iz česar niso izvzeti niti zdravniki.
SIMONA ŠOLINIČ, Novi tednik
PREJELI SMO
Kam z živalmi med
počitnicami?
Bližajo se šolske počitnice in mnogo šol v svojih prostorih goji živali: v terari-jih, akvarijih, vivarijih. Lizbonska pogodba v svojem 13. členu zavezuje vse članice EU (torej tudi Slovenijo), naj upoštevajo zahteve po dobrem počutju živali kot čutečih bitij, pri čemer naj spoštujejo zakonodajne ali upravne določbe v tej smeri. Tako je počutje živali v šolah odvisno od posameznih pedagogov, koliko so ti ozaveščeni, da učence podučijo o ravnanju z živalmi. Kolikor mi je znano, ministrstvo za šolstvo in šport ne razpolaga s posebnim učnim programom o etologiji. Dokler to ministrstvo nima takega specialnega programa, Zveza društev proti mučenju živali Slovenije ta čas uporablja angleški program (RSPCA) in ga posreduje zainteresiranim šolam. Vendar to ne more početi v nedogled, zato naj za prvo silo ministrstvo stopi v sodelovanje z Vur-som in naj svojim veterinarskim inšpektorjem naloži
sistemske preglede v šolah, kjer gojijo živali. Vurs naj da preko okrožnic šolam ustrezna navodila in ravnatelji bodo morali poskrbeti, da se bodo upoštevali standardi za gojenje in vzdrževanje živali. Neposredno bodo morali biti odgovorni za probleme z vidika primernega prostora (velikost, temperatura, osvetlitev), hrane, pitne vode -vprašljiva je rednost, če so za skrb zadolženi učenci, kontrole zdravstvenega stanja živali - obremenjevanje živali z maso otrok, ki jih vsakodnevno vznemirjajo z ogledi, obiski itd. Nekateri otroci po končani šoli živali odnašajo
Leta študija
Bralko zanima, če bo po predlaganih spremembah pokojninske zakonodaje še mogoče kupiti leta študija ter kako se bo to upoštevalo. Prav tako jo zanima, koliko časa študija je mogoče kupiti po sedanji pravni ureditvi, koliko stane eno dokupljeno študijsko leto (oziroma na kakšen način je to trenutno obračunano) ter če se ji to nato pri izračunu pokojnine šteje enako, kot če bi bila zaposlena. Želi še izvedeti, kako bi bilo v primeru, če leta študija dokupi zdaj ter bi prišlo do spremembe zakonodaje: ali bi ji kupljeno študijsko obdobje priznavali tudi po morebitni novi zakonski ureditvi oziroma če bi bil to potem zanjo tako rekoč proč vržen denar.
Brane Kokot, vodja službe za odnose z javnostmi v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, odgovarja: »V skladu s 198. členom trenutno veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se zavarovancu, ob pogoju plačila prispevkov za obvezno zavarovanje, upošteva v zavarovalno dobo za izpolnitev pogojev in odmero pokojnine čas zaključenega dodiplom-skega in podiplomskega študija. Po navedeni določbi je mogoče dokupiti toliko časa, kolikor je po programu trajalo šolanje oziroma do diplome, če to obdobje ni všteto v pokojninsko dobo že na drugi podlagi. Po noveliranem 221. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je osnova za plačilo prispevka za vštevanje časa študija in časa služenja vojaškega roka v pokojninsko dobo enaka znesku povprečne plače (bruto) zavarovanca iz koledarskega leta pred vložitvijo zahteve, povečane za odstotek porasta pokojnin do zadnjega dne v mesecu, v katerem je vložena zahteva. Pojasnjujemo vam, da so se v letošnjem letu s 1. januarjem pokojnine uskladile za 1,7 odstotka, pris- Št. 47 - 1
na svoj dom, kjer ni kontrole, kaj se z živaljo dogaja. Ravnatelji bodo namreč morali biti odgovorni neposredno za dobro počutje živali po eni strani, po drugi pa za zagotavljanje zakonitosti. S tem načinom v marsikateri šoli po končanih počitnicah ne bodo našli shiranih, zanemarjenih ali celo mrtvih živali. Upam in želim, da bi moj apel še pravočasno naletel na posluh ministrstva, Vursa in veterinarskih inšpektorjev - seveda še pred počitnicami.
LEA EVA MULLER, predsednica NO DPMŽ SLO
pevna stopnja za obvezno zavarovanje pa znaša 24,35 odstotka. Osnova ne more biti nižja od zneska 60 odstotkov povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem je vložena zahteva, ta pa trenutno znaša 899,54 evra.
Dokupljena pokojninska doba je zavarovalna doba in se upošteva tako za izpolnitev pogojev kot za odmero pokojnine. V primeru upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti pa dokupljeno obdobje študija lahko vpliva na zmanjšanje pokojnine pri tistih zavaro-
vancih (moških), ki so sicer dopolnili 40 let pokojninske dobe, ki ni vsa delovna doba, in so pravico do pokojnine uveljavili pred dopolnitvijo polne starosti. To zmanjšanje pokojnine je trajno.
Nadalje vam pojasnjujemo, da vam informacije v zvezi z dokupom časa študija po novi zakonodaji žal ne moremo posredovati. Glede na to, da je predlog zakona še v javni obravnavi, so tovrstne informacije preuranjene, lahko pa si predlog ogledate na spletni strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.«
BRANE JERANKO
www.radiocelje.com
Čili invalid
Bralec opaža invalidskega upokojenca, starega nad petdeset let, ki opravlja doma po upokojitvi najtežja fizična dela, med drugim v gozdu. Zanima ga, zakaj pristojni organi to dopuščajo ter kako naj drugi občani ukrepajo v takšnih primerih, kam naj to javijo.
Brane Kokot, vodja službe za odnose z javnostmi v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije odgovarja: »Morebitne zlorabe v zvezi z delom se lahko prijavijo na Inšpektorat RS za delo, Parmova 33, Ljubljana oziroma na službo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za odnose z javnostmi, ki bo ukrepala skladno s pristojnostmi.«
BRANE JERANKO
yi 'Û O
E
o
CL
Na ogled nova stanovanja v središču Vojnika
V središču Vojnika, v neposredni bližini vseh storitvenih dejavnosti in le korak od gozda, je podjetje MIK Celje zasnovalo enega najsodobnejših energetsko varčnih stanovanjskih objektov v celjski regiji. Stanovanjski objekt Vojniška gmajna s 50 nadstandardnimi stanovanji bo zaključen in novim lastnikom na voljo v mesecu oktobru 2010, prodaja stanovanj in predstavitve potencialnim kupcem pa so se že pričele. V nedeljo, 20. junija, od 15. do 19. ure bo v Vojniški gmajni dan odprtih vrat in možnost ogleda stanovanj.
Stanovanjski kompleks Vojniška gmajna je sestavljen iz dveh lamel z ločenimi vhodi in s skupnimi kletnimi in garažnimi prostori. V kompleksu bo skupaj 50 stanovanj v velikosti od 37 m2 do 125 m2. Znotraj ograjenega kompleksa sta predvidena tudi manjši park in otroško igrišče, zaradi trikotne oblike objekta in lege pa temačnejših severnih stanovanj ni. Vsa stanovanja bodo klimatizirana, opremljena z nadstandardno sanitarno
opremo in talnimi oblogami višjega cenovnega razreda. Arhitekturna in funkcionalna zasnova kompleksa je v prvi meri usmerjena v kakovost bivanja in energetsko učinkovitost objekta. Sama gradnja kakor tudi uporaba izbranih nadstandardnih materialov in stavbnega pohištva zagotavljata kar 45 odstotkov manj toplotnih izgub kot je standard za tovrstni tip objektov. Kljub temu, da zakonska obveza še ne obstaja, bo za objekt Vojniška gmajna izdelana energetska izkaznica, iz katere bodo razvidni najpomembnejši kazalci rabe energije v stavbi in kakovost toplotnih lastnosti stavbe.
V nedeljo, 20. junija, od 15. do 19. ure vabljeni na ogled stanovanj. Obiščite nas in sodelujte v nagradni igri za popust pri nakupu stanovanja!
Več informacij o ponudbi stanovanj v Vojniški gmajni: Irena Krajnc, direktorica investicij; tel.: 03 425 50 50; gsm: 051 365 287; e-mail: irena.krajnc@mik-ce.si
□ DRI TELEFDN
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 19. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice)
NEDELJA, 20. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom -Uroš Perič, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter in javljanja s piknika Katrce v Vojniku, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
PONEDELJEK, 21. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Uroš Perič, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
TOREK, 22. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, oddaja o zdravju, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Murski val)
SREDA, 23. junij
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val z Matejo Podjed, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O -klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek (Pepel in kri), 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 19.20 Ponovitev oddaje Zeleni val, 24.00 SNOP (Murski val)
ČETRTEK, 24. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.35 Hujšajmo skupaj, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop -ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
PETEK, 25. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
Uroš s črnskim glasom
Uroš Perič je Celjan. Glasbenik, ki je zaslovel s svojimi interpretacijami skladb velikega Raya Charlesa, zdaj pa že vrsto let tudi sklada in snema svojo glasbo, veliko tudi nastopa.
Kako je prišlo do njegovega uspeha? Kako ga sprejema tujina? Kako se je vse skupaj sploh začelo in zlasti zakaj se je? Je bilo težko uspeti? Kam ga vodi njegova glasbena pot? O vsem tem in še o čem smo se pogovarjali s simpatičnim in zgovornim Celjanom, poslušalci Radia Celje pa bodo pogovor lahko poslušali v oddaji Znanci pred mikrofonom. Uroš Perič nam je tudi zaupal, da bo jeseni izšel nov album, od katerega veliko pričakuje. Sestavil ga je namreč iz samih due-tov z najuglednejšimi slovenskimi, hrvaškimi in ameriš-
Uroš Perič
kimi pevci. Pa tudi to nam je povedal, da je bil na gostovanju v ZDA, v Atlanti, ki je v zvezni državi Georgia, in bil toliko predrzen, da je na festivalu, kamor so ga povabili, zapel njihovo neuradno
Katrca tokrat s Karlijem Gradišnikom
O letošnjem pikniku Katrce, ki ga je kar nekaj časa neumorno pripravljala naša tržna služba in na katerem bo 65 let izhajanja proslavil naš časopis, zagotovo veste že vse. Morda pa še ne veste, da bo leto 2010 prelomno tudi za skupino Katrca, ki je »kriva«, da se tisti poslušalci Radia Celje in bralci Novega tednika, ki imajo radi slovensko narodnozabavno in zabavno glasbo, že nekaj let srečujejo na pikniku.
Skupina Katrca bo 26. sep- tudi nova zgoščenka, na ka-
tembra na prizorišču piknika Katrce v Vojniku praznovala peto obletnico delovanja. Ob tem jubileju bo izšla
teri bodo predstavili narod-nozabavne viže in tudi nekaj zabavnih. Ponosni so tudi na novo pridobitev - evropske-
ROP RESIGN PEPEL IN KRI ČUDEŽ KA POLJA STANE VIDMAR KORAOO IN BRENOI ANS. ISKRICE MEANER
MARIJAN NOVINA
ANS. BRANETA KLAUŽARJA
ANS. SPEV
ANS. ROKA ŽLINDRE
ANS. J p DE L EXPRESS
RUDI SANTL . KATRCA . ANS-JUHEJ ANS. RA-CE
■	ANS. KRANJCI KARLI GRAOIŮNIK BORIS KOPITAR
. ROK FERENC JA . HARMONJKA R S KI ORKESTER K LEM NA BO SER JA
■	OKTET ŽUPANOV GLASBENO PRESENEČENJE
M ' ,
Laško
_ Novega tednika
PfftHÍOITĚV ttO ŮU	VrtfAfflOU (ÍOTOHi
rCHACO Z4 OrHOHC ;(.;: . »je»««
- lOUJA L t i. IX J** J
06 SONCU KONCERT TANJE ŽAGAR S SPREMLJEVALNO SJURI
v*™*«! VOJNIK, 20.6.2010, OD 14.URE Vstopnine*«:
(6) (2) (4)
himno, nepozabno Charlesovo Georgia on my mind.
Pogovoru lahko prisluhnete v nedeljo, 20. junija, ob 10.10. Z Urošem Peričem se je pogovarjal Branko Stamej-čič.	Foto: GrupA
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA:
1.	SATELLITE - LENA MEYER LANDRUT FEAT. USFO
2.	CALIFORNIA GURLS - KATY PERRY FT. SNOOP DOGG
3.	I CARE FOR YOU - JENNIFER BRAUN
4.	ACAPELLA - DAVID GUETTA FEAT. KELIS	(5)
5.	STAYTHE SAME - AURA DIONE (5)
6.	ALEJANDRO - LADY GAGA (1)
7.	ALL THE LOVERS - KYLIE MINOGUE(2)
8.	NEUTRON STAR COLLISION -
MUSE	(3)
9.	ALL NIGHT LONG - ALEXANDRA BURKE	(3)
10.	WAKA WAKA - SHAKIRA FT. FRESHLYGROUND	(1)
DOMAČA LESTVICA:
1.	EO - ŠANK ROCK	(5)
2.	PREDEN GREŠ ŠE MAL OSTAN -FLIRRT	(3)
3.	PRAVIŠ, DA VEŠ - KARMEN STAVEC	(4)
4.	PLES DO NEBES - SOULFOOD INC.	(1)
5.	MATEMATIKA - NINA PUŠLAR	(7)
6.	VSI SMO KDAJ ŠE NEKDO DRUG -MELODROM	(5)
7.	PEČAT - ANAVRIN	(4)
8.	NEDOSEGLJIVA - CHORCHYP ft. VLADO PILJA	(2)
9.	PRAVLJICA - ZEUS	(2)
10.	OPROSTI MI (ACCOUSTIC) -SAMUEL LUCAS	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
WORK IT HARD - STRESS FT. STEFANIE HEINZMANN NOT AFRAID - EMINEM
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
SUPERHEROJ - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV
V DVOJE LAŽJE JE - PIKA BOŽIČ Nagrajenca:
Ivan Kralj, Aškerčeva 67b, Laško Martin Ivanc, Prešernova 44, Maribor
Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009
ga prvaka na »frajtonarici« Klemna Rošerja.
Na tokratni prireditvi bo skupina Katrca nastopila v tandemu s citrarjem Karlijem Gradišnikom in z žlahtnim Oktetom županov. Pevka in voditeljica Klavdija Winder se bo na piknik Katrce pripeljala s Slovensko vojsko, ki bo razstavila svoja vozila in opremo. Tudi letošnjo Katrco bomo dobrodelno zaznamovali in osrečili nekaj otrok s šolskimi torbicami, zvezki in šolskimi potrebščinami.
CELJSKIH 5 plus
(6)
5
1.	NA STARE LEPE ČASE -MODRIJANI
2.	PRAZNIČNI ŠOPEK - DRUŽINSKI TRIO POGLADIČ	(3)
3.	ZGODBA POŠTENJAKA - OKROGLI MUZIKANTJE	(1)
4.	ŠE ČAKAM TE - VIHAR	(2) RDEČA PENTLJA - ANS. BRATOV AVBREHT (4)
Predlog za lestvico:
POČITNIŠKA HIŠICA - FANTJE IZPOD ROGLE
SLOVENSKIH 5 plus
1.	VINO JE SLADKO - MALIBU (4)
2.	PA NAJ JI BO - NAVEZA	(2)
3.	ADIJO, LJUBICA - DOMEN KUMER (1)
4.	LJUBIM ŽENO POROČENO - VESELI SVATJE	(3) KDO JE KOLOVRAT - KOLOVRAT (5)
Predlog za lestvico:
NAZDRAVIMO SLOVENIJI - KOŠTRUNI
Nagrajenca:
Franc Šumer, Bratov Vošnjak 5, Celje Marija Bombek, Udarniška 2, Štore
Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
5
<1*711 J n I WL1 ».HHM
S predstavitve nove kolesarske karte Obsotelja in Kozjanskega ter projekta povezave trinajstih vinskih cest v Sloveniji in Avstriji. Na fotografiji z leve Majda Slokan iz Zavoda za turizem Maribor in direktorica Sotle Bojana Žaberl
Z naslovnice nove kolesarske karte Obsotelja in Kozjanskega, ki je na voljo v vseh tamkajšnjih turistično-informacijskih centrih ter na sedežu agencije Sotla. (Foto: DOMEN GROGL)
S kolesarjenja po odmaknjenem Vetrniku nad Kozjem (Foto: DOMEN GROGL)
Ustvarjajo kolesarsko destinacijo
Ob Sotli pričakujejo še več ljubiteljev koles ter ljubiteljev vina
www.novitednik.com
Po začetku sezone kolesarjenja so javno predstavili prvo destinacijsko kolesarsko karto Obsotelja in Kozjanskega. Gre za del širšega projekta Kolesarimo po Obsotelju in Kozjanskem, s katerim si prizadevajo ustvariti pogoje za status nove slovenske kolesarske destinacije.
Na novi karti za kolesarje po Obsotelju in Kozjanskem je deset predlogov za izlete po petih občinah, ki so načrtovani tako, da jih je mogoče povezati. Iz vsake od sodelujočih občin, to je iz Kozjega, Podčetrtka, Rogaške Slatine, Rogatca in Šmarja pri Jelšah, sta predstavljena po dva kolesarska izleta, pri čemer so opisane tudi lokalne kulturne in naravne zanimivosti.
Vodilni partner projekta, ki se pravkar končuje, je Razvojna agencija Sotla, od koder s projektom vzpostavljajo pogoje za pridobitev statusa kolesarske destinacije. »To pomeni, da smo v okviru tega projekta animirali ponud-
Na Šmarsko-virštanjski vinskoturistični cesti VTC 10 pričakujejo v prihodnje večji obisk, več obiskovalcev iz Avstrije in drugih držav. Razvojna agencija Sot-la je namreč partner v projektu Vino cool, ki je začel povezovati 13 vinskih cest slovenske in avstrijske Štajerske, podobno zgodovinsko, zemljepisno in kulturno okolje. Tudi na Šmar-skem želijo ponudbo oživiti z vključitvijo kulinarične ponudbe ter doživetij ob vinski cesti.
nike na območju, da si pridobijo status kolesarju prijazne ponudbe. To so lahko nastanitvene zmogljivosti, gostinska ali druga za kolesarje zanimiva ponudba,« je zadovoljna direktorica Sotle Bojana Žaberl.
V Obsotelju ter na Kozjanskem že imajo dve kolesarski informacijski točki v Pod-
četrtku in Rogatcu, kolesarski hotel ter tri serviserje za kolesarje. V bližnji prihodnosti naj bi se še Terme Oli-mia odločile, da bodo za svoj kamp Natura pridobile status kolesarskega kampa.
V kolesarskem projektu, ki se končuje v tem mesecu, sta projektna partnerja združenje Turizem Podčetrtek ter
Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec. Vrednost projekta, ki so ga uradno predstavili v dvorcu Strmol v Rogatcu, v celoti znaša približno sedemdeset tisoč evrov, od česar je večina denarja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, preostanek pa so plačale občine.
BRANE JERANKO
Bellevue jih vse bolj skrbi
Občani Rogaške Slatine ter gosti so vse bolj nezadovoljni zaradi slabega stanja objekta restavracije Bellevue, nekoč najbolj priljubljene izletniške točke turističnega mesta.
Po številnih težavah s starimi poslopji po mestu, ki so jih uspeli rešiti, ostaja zaprta restavracija, ki je visoko nad njim, med zadnjimi nerešenimi problemi. Kot je slišati, je bil denacionalizacijski postopek za Bellevue pravnomočno zaključen, denacionalizacij-skega upravičenca s Hrvaške pa naj bi motilo slabo stanje stavbe, ki je zaradi tega od upravljalca ni hotel prevzeti. Z osamele stavbe so med drugim izginili žlebovi. BJ
24
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
I I i M i I I I 1 i I IJ.:H_L_IJ—ULL.I1 I I U-Ll L................Mlin
031 692 &

Z, sodelovanje ^^
VSI NASIMOJSTR1
pokličite:
031692860
Predelna stena je odlična rešitev, da brez gradbenih posegov ločimo prostor.
Suhomontažne predelne stene so lahko iz mavčnih oz. "gips" plošč ali pa preprosto lesene,
Odločitev; ali bo v predelno steno vgrajeno okno ali vrata, je vsekakor stvar funkcionalnosti.
Postavitev montažnih sten ima kar nekaj prednosti pred konvencionalno zgrajenimi vmesnimi stenami. Običajna je gradnja s stojkami iz kovinskih profilov, občasno se uporabljajo tudi lesene letve. Stenska votlina je idealen prostor za * namestitev instalacij in toplotnih ter zvočnih izolacij. Takoj ravno stensko površino lahko nemudoma p repi es kate, tapecirate ali obložite s ploščicami.
s?
LÀMAL
4
đ
arhitektura notranja oprema oblikovanje
pripravi [irtiioknit tliikumcruacijc
ďcammií)
iWKIurikii nafrnwaiA
tZN.OFPN.PÍJP)
La mal d.o.o.
Tflwrjt if
jlHTetidij»
Siívsniji
t+ÎÎSÎMJlO« t mtaiisnial.íi tefnaMw^gmaiUvir ipií L: www.hml.ii
Celje: 041/710-480
Rogaška Slatina: 041-767-526
o!»« wmmm
/fr^L IIYIDBA VODOVODNIH IN QENTMllilH lDn0 I HAPÍUAV TVÍ WKAOJA KONUNC
MfllUEIÏÏEHHetôiXl».» Piuiinska vas 34/d. Sloie. gsm 04 I 692 307
	
	AGM NEMEC d.0.0.
	Sedtař 3, 3270 La5ko
W m irl	Tel.: 03/56-48-043
	Fax.: 03/56-48-840
	E mail: agm.nemť?c@>kabelnet.net
GOSTINSTVO 1 GRADBENIŠTVO IN KAMNOLOM	
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna In lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štiri ko lesnike, skuterjein motocikle KOVINSKA Qk LA N TER IJ A pro i z v o d nja in montai»
s.p.
Vunsko IBti,í35í Vramlí T«l./ia*5725I06,gwn041 ÍGB 655,031814 999 p-n s J :sl ivita mim loi .n ?1 .www. mam vransira.nel
ïmajt
KROVSKO, KLEPARSKA DELA, MONTAŽA STREŠNIH OKEN. BREZPLAČNI OGLEDI IN SVETOVANJE, KONKURENČNE CENE.
gsm; 041675621 tel.: «/7810?40 gim:041 677 153 fa k: 03/761 0211 e-pošta: matejarwek^gmsfl.tBm
Te L 0407 797-546 www.debra-dGsign.com
^^ Debra Design
|m	-mhorriMtaínisiíMti
-	slikđpleskarsivo ipkdílfii stene, ipui&nl stropovi,
-	izdela» fasad izdelava man uni in napu&v]
-	kro«tro, kisparaivo	- polaganji talnih tàlag
Dejan Bratuíek i,p., Ceita Talcev S, 3320 Vefenje
JK
JWJrv, f ,
■řv ■
euposti
6Î
STOFUTVE
íi&nje poslovu, h prostorov, hrt.
HOQOm.COM
amm—
PtSnitaS
ÎJWSenljur	, .
Malt: irfemrosiil-sMnive.si smMJnaíli&nja www.iumsiikiQiiivE.si pranje JídelkovLttekáiilí
Tel: QÎ/ÎBQ55SD	obflSYi'iiiftnjf: ítfWj. ill .inii:nja. iu?rjâMni?ga jeku. plasliínlh nui
Csm: tH Ï67SÎ95	Ekološko tlićen.L' mudifkiv SOnillilL fleklrani

RAĆUNALMIf H SERVIS F0MDČIHTRGOVINANADOMU !
\ o
n
■BttunHiij(hF tttVIl nn Oomii ô 1:0 Íli* i ipltsrnh uni In «lih«!>J n HituniliilKi inirrukílj* In l*£i|i	„
-flTi#JiH	J« řidli tjl	*
.Fron»|i jrailktiv APPLE 0E(_L .Pomoc lLirfjiim P" ucorffbi Lrhn^nlh napřim
tel*: 03 781 26 03
INFORMACIJE
Vtirija vas 15, 3212 Vojnik TeL03/7S-(X>'75Q GShUMÍ/645-71S www.miooprema.si
........,,M"....................i 1 m n 1 , ■ , . I , ■ , , j , , r
POKLIČITE WAS!
swotoo m^^mrm
FRAHC MAfOHAHC,
D. L. Dobroti n ška 21,3230 êenljur Toi.: 031 746 12 90 Faks: 03/746 12 95 e-pošta: franc.majorEnc@siol.net splet: www.majoranc.si
» i C1 J r. i EI1TP u r.n n r. MVM1>r HA TPPS
(liTrONi It KUÍILNOOUt HUPI HVQPLAS(»(! Ě LI UlJtíl.Zft ŮL rtíVAHl E SlNIIlltNfyODl. HlítD[Q>:il
ôîjSj jjiiiir
ABUMLILiTOUJl í HC □ Û 0 U NIM J IM t REÎFIÎVOJIEJI (Í SUN I IHk NO V □ PQ i U 0[ f j V Hl( 0
ipomljJadska akiija izdelkov
KOB 1ER MO INSTALACIJE I hL«/Hf H », |in: Ml/4it 744, ha; Cl 744 » ti Kolodvori ». 3230 foiljur I *-hB: UiekoUiHl|.lt . www kub ko»i|.i]
Mat j ai Železník
vglašewmje klavirjev
gHTu04t 714 2-10..... hA: <0548 40 fifc faks oas«« 60
i"-posilJ: matjjj^»>U,síiiikr'.,sinl.íirt
glasbeni center
CÍOSposka 25, 3000 Clil jo
Inl'pfVm
MAC ■ ŽKLLZN1K d.o.o.
Míltfrtíkega II 3W0 Ceiie ici.: 03 S41 32 66 ID: SB82653Ï7

V www.ki
DOltTORJl TRADICIONAL KITAJSKE MEDICI
www.kitaj5kamedicina.si
Mariborska 12i, 300Q Celje Tet,î 040 720189
Zelene ulica T7,2000 Maribor Tel.: 040 417 4É3 ali 05917 43 43
<Ptikf\
MARJAN TE RŽ AN t A
Mariborska 54 p.p. 1013. 3102 CEUE Tel.; 03/431 -33-00, Fax: -3S-Û1
t îtniHKE
I TlfUJIH VMM NUMMO;
. srawc™ PSfdl En VID* 7A OÍALI ■ KVULtTtTOASItKLAIHWÏIRit ZA KORtlC^S!« OČAL»
-	SinOKIWhil PFiEGLED ZA iCWAtíTNĚ LEĆE
-	«VWJTETNE KUtíTAKmE LTCÉ
» Cisnu, ±« manili; hť LEČÍ
• 50NĆN» OÍJLA PRiINJlMI«PHCH^A.-Al.eEV
LAJTE K f*HK iflíJI IWHJiJÇH /J, 41 KAMU.' OIT Iftfc
DELOVNI ĆAS: dolavrlkl od ÍOC-i 8,00. sobota od lOO-U.OO
ELEKTRO KLIMA
VKrpjivii 11c Ml J Vojnu Ttt bš tbi-JÎ ÙI i'TirK^^nma iuqpj.U
www >[ira ttgpj- LI
TOPLOTNE ČRPALKE /KLIMATSKE NAPRAVE
mmmo vmm
7&NŠČXJ&&ŠIS
BLiiii nt L t. jooo C*l)a 01 Hi U li 04)
j^ktromehans ka
I I 1
servis plinskih peći
JUNKERS* BUDEflUS
*	VIESSMANN * UMICAL
*	SAUNIR D UVAL
Stanko Fartelj s,p.
Gasposka ulica 3 JOO0 CëLJe
gsm: 041/63 i 4 ijfi rt? ■ 03/544 J /^3.03/^5,3600
VUI*J fi. erektrtjin s h;>nii(a ■ sp. si elektr'r^gftarïtfcefartettóiýcIJa net
tUtUl
ELEKTROINSTALACE PROJEKTIVA-MERITVE
uaa međa Gfncittokh 4, M CELJE Td: |D3i W IDWÍI E-inč): cktemraniiaaiiiïsiiiirl
1		• PĎW0C STAREJSfM • 5FREHSTV0 ÛSEÏ 00 ZDRAVNIKÍ, IHIHWlIDMMOSfBAM BOlIlSlIŒ-pmoI
f	- - ' á Vfl	' CEL00HÏVN0 VABSTVO - U REUlTĚV WNOVflNJ AU HlS 'MASAÎE
	A	ALEGRA GSM: 041 802 145
		Muiíjski [tg 7, 3000 Celje
JASNOVIDKE - prerokovanji
4216 4316
nihalo in poz, energiji
Ć>hKA-f,V E),o.e.r Wjrib.rjriki 175	Î311 SkoJfc CéJfe:
.	-IZD. KOV. NADSTREŠKOV
e xvtlvž ED RA7|.j|n KOV. KO N STR. KLJUČAVNIČARSTVO ,lm DVORIŠČNIH VRAT IN OGRAJ -IZD. KOV. STOPWIÍČ IN DRUGIH KOV. IZDELKOV
Sešče 5. 3312 Prebold
kij uca vnica rstvo- hecodeztSsiol, n e!
GSM: 041 78 33 BÛ tel.: 03 7053046
/WíAMHV l IAŠKO
! Il
ill KM V
MANUALNA TERAPIJA
I ZVA] A: t>R. A, VERÍINTN tlKTOI'LD REVMATOLOG
HTtX ij.o.tJ.,, nurtAjsKA 1ÎD *., lOOd m : 0} /7.V4-S7-00, OU SW" 261; splo- ww.mt« y; f-it^TJ, mfic®r-2.P(ET
[XBRODtéU V NOVt LEPOTHITOCki V ŒNTRU LAŠKEGA
k NUDIMVUI:
tWUMîiffiffllWffl - v<ajfu) iRtîa »i
flflí KIUUD	LASSSKtOSIlUKfWItJEElUK
PCft'ijS'iiiM IhOH™ iiBWMIÎÏEWaSTiffiilïï MÍUWJ1Ů	ÎUiHHfrtW.'HMSn
I MTV -Pallid -ufvKî-HFinïÎMkjkL-^wi™
Mnwlil)(I.Liil:a lllHIRMAaJE: iíM DÍJSSKISÍ IEUBOTM2CtEJttH fcgtMptí^ftifii

Ivo Gubo, s.p.
Co IS terihdelovnih iíknííDi v Avsiriji, cvnnuviio z v.imi v CcLjiiJ
GRADNJE
Pučnikova 4, ÎOOOCelje	0bnovi staJl0VřLJ11 íri mamard
GSM: 031/570-057	i /delava d eni ít fcuad
e mail:guba.i*oi§gmait.com	Zunanja ureditev
ogrevanje in prezračevanje
C e LOVITE? REŠITVE OGR EVAN JA IM	^f^
PREZRAČEVANJA ZA PASIVNE IN NIZKOENERGIJ5KE GRADNJE
TaJjToo7WB^iPinHLefi3J »«lo *odvjtamJSJnu^nîUf

VITA-TERM
i OaRCVJMJE IH fWEXMAňíVtmM
VÍTA TERM Egon Vraljií ç.p,
SrtlovanJ«-. inÍBdiring.r ríoldpftEví. prcuMja in montaža vitu tu rm^fgm ■ 11 ce m
lijfljvjwehvjii toplotna i mlati likih frad.
Ijdeljvđ iwpuíiev; Picíbnka dela;
I /akiju<na dela v^radben^tvu;
Zabukovšek
iAËuKOviËKHn partMrjid.n.o, ili*4,311SLOCE
Uporabljamo naslednje matefiale; ;ub, fragmat, roeflx, baumit.
darko mavric s
C. tiiisrikgi uorMJ 15a. Stnljiir tel.: M746M«,T49Ï6TF f«; DÎT4S30DU, MUH GSM: W1 610 «S Hiuil: iarl«giTid777.sl
izdelava dežnikov $ prodají: ialusj, ^ lamslnihiaves, j; pil ssjev, -o sentit, E
® ïï ® 8 B (f «
SERVIS - PRODAJA - REZERVNI O E L t
gsm: 041 637 674	Uw3,3MCC4e
PIAGGIO
i
ŠIVILJSTVO
KRPIC/^
Mariborska (esta 86 3 000 Celje, Tel.: 03/54-13-295 ODPIRALNI ČAS: panedehjek- petek I î o bot J
136:00 - 19:00
-	manjša EKSPRESNA popravila
-	original krajšanja jeansa
-ožerbje oblačil, menjava zadrg.. -popravila usnjenih obtaćil
I nřdfljj in prii rt i ki
07:00-13:00 ZAPRTO
lil 5EMTI/F PREI/0ZI in ODVOZI CELIf
Ifl Specidfno ftifenje taltiiři,zicíitih pourïin in bu,
Ci fil Of.
poslovnili piostorov.ítanoyari),
podítieiij.sartólíletiPoltiítoL
apafûtow, oduozi na dtp o fi tj o
gsm: 05 I/SS 17 SS OHO/31 U 93
"W*íl,-Hiinrir,io f. lmbcijcm nI 'IM IK-KViï

GAL ER i
OKVIR
Najboljša izbira okvirjev v mestu.
Galerija Okvir, l.ir.hr Einll 5.p. Sbnetow 19ů. HXK Celje. ÍL0 TsLM/ÍHÍím
Delovni cas:
ponedeljek petek S-Hin 16-19 sobota 8-12

Tjizaff/ff
P úřífiíjic, urejanje, tnu/an/r in posredništvo , ——	Zuran ViiksiuicK'ii f.p.
i i! 1 i > It < > <1 OprkamiSa U f, ,1000
wiow.tazodcja.si
- L'ošrijii trave - t>brezt)i>nnje žit-e meje in dreves Telefon: 041/911-981, E-mail: lazakja®sioLnet
LE Stil A OKNA IM VHODNA VRATA Z A VA 5 DONí
lïmiîPd. ivetiMfiji iztlrtívč. moflUia, demontiá v*po vdiiti iftjuh
Kontakti;
Tel, 03 70 SĆ 023 Fax D3 S?2É390
HIZAJISTVO ÍH
KORUN
e mail: mizarstvo,komn@siol.net; splet: www.mizarítvo-fcoruri.si
	V PRIMEEÍU SMRTI VSE NA ENEM MESTU
	POGREBNE STORITVE i PREVOZI POUOJMKOV PO KOPALI ÍKE ÎTORTTVE S POÍOfGW POKQjfJEGft
	24 un NI BfíEZPLACHl OBISK NA DOMU
	03 781 82 45 • 051 649 780
	PE TRG CELJSKIH KNEZOV 3. CEUE
VOJ M IK	www-prlmoiH.fl
............ i -1 11 i r i u i 11 11 rrrri-p-n rrrrnr[ 1111 | 1111 \ u i '
Prihaja novi A8
Audi A8 sodi v razred prestižnih limuzin, v razred, ki ga že dolgo obvladujejo predvsem nemške avtomobilske hiše.
Zdaj se tudi na slovenski trg vozi novi A8, gre za tretjo generacijo. Ta se je v dolžino občutno raztegnila (513 cm), avto je tudi nekaj širši, za 48 mm se je povečala medosna razdalja, 10 litrov je pridobil prtljažnik (510 litrov) ... Načeloma je to petvratna limuzina, ponujajo pa tudi štiri-sedežno varianto, vendar je treba za zgolj dva zadnja sedeža doplačati. Kot prejšnji generaciji je tudi ta opremljena s stalnim štirikolesnim pogonom quattro, le pri izvedenki, ki jo bo v začetku
prihodnjega leta poganjal dizelski šestvaljnik s 150 kW/ 204 KM, bo šla moč zgolj na prednji kolesi.
Slovenski kupci lahko ta hip izbirajo med dvema motornima variantama. Tako dizelski kot bencinski motor imata po osem valjev in neposreden vbrizg goriva, pa 4,2 litra gibne prostornine, pri čemer pa dizelski zmore 258 kW/350 KM, bencinski pa 273 kW/372 KM. Osemstopenjski samodejni menjalnik je prav tako serijski, marsikaj pa je, žal, na voljo za doplačilo. Tako za dodaten denar ponujajo touch pad, majhen zaslon na spodnjem delu armaturne plošče, ki deluje na dotik in je mogoče preko njega uka-
zovati navigaciji, klimi in radijskemu sprejemniku, ne da bo voznik odmaknil oči od ceste. Nov je tudi sistem za pravočasno zaznavanje pešcev na cesti. Night vision, kot se imenuje, deluje ob pomoči infrardeče kamere, v temi zazna pešca na cesti na razdalji do 100 metrov in ob tem obvesti voznika. Novi A8 je v najmočnejši motorni varianti serijsko opremljen z nastavljivim vzmetenjem, hkrati pa ponuja še vrsto varnostnih in drugih dodatkov.
Prodaja novega A8 se je že začela, letos naj bi zanj pri nas našli vsaj 37 kupcev. V dizelski izvedbi je naprodaj za malce manj kot 95 tisoč, v bencinski pa za 99.900 evrov.
Audi A8
GT2 RS je najzmogljivejši porsche
Septembra se na trgu pojavi omejena serija porsc-heja 911 GT2 RS.
Naredili naj bi vsega 500 avtomobilov, pri čemer bo za avto treba odšteti malce več kot 237 tisoč evrov. To je najmočnejša izvedenka slovitega modela 911, saj zmore 620 KM, pri čemer vozilo tehta le 1.370 kg.
Zanimivo je, da tovarna ne navaja končne hitrosti in pospeška, pač pa to, da so na slovitem dirkališču Nordschleife dosegli čas 7,18 minute na krog.
Porsche 911 GT2 RS
www.novitednik.com
Alfa romeo giulietta
Uradno rojstvo nove giuliette
Uradno se bo 15. maja začela prodaja nove alfe romeo giuliette. Za začetek bo avto, s katerim nadomeščajo dokaj ostarelo alfo 147, na voljo le kot petvratna kombili-muzina; kasneje se bodo pojavile še druge izvedenke.
Giulietta se torej vozi v gol- po svetu) dokazuje iskrivost fovem razredu, celo Nemci italijanskega dizajna, vse dru-pravijo, da je to golf s srcem. ge stvari so bolj ali manj pred-Zunanja podoba nove giuliet- vidljive. te (ime ni novo, kajti alfa s Pogon je speljan na pred-tem imenom se je že vozila nji kolesi, sprva pa bo napro-
daj s petimi motorji; tremi bencinskimi in dvema dizelskima. Osnovni bencinski bo 1,4-litrski štirivaljnik z 88 kW/120 KM, sledi še ena 1,4-litrska izvedenka, vendar s 125 kW/170 KM, najmočnejša pa bo varianta 1,8 TBi, ki bo ponujala 173 kW/235 KM. Dizelski varianti bosta dve: 1,6 JTDM (77 kW) in 2,0 JTDM (125 kW).
Slovenske cene še niso znane, se pa ve, da bo v najcenejši varianti na nemškem trgu na voljo za 19.900 evrov.
Motoristi varno skozi ovinke. Dirka je v vseh kategorijah minila brez poškodb.
Toplo sonce privabilo motoriste na Vransko
V Centru varne vožnje na Vranskem se je 5. in 6. junija trlo motoristov. Moto društvo Mach 5 je na Vranskem prvič organiziralo pokalno prvenstvo v mini motu. Hkrati je bilo še odprto državno prvenstvo v karting formuli.
Direktor prireditve in organizator dirke Anton Travner je bil s potekom dirke zadovoljen, saj je minila brez poškodb in padcev. Dirka se je zaključila s podelitvijo pokalov najboljšim, kjer je vse prisotne pozdravil župan občine Vransko Franc Sušnik. Zmagovalci v posameznih kategorija mini mota so: Teo Čeh, Til Čeh, Nejc Šipek, Pavel Čeh in Ionnis Luigino. V karting formuli pa so zmago slavili: Erik Sajovic, Urban Marolt in Blaž Podlesnik.	PB
V uredništvu Novega tednika in Radia Celje v okviru akcij evcunu Kuj izajKuiiam vabimo, da izpolnite kupon in ga pošljete na naš naslov Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19» 3000 Celje. Med vsemi tistimi, ki boste kupon izpolnili, bomo 23. junija izžrebali 6 srečnežev, ki boste z nami kuhali v gostilni Bezgovšek. Ni pomembno, ali znate kaj dobrega (za)kuhati ali samo kaj pogreti. Vedno se lahko naučite nekaj več. V gostišču Bezgovšek v Laškem bodo z vami delili nasvete svojih kuharskih mojstrov, 28. junija ob 14. uri. Naučimo se kuhati skupaj, kot to počnemo vsako sredo med 10. in 11. uro v radijski oddaji Kuhajmo skupaj oziroma vsak torek odlične recepte in priporočila prebiramo v Novem tedniku. Seveda ne pozabite, da lahko na našem oglasnem oddelku kupite Kuharske bukve, v katerih so recepti naših poslušalk in poslušalcev.
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Ste v družini veseli naraščaja? Bi radi veselo novico sporočili še drugim?
Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v novi rubriki Imamo dojenčka!
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.
25. maja se je Živi Eržen in Roku Štefan-čiču rodila mala Julija. Ob rojstvu je tehtala 3210 gramov in bila velika 50 centimetrov. Ob 17.07 se je rodila v celjski porodnišnici, pri porodu pa je bil prisoten ne le očka, pač pa tudi novopečena babica, sicer znana zdravnica Jana Govc Eržen.
m®wotednik
Obvestilo naročnikom Novega tednika!
Narotnlkl Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti-
4 male oglase v Novem tedniku do io
besed In čestitko na Radiu Celje -
Izkoristili Izključno s svojo naročniško kartico, naroentíko položnico oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika.
NeteKorltCene ugodnosti se n« prenesejo v naslednje leto!
PRODAM
PEUGEOT 306 1,6 i karavan, letnik 1999, reg. do januarja, vsa oprema, brez klime, za 1.550 EUR in peugeot 106, letnik 1995, prodam za 540 EUR. Telefon 051 306-959.	š 368 SUZUKI maruti 800, prevoženih samo 47.000 km, servisiran na novo, reg. kot nov, prodam za 700 EUR. Telefon 041 506-145. 2570 MOTORNO kolo Hyusong Agila 250 čoper, prevoženih 5.000 km, kot nov, prodam za 2.200 EUR. Telefon 041 506-145. 2570
KUPIM
RABLJENO osebno vozilo, v kakršnem koli stanju, od letnika 1997, kupim. Telefon 041 708-497.	Š 254
KUPIM
PRODAM
2150
MINI bager jamar vivo 50, 5 ton, vsa oprema, letnik 2001, odličen, v Šentjurju, prodam za 13.000 EUR. Telefon 051 306-959.	š 368
DVOREDNI sejalnik koruze Olt, škropilnico 300 l, trosilec, zadnji nakladač, dvovre-tenski pajek, ličkalnik koruze, kosilnico Bcs 1,80, prodam. Telefon 031 470968.	2514
AGM NEMEC, d.0.0., Laško
zaposli
• inženirja gradbeništva
> gradbenega kalkulanta (m/ž;
Kontakt: 041-625-913,03-56-48-841
AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško
URSUS kupim. Telefon 051 778-322. p IMT 533 ali 539 kupim. Telefon 031 868-034.	p
PRODAM
ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, zemljišče 839 m2, k+p+m, do hiše asfalt in javna razsvetljava, prodam. V letu 2004 do 2006 zamenjava strehe in celotnega stavbnega pohištva. Na sončni legi. Primerno tudi za večjo družino. Cena po dogovoru. Telefon 041 560-539.	2433
Atrij
stanovanjska zadruga z.o.o.
Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij.si; info@sz-atrij.si
PETROVČE, prodamo poslovni prostor na dobri lokaciji, približno 4 km oddaljeni od avtoceste LJ-MB, ki sestoji iz delavnice v pritličju in 5 pisarn, sejne sobe ter sanitarij v 1. nadstropju. Parkirni prostor je urejen za cca 6 avtomobilov. Objekt je v obratovanju z dolgoletno tradicijo. Možen je tudi odkup strojev za grafiko. Cena: 600.000 EUR Info: 041 329 179, violeta.stojs@sz-atrij.si
TRAKTORSKE prekucne vile za prevoz silažnih bal prodam. Telefon 041 736-266. 2557 VILE za nošenje okroglih bal, nove, prodamo. Telefon 031 278-786. š 376 TRAČNI traktorski obračalnik Tajfun, širina 2 m, prodam. Telefon (03) 5888-526, 031 238-511.	2573
VINOGRADNIŠKO sadjarski traktor Antonio Cararro, tip Fruteto 8008, 64 konjskih sil ali 47 Kw, letnik 1999, registriran do 19. 4. 2011, prodam. Traktor je dobro ohranjen, s 3.150 delovnimi urami, prvi lastnik, redno vzdrževan. Telefon 031 337605 ali (02) 553-1232.	p NAKLADALKO Sip 25, tračni obračalnik Sip 220 in kosilnico Bcs 140 diesel prodam. Telefon 041 261-676. 2575 KOSILNICO Bcs 127, z vozičkom, novejšo, ugodno prodam. Telefon (03) 5736702, 041 763-763. 2585
Do 36 mesecev na osnovi OD,
PE CEUE. Ul. XIV. dhriiije 14, 03/4257000 PE MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 16,02/52130 OO PE MARIBOR, Partiianska 3-5,
02/2341000 PE Slovenj Gradec, Ronkova r, 02/881 2000
BONAFIN, d.0-0.. Slovenska 27, IOOO Ljubljana
HIŠO v Dramljah, na lepi legi, vseljivo, oddaljeno 2 km od avtocestnega izvoza, prodam. Telefon 041 224-031.
2588
HIŠO Celje, Hudinja, mirna, sončna lega, ck, telefon, ktv, garaža, delavnica, prodam za 200.000 EUR. Telefon 051 800-370.	2592
VEČJO hišo, Celje, veliki, svetli prostori, ck, ktv, telefon, garaža, delavnica, sončna lega, prodam za 250.000 EUR. Telefon 051 800-370.	2592

IZPLAČILO GOTOVINE TAKOJ!
Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). I n ro-KRE DIT , d.o.o.,
Mariborska cesta 86, 3000 Celje, tel: 059/22-66-00, 051/88-66-00
HLADILNIK, zamrzovalno omaro, skrinjo, pralni stroj, steklokeramični štedilnik prodam. Telefon 040 869-481.
2555
GRAD
ODDAM
PRODAM
KUPIM
KMETIJO ali hišo, Celje, izven do 20 km, kupim - najamem. Telefon 031 400673.	1938 BIVALNI vikend, oddaljenost iz Celja do 20 km, kupim. Telefon 031 532-157.2569
STANOVANJE
PRODAM
KOMFORTNO stanovanje v hiši, v okolici Laškega, dam v najem. Telefon 059951413 ali 040 840-441, Milan. 2008 ZELO lepo, novo, opremljeno trisobno stanovanje v Celju oddam študentkam. TV, brezžični internet in vse ostalo. Dodatne informacije 041 626-687, dopoldan, 041 726-560, po 18. uri. 2492
DRVA, cepana na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, prodam. Po želji kupca razrežem in dostavim. Telefon 041 375-282. p BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
KOVANO ograjo, novo, za dvoriščna vrata, 6 m, prodam. Telefon 041 689-748. 2493
NA Lavi, Pucova 5, prodam dvoinpolsobno stanovanje, velikost 69 m2, v 5. nadstropju, lepo vzdrževano, nova kuhinja in kopalnica, vseljivo takoj. Telefon 051 360-203.	2471
CELJE, center. Trisobno stanovanje prodam po dogovorjeni ceni. Telefon 031 366549.	2525
PRODAJA STANOVANJ V VALDEBEKU
S.A.T. d.0.0. PULA
14% SPOMLADANSKI POPUST
...morje, sonce, mirna soseska, udobje, eleganca, višji standard opreme1
VEČ INFORMACIJ:
telefon: 041691857 ali 00385 (0)91400 85 85 e-pošta: darko.popovic@cm-celje.si spletna stran: www.cm-ceije.si
Skupina
IC M Celje
PONIKVA, Hotunje. Prodam zazidljivo parcelo, velikost 700 m2. Telefon 041 652194.	Š367 HIŠO, nedograjeno, v 4. fazi, v okolici Žalca, prodam. Telefon 041 689-748. 2493 STANOVANJSKO hišo, primerno za večjo družino ali dve, v kraju Studence pri Žalcu, prodam. Hiša je v celoti opremljena in vseljiva, ima vse priključke in je od AC Arja vas oddaljena 4 km oz. 5 minut. Vse informacije po telefonu 041 463-048. p STANOVANJSKO hišo z zemljiščem, ob glavni cesti, na sončni legi, blizu Rimskih Toplic, prodamo. Telefon 031 519-146. 2551
LAHKOTNO DO/OBRESTI
Za depozit neverjetnih
4,5 % obresti
•	4,50 % letna fiksna obrestna mera za obdobje 3 let,
•	v primeru prekinitve po 1. letu velja 4,00 % letna obrestna mera, v primeru prekinitve po 2. letu pa 4,25 % letno,
•	vnaprej znana donosnost, ki vam jo " zagotavlja fiksna obrestna mera,
•	izplačilo obresti ob poteku obdobja vezave ali ob prekinitvi,
•	možnost vezave že od 1.000 EUR naprej.
top i depozit
www.probanka.si
H PROBANKA
J finančna skupina
ŠTORE, Lipa. Dvoinpolsobno stanovanje, 74,45 m2, 3. nadstropje, prenovljena elektrika, centralna na plin, ugodno prodamo brez posrednikov. Telefon 031 568-565.	2583
TRISOBNO stanovanje, 73 m2, center Celja, 8. nadstropje, Malgajeva ulica, obnovljeno, prodam. Telefon 041 340-699.	2599
AETIJSKI stroj, traktor, prikolico, motokul-tivator in priključke, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
NA ZANIMIVI LOKACIJI V ARCLINU PRI VOJNIKU,
na obrobju Celja, v bližini avtoceste, je naprodaj
8 NOVOGRADENJ, HIŠ,
v podaljšani III. gradbeni fazi. Kakovostno zgrajeni objekti s funkcionalno urejeno okolico omogočajo možnost aktivnega preživljanja prostega časa in kvalitetnega življenja, prijaznega družinam. Objekti so velikosti 145 in 163 m2 neto bivalnih površin, s pripadajočimi zemljišči velikosti od 350 do 550 m2. Informacije: LŠ PROJEKT, d.o.o., 051 393 458, 041 797 206 ter na spletu http://www.ls-projekt.si/
CELJE, Otok. Oddam obnovljeno, opremljeno enoinpolsobno stanovanje v bloku. 290 EUR/mesec. Telefon 031-668-700. p DVOSOBNO stanovanje na Hudinji v Celju oddam. Telefon 040 213-518. 2546 STANOVANJE v Celju, na Lavi, 34 m2, novo opremljeno, oddam. Telefon 051 351-676.	p
V BLIŽNJI okolici Celja oddam dvosobno opremljeno stanovanje urejeni ženski, paru ali moškemu brez otrok. Telefon 031 264-604.	2581
OPREMLJENO stanovanje oddamo v najem za nedoločen čas. Telefon 051 329-450.	2590

PRODAM
DIATONIČNO harmoniko Playback, vgrajen usb predvajalnik, 4*40 w, akumulatorsko napajanje, prodam. Telefon (03) 5738-083.	L 235
PRODAM
PRODAM
VRTNE mize s klopmi, z naslonom, prodam.
Telefon 5771-899.	2535
NOVO mizo in klopi, dolžina 2,5 m, prodam. Telefon 041 872-065.	2548
NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance, prodamo. Kokoši so redno cepljene. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041 763-800. p PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, možna dostava, ter breje ali nebreje mladice linije 12, prodam. Tele-
fon 031 509-061.
2446
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
osvrta s plinom in topcto

Smrekarjeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetjeô.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfo@energetlka-ce.sl
MEDIAFIN KOM d.0.0., Dunajska 21, UubUana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop
KRAVE in telice za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 331 TELICO, do 250 kg, brez številke, kupim. Telefon 5741-187, 040 778-479.
2562
KRAVO simentalko, brejo ali s teletom, kupim. Telefon 031 582-624. 2596
SADJEVEC in višnjevo žganje prodam. Telefon 031 490-822.
2600
PRODAM
VELIKE in majhne zajce prodam. Telefon 041 232-594.	2476
PRAŠIČE, od 60 do 200 kg, domača hrana in dostava, zelo ugodno prodamo. Telefon 051 214-174.	š 366 RAZPRODAJA raznih golobov, grlic in kokoši, več pasem zajcev. Telefon (03) 5736-525. 2523 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon (03) 5799-077. 2558 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Franc Gologranc, Ogorevc 3, telefon 5771-212. 2560
Ne le vedeževanje, ampak tudi poslovno in ljubezensko svetovanje!
NAREDITE SI ' PRIHOQNOST LEPŠO !
Q9Q 64 62
TELIČKO limuzin, težko 180 kg, pašno, prodam. Telefon 041 743-685. 2561 TELICO simentalko, staro 5 mesecev, prodam. Telefon (03) 5773-013. 2566 VISOKO breji kravi simentalki, zajce, za zakol ali nadaljnjo rejo, bele piščance in peteline, prodam. Telefon 031 858-087.	2563
KOZO z mladičem prodam. Telefon (03) 5738-223.	L248
TELIČKO sivko, staro tri tedne, prodam.
Telefon (03) 5739-289. 2571 BURSKEGA kozla, starega 2 leti, težkega približno 80 kg, primernega za v čredo, navajenega pastirja, prodam. Telefon 041 763-512.	2572
KUPIM
PITANE krave in telice, za izvoz, kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. š 13
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima preko 2000 oglasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031 505 495,090 62 86 (1,99 EUR/min) Leopold Orešnik, s.p., Prebold
PRODAM
SORTNO belo vino laški rizling, beli pinot, chardonnay, cena 1 EUR, prodam. Telefon 031 238-026.	2517 JABOLČNIK iz neškropljenih starih sort jabolk ugodno prodam. Telefon 5799-036. 2532 OKROGLE, ovite silažne bale, lansko seno, otava, kakovostne, ugodno prodam. Telefon 041 736-147, 031 200-424.
2574
DOMAČO koruzo v zrnju, možna dostava, prodam. Telefon 041 261-676.
2575
MOTORNO žago Tomos 61 in zračno puško, nemško, prodam. Telefon 031 821-870.
2565
TRAKTOR Imt 539, letnik 1988, slavo z njive, v kockah, možen prevoz, sejalnico Olt, dvoredno, za koruzo, prodam. Telefon 070 878-225.	2568
imi-maii
ZA strežbo v prenovljenem gostinskem lokalu zaposlimo dekle ali žensko do 35 let. Možnost stanovanja. Telefon 041 547996. Pikado društvo LB, Cesta na Ostrožno 79, Celje.	2512

IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336
Žnider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider's d.o.o.. Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinš-kov 13, Celje.	n
Hrmo NAROcm
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 051 214-198. 2577 TELICE prodam ali menjam za bikce. Telefon 041 431-026.	2579 BIKCA simentalca, starega 11 tednov, prodam. Telefon (03) 5770-411. 2580 TELICO, brejo 8 mesecev, 450 kg, za dojiljo in dve simentalki, 300 in 120 kg, prodam. Telefon 5772-362. 2584 ČISTOKRVNE zlate prinašalce prodam. Mladiči so cepljeni in veterinarsko pregledani. Cena za psičko je 170 EUR, za psa pa 200 EUR. Več informacij po telefonu 041 362-190. 2586 TRI bikce, težke 130 kg, mesni tip, prodam.
Telefon 041 525-464. 2589 BREJO kravo, brejo telico in bikce simentalce, od 130 do 170 kg, prodam. Telefon 031 575-059.	p
TELICO simentalko, na koncu brejosti, zelo lepo in pašno, prodam. Kličite po soboti po telefonu 031 671-274, (03) 5774-694.	2597
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ S 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, £ 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
I J.W.I-k tudi letnik2010 A J.W.1:f s prilogo TV-OKNO! ^ * iimt
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Ime in priimek:
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Kraj: Ulica:
Datum rojstva:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
Ni več tvojega nasmeha, tvojih besed, a v srcu nastala je praznina.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, svakinje in dobre sosede
MARIJE GROBIN
(8. 9. 1928 - 27. 5. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in svete maše, bolnišnici Celje, oddelku žilne kirurgije, patronažni sestri Mariji, dr. Nassibu, gospodu župniku Hriberniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu zavodu Guzej.
Žalujoči vsi njeni
STRELOVODI! Izdelava, montaža in meritve strelovodov, montaža žlebov. Jože Kline, s. p, Gledališki trg 7, Celje, telefon 041 736-229. 2271 NUDIM inštrukcije iz matematike, fizike in mehanike za vse stopnje. Petka, Peter Košir, s. p., telefon 031 616-970. n PREMOG in drva, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.	n
POMOČ v gospodinjstvu in varstvo otrok nudim. Telefon (03) 5411-414, Jolan-da Hren Šalamon, Ob Hudinji 8, Celje.
2582
INŠTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovno in srednje šole. Pripravljam za izpit na maturo. Pridem tudi na dom. Jonela izobraževanje, Stanetova 2, Velenje, telefon 040 226-419, 040 977-474. 2541 18. 6. 2010 se bo začel vpis za šolsko leto 2010/11 za instrumente: synthesizer, klavir in kitara. Vabljeni otroci in odrasli. Telefon 040 555-167, (03) 5723-066. Mojca Kajba, s. p., Sv. Lovrenc 26, Prebold.	Ž 55
KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. Telefon 041 771-104. M3Grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje.	2598
Celje
Poročili so se: Daniela KOŠTOMAJ in Viljem KUZ-MA iz Vojnika, Tatjana KRAUS in Sašo TROBIŠ, oba iz Hrastnika, Saša VER-HOVNIK iz Šmarja pri Jelšah in Matej VREČKO iz Šentjurja pri Celju, Vanja mEšL KANIČ in Rajko LESKOVŠEK, oba iz Žalca.
Žalec
Poročili so se: Darinka PANIČ iz Šempetra in Andrej DVANAJŠČAK iz Gotovelj.
Mozirje
Poročili so se: Zdravka
ČUK in Andrej ABRAM, oba iz Kraške vasi, Mojca LENKO in Dragomir KUMPREJ, oba iz Tera.
Laško
Poročila sta se: Nataša JOŠT iz Lipovca pri Škofji vasi in Rok BERGLEZ iz Go-ričice.
Velenje
Poročili so se: Nataša OCE-PEK iz Lokovice in Rudi ZAVRŠNIK iz Dobrovelj, Bi-ljana MEČAVA in Gašper ŠKARJA, oba iz Velenja, Katarina POGOREVC iz Mislinje in Dejan LAVBIČ iz Celja.
Celje
Umrli so: Franc JECL iz Zgornje Hudinje, 57 let, Justina HOLCINGER iz Štor, 84 let, Anton STVARNIK iz Za-dobrove, 85 let, Rafael SAVSKI iz Celja, 65 let, Mihael DEŽAN iz Spodnje Rečice,
63 let, Adolf KRAŠOVEC iz Kostrivnice, 81 let, Marija OBERŽAN iz Laške vasi, 56 let, Helena GERM iz Zabu-kovice, 61 let, Marija ŠTAR-KEL iz Svetlega Dola, 81 let, Majda PERC iz Lažiš, 44 let, Frančiška OCVIRK iz Žalca, 75 let, Maks ŠUHEL iz Vojnika, 72 let, Ivan PLANIN-ŠEC iz Socke, 79 let.
Mozirje
Umrla je: Marija TREPEL iz Nove Štifte, 81 let.
Žalec
Umrli so: Ida Ljudmila ŠKOBERNE iz Griž, 79 let, Amalija IZLAKAR iz Jeronima, 101 leto, Marija SIKOŠEK iz Drage pri Štorah, 87 let, Ana ČERIN iz Andraža nad Polzelo, 86 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Ana KRULJC iz Pečice, 79 let, Franc ŠARLAH iz Lastniča, 74 let, Elizabeta MATZELE iz Spodnje Ko-strivnice, 85 let Feliks VREŠ iz Žahenberca, 46 let, Justi-ka HOLOBAR iz Vrbja, 87 let, Marija GROBIN iz Bistrice, 82 let.
Šentjur pri Celju
Umrl je: Gašper VODEB iz Dramelj, 24 let.
Laško
Umrli so: Boris NOČ iz Kočne, 59 let, Stanko BOGO-VIČ iz Dolenje vasi pri Arti-čah, 59 let, Ivana TRBOVC iz Zgornje Rečice, 78 let, Ana SVETINA iz Ljubljane, 85 let.
Velenje
Umrli so: Venčeslava BO-GADI iz Celja, 81 let, Jožefa DIMEC iz Žalca, 83 let, Ana
2557
Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč, daleč je...
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi ljube žene, mami in babi
MARINKE OBERZAN
roj. Stanič iz Laške vasi nad Štorami (12. 3. 1954 - 8. 6. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala podjetju Elek-tro Turnšek za vso izkazano pozornost in velikodušno denarno pomoč.
Žalujoči: mož Roman ter hčerki Urška in Nadja z družino
2604
Smo samo droben pesek v oceanu večnosti...
Z A H V A L A
Ugasnilo je življenje našega dragega
JOŽEFA ZDOLSKA
iz Hruševca pri Šentjurju (31. 10. 1924 - 27. 5. 2010)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga obiskovali in bodrili v času njegove bolezni in ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala za izraze sožalja ter darovane svete maše, cvetje in sveče. Naj ostaja v naših mislih in molitvi.
Vsi njegovi
S 378
Življenje tu je kratek sen, kot rosni dih se razprši. Ko mahne smrt prek livad, življenje večno se rodi.
Z A H V A L A
Ob nenadomestljivi in prezgodnji izgubi naše drage hčerke, žene, mamice in vnukinje
MAJDE PERC
(4. 4. 1966 - 2. 6. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, podarili cvetje, sveče in za maše ter jo v velikem številu pospremili na zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo gospodoma župnikoma Janezu in Petru Orešniku za lepo opravljen obred, gospodu Darku Bezenšku za poslovilne besede in pogrebni službi Zagajšek. Prav tako se zahvaljujemo otroškemu pevskemu zboru iz Dobja, pevcem za odpete žalostinke in trobentaču za odigrano žalostinko.
Žalujoči vsi njeni
S 377
GRADIŠNIK iz Vuzenice, 72 let, Martin DUŠAK iz Celja, 62 let, Franc JORDAN z Ljub-nega ob Savinji, 63 let, Sadik PEZEROVIĆ iz Petrovč, 76 let, Blaž HRŽENJAK iz Celja, 57 let, Rafael URANC
s Prevalj, 73 let, Jožef KAKER iz Luč, 73 let, Ludvik GROBOLJŠEK iz Kisov-ca, 78 let, Helena KUNST iz Spodnjih Grušovelj, 87 let, Jožefa KUGONIČ iz Topol-šice, 80 let.
Nihče ne more živeti namesto mene. (Horatio W. Dresser)
Z A H V A L A
V 83. letu se je od nas poslovil mož, oči in dedi
RUDI GOVEJŠEK
iz Slatine 4 e Šmartno v Rožni dolini (20. 3. 1928 - 28. 5. 2010)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so mu v njegovem življenju stali ob strani. Zahvaljujemo se za podarjeno cvetje in sveče ter
spremstvo na njegovi zadnji poti. Iz srca se zahvaljujemo osebju Splošne bolnišnice Celje (še posebej EIMOS ter visceralnemu in infekcijskemu oddelku) in osebju bolnišnice Topolšica. Posebna zahvala velja dr. Breznikarju, njegovemu operaterju. Hvala tudi prijateljem in njegovim bivšim sodelavcem Zdravstvene postaje Štore ter dr. Seličevi za zadnje besede.
Njegovi najdražji
Zdaj ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič)
Z A H V A L A
V petek, 4. junija 2010, smo na zadnjo pot pospremili moža, očeta, dedka, brata in strica
IVANA PLANINŠECA
(12. 6. 1931 - 1. 6. 2010)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše.
Zahvala pogrebni službi Raj, gospe Miheli, gospodu župniku Alojzu Vicmanu za opravljen cerkveni obred, gospe Mileni Jurgec za poslovilni govor, moškemu pevskemu zboru Nova Cerkev, Štajerskim rogistom, Davidu in Bernardki Preložnik, ki ste ga z glasbo pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Ivana, hčerka Mateja z družino in ostali sorodniki
Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. Na zelenih pašnikih mi daje ležišče; K vodam počitka me vodi.
Mojo dušo poživlja, vodi me po pravih stezah,
tudi, če bom hodil po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti z menoj. (Ps 23, 1-4)
Z A H V A L A
V 80. letu je v Gospodu zaspal naš dragi ati, ata, brat in stric
CIRIL OPRČKAL
iz Višnje vasi 10 pri Vojniku
Bog povrni vsem, ki ste mu izkazovali spoštovanje v času življenja, ga podpirali ob njegovi bolezni in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
S hvaležnostjo vsi njegovi
www.novitednik.coiiiwww.radiocelje.com
Zakaj za slednji jasni dan, za vse omamne sanje usodi oddolžiš s solzami se, z boljo...
V S P O M I N
na nadvse ljubljenega sina
VITKA VITANCA
(22. 10. 1960 - 18. 6. 1982)
Mnogo let je že minilo, odkar sva izgubila najdražji zaklad - a to, kar je neskončno dragoceno, je večno, in
nikdar ne more umreti. Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate svečke.
Z ljubeznijo in žalostjo v srcih: njegova mami in ati
O, srečni dom med zvezdami, kjer bivajo vsi blaženi. Obrisal Bog je njih solze, nič več bolesti ne trpe .
V S P O M I N
Te dni minevata dve leti, kar smo izgubili dragega
FRANCA BREČKA
(27. 1. 1929 - 17. 6. 2008)
Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi
S 365
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi ljube mame, stare mame in tašče
JUSTINE HOLCINGER
iz Štor (11. 4. 1926 - 24. 5. 2010)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, govorniku, trobentaču, pevcem za odpete pesmi in pogrebni službi Veking. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči njeni najdražji
2576
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal.
V S P O M I N
IVANU BALOHU
Leto dni je, kar odšel si sam na pot neznano, kjer ni skrbi in bolečin, a nam ostal je le boleč spomin.
Žalujoči vsi njegovi
L 245
2559
2587
P
30
VODNIK
NOVI TEDNIK
KINO
čitalniški večer -pogovorspei'ko 2(Jf)f) Vila Herberstein
plesni večer z didžejem
PLANET TUS
Spored od 11. 6. do 14. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Rezervni načrt - romantična komedija 13.50, 21.15, 23.45 Robin Hood - akcijska drama 20.45, 21.50, 23.35 Shrek za vedno - družinska animirana pustolov., 3D
11.40, 12.40, 14.00, 15.00, 16.20, 17.10,
18.40, 19.30, 21.10, 23.30
Perzijski princ: Sipine časa - epska
akcijska pustolov.
12.30, 15.10, 20.30, 23.15
Shrek za vedno - animirana družinska
pustolovščina
13.45, 16.05, 18.25
Seks v mestu 2 - romantična komedija
12.05, 14.10, 15.05, 17.05, 18.05, 20.10,
21.05, 23.10, 23.59
Coco Chanel in Igor Stravinsky -
romantična drama
16.15, 18.45
Kapitalizem - ljubezenska zgodba 17.50
Poslednja pesem - mladinska romantična drama
13.00, 16.40, 19.00, 21.20, 23.40
Legenda: vsak dan sobota, nedelja petek, sobota
mnm
PETEK in NEDELJA 19.00 in 21.00 Skriti zaliv - dokumentarni
pr
PETEK
18.00 Rezervni načrt- romantična komedija 19.00 Želvino osupljivo potovanje -
dokumentarni film 20.15 Legija - akcijski triler SOBOTA
18.00 Želvino osupljivo potovanje -
dokumentarni film 20.00 Rezervni načrt- romantična komedija NEDELJA
16.00 Želvino osupljivo potovanje -
dokumentarni film 18.00 Legija - akcijski triler 20.10 Rezervni načrt- romantična komedija
SOBOTA 18.00 Iron man 2
PETEK, 18. 6.
10.00 Dom II. slovenskega tabora
Žalec_
10. obletnica Deteljice
razstava Univerze za III. življenjsko obdobje
16.00 Mestni trg Slov. Konjice
Igriva delavnica: motivacijske igre
18.00 Ulica V. Prekomorske brigade
Celje_
Ob kresu se dan obesi
folklorna prireditev folklorne skupine MČ Slavko Šlander in povabljenih folklornih skupin
18.00 KUD Svoboda Griže_
Za vsako bolezen rož'ca raste
predstavitev knjige Franca Smrdela
18.00 Velenjsko jezero Noč s Čuki
večer z glasbo in zabava s plesom ter polnočni ognjemet
19.00 Dom sv. Jožefa Celje_
Orgelski koncert Orglarske šole Celje
na orglah bo nastopal Miha Strni-
19.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji Stanka Gorišek Kovačič
19.00 Dom Svoboda Griže
Ogledalo življenja
odprtje razstave fotografij Žige Grič-nika
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Kako pa to delajo sosedje
komedija v izvedbi gledališkega ansambla Zarja Trnovlje
20.00 Hotel Evropa_
Nuša Derenda
koncert
20.00 Kozjanski park Podsreda Večer pod češnjo
Kako je Guzaj prišel do zlate ure; igrata Marjan Marinšek in Slavko Toplišek
21.00 Atrij Savinove hiše Savinovi večeri
poletna serenada z Romano Krajn-
Šalečani pred 150 leti
prikaz življenja in prehrane Šale-čanov pred 150 leti
21.00 Mladinski center Velenje Večer stand up komedije
nastopili bodo komiki M. Korenjak, M. Kumer in P. Jerkovič
22.00 Mestni kino Metropol This fire
22.00 Muzej Laško
SOBOTA, 19. 6.
9.00 do 13.00 Knjižnica Velenje_
Knjižni bazar
10.00 do 12.00 Rimska nekropola Šempeter
Antične ustvarjalne delavnice
10.00 Športni center Žalec
Razpnimo jadra - 3, 2, 1, cilj
zaključna prireditev
10.00 in 18.00 Galerija Velenje_
Poletna muzejska noč
ogled razstav
10.00 do 22.00 Velenjski grad_
Poletna muzejska noč
brezplačen ogled zbirk
10.00 do 20.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Poletna muzejska noč
brezplačen ogled muzeja
17.00 Ribnik Vrbje_
Ponirkove otroške delavnice
18.00 SLG Celje_
Domov v čudežnih copatkih
zaključna produkcija in predstava Baletne šole Tamare Divjak
18.00 Kulturni dom Nova Štifta_
Proslava ob državnem prazniku
18.00 Ribnik Vrbje_
Skrivnostni svet ribnika Vrbje
predstavitev galerije naprostem Vinka Kovačeca
19.00 Ribnik Vrbje_
Meditativna etno glasba Machu Pichu s prižiganjem lučk
kresni večer
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Prav poseben par
komedija v izvedbi gledališkega ansambla Zarja Trnovlje
19.30 Grad Podsreda_
Mešani pevski zbor Bistrica ob Sotli
koncert
20.00 Mestni kino Metropol_
CROmedy show
stand up komedija
20.00 Rimska nekropola Šempeter
Folklorna skupina KUD Grifon Šempeter
letni koncert
20.00 Atrij župnišča Laško_
Poletna muzejska noč
koncert študentk glasbe ARU iz Cam-bridgea( Velika Britanija)
20.00 Dvorana centra Nova V Velenju plešemo
2. plesni večer
PETEK, 18. 6.
12.00 Stari grad Celje
2. Fack - festival alternativne celjske kulture
razstave, predstave, delavnice, nabor alternativnih rock skupin
16.00 Vodni stolp
Nogometno Celje - Sloveni-ja:ZDA
ogled tekme
20.00 Galerija sodobne umetnosti Celje_
Slikanje za radost
odprtje razstave sodobnega japonskega slikarstva devetdesetih
SOBOTA, 19. 6.
10.00 do 24.00 Pokrajinski muzej Celje_
Poletna muzejska noč
brezplačen ogled vseh stalnih in občasnih razstav
11.00 do 24.00 Galerija sodobne umetnosti in likovni salon
Slikanje za radost
ogled razstave sodobnegajapon-skega slikarstva devetdesetih
18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Geir Helgen
odprtje razstave karikatur
18.00 do 24.00 Muzej novejše zgodovine Celje in Center sodobnih umetnosti Celje
Poletna muzejska noč
ogled razstav
19.00 Špitalska kapelica
Devet postaj tvojega okusa
odprtje razstave Jožeta Šubica
20.00 Galerija sodobne umetnosti Celje_
Ena
odprtje večmedijske razstave Mo-nike Lorber
20.00 Muzej novejše zgodovine Celje Ne meč'te piskrov stran
odprtje razstave mladih celjskih umetnikov na osnovi izdelkov tovarne Westen Emo
21.00 Vodni stolp
Špital ima taBend
1. predtekmovanje dveh glasbenih skupin
22.00 Muzejski balkon
Cocktail magistrat
druženje na balkonu in ogled razstave Celjski magistrat: Besede z balkona
Pogled v zvezdnato nebo
NEDELJA, 20. 6.
17.00 Ribnik Vrbje
Vitezi in princeske
Ponirkove otroške delavnice
18.00 Atrij župnišča Laško
Koncert mladih glasbenikov
harfistke GŠ Celje; Klemen Jager, tenor; tolkalistična skupina SGŠ Celje; Iztok Hrastnik, kontrabas; Me-PZ Koral
19.30 Narodni dom Celje
20-letnica komornega zbora Emanuel
jubilejni koncert
20.00 Knjižnica Laško_
Poletna romanca
koncert v izvedbi Akademskegazbo-ra Laško, zborovodja Aljoša Škor-ja
20.30 Mestni trg Šentjur_
Vojna in mir
slovesnost ob dnevu državnosti
PONEDELJEK, 21. 6.
17.00 Osrednja knjižnica Celje
Stres in srčno žilne bolezni
predavanje prof. dr. Radovana Starca, dr. med., spec. kardiologa
18.00 Glasbena šola Velenje
Pojemo, plešemo, igramo
zaključni nastop skupin Glasbene šole Velenje
19.00 Kulturni dom Slov. Konjice Konjiška dekanija
predstavitev ponatisa knjige
21.00 Dvorec Novo Celje Kresnični večer
plese na temo kresne noči bodo uprizorili plesalci baletne šole Stevens, gostiteljica večera Maja Štamol Droljc
P
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Celje Matica vabi:
v nedeljo, 20. junija, na Hohenwart (2363m). Odhod ob 5. uri izpred parkirne stavbe ob Ljubljanski cesti v Celju. Prijave na telefon 051 338 358 ali 041 729 925.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
ministrstvo za šolstvo
in Sport
urad za mladino
V začetku leta smo pri celjski Mestni tržnici na Linhartovi ulici 18 odprli Kulturno info toan-KIT, da občane ozavestimo o naši kulturni dediščini.
Vsak mesec organiziramo novo razstavo, medtem
vsako dmgo soboto izvajamo promocijske dejavnosti na področju kulturne dediščine.
Kulturno info točka je odprta (vstop prost):
-	pon, tor, čet, pet: 8.00 -14.00 h
-	sreda: 12.00 -18.00 h
-	sobota: 10.00 -12.00 h (občasno)
Kontakt:
tel. št. 03 1 94 63 34 gsm 040 333 374 mladi@portab.si www.portab.si
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Srednjeveški tlakovci na Slovenskem; do preklica.
Muzej novejše zgodovine Celje: Celjski magistrat - Besede z balkona, do 30. 9.; Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu lisjaku, do 31.12.
Zgodovinski arhiv Celje: Naj zmaga pravica; o razvoju pravosodnih organov na Celjskem, do 30. 6.
Osrednja knjižnica Celje: Boris Pahor: Meja kot usoda, do 28. 6.
Galerija železarskega muzeja Štore: Ferrum urbanum, razstava fotografij Jureta Kravanja, do 20. 6.
Galerija Plevnik - Kronkowska: razstava Tomaža Črneja: Napaka, do 3. 7.
Savinov likovni salon Žalec: razstava likovnih del akademskega slikarja Štefana Marflaka, do 28. 6.
Galerija Velenje: razstava akademskega slikarja Jožeta Mariniča, do 21.
8.
Razstavišče Kulturnega centra Laško: Ujemi trenutek, razstava Likovnega društva Laško, do 30. 6.
Muzej Laško: Vrtec na ogled postavi ... razstava otrok iz Vrtca Laško in De-bro, do 26. 6.
Slovensko-bavarska hiša Podsre-da: Fotografska razstava od Donačke do Bohorja fotografa Mirana Orožima, do 31. 8.
Dvorec Strmol Rogatec: Skrito razkrito: razstava starinskega spodnjega perila, do 24. 6.
Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Kristalno jasne oblike, do 27. 6.
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE
Pomoč ljudem s težavami
v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Nagradna križanka
VRATAR BRAZILSKE NOGOMETNE REPREZENTANCE CESAR
AVTOR: GREGA RDiTAR
NAŠA GLEDALIŠKA IGRALKA (EMA)
VELIKA, SUŠNA KOTLINA V JUŽNI AFRIKI
ADA ŠKERL
ZVRST JAMAJŠKE GLASBE
KOSMATA ODEJA
TANEK, LAHEK MUSLIN Z VTKANÍMI OKRASKI ZA ZAVESE
FRANCOSKI SMUČARSKI CENTER
ENOGLASNO GLASBENO IZVAJANJE
LANA TURNER
DROBEN TURŠKI SREBRN KOVANEC V NEKDANJEM BIZANCU
AVSTKU-SKA POROČEVALSKA AGENCIJA
FIN PESEK, MIVKA
BONBON Z JEDROM IZ MARCIPANA
STRNJEN, ZGOŠČEN PREGLED VSEBINE
ANGELINA JOUE
11
ODISEJEV OČE
GLAVNO GR. PRISTANIŠČE
26
ALKALOID V TOBAKU
ZLOZUIVA JAPONSKA PAHLJAČA
15
CHUCK NORRIS
PRESTOLNICA BOLIVIJE
29
ŠALA, DOVTIP
VRSTA JAVORA
FINSKI VOZNIK RELUA RÀDCKÔNEN
VELIKA POSODA ZA KOPELI
AM. IGRALKA TYLER
ITALIJANSKI OPERNI SKLADATELJ (ALESSANDRO, 1644 DO 1682)
TANJA RIBIČ
ANŽE KOPITAR
20
POVELJNIK VOJAŠKE ENOTE EDWARD NORTON
KOS POHIŠTVA
AKVARIJSKA RASTLINA
13
10
PLOD STROČNIC
17
DAN V TEDNU
HOL SLIKAR (ADRI-AEN VAN)
27
16
NEZNANKA V MATEMATIKI
EGIPČANSKI BOG SONCA
PISNO POTRDILO
PISEC AFOMZMOV JEDRO ATOMA TRICIJA
ZOLAJEV ROMAN
ATLETSKA DISCIPLINA
NAŠ GEOGRAF (LUDVIK)
CEPIVO
GOSTINSKI STREŽNIK
25
STARA ENOTA ZADELO
NEKD. IND. POLITIK ŠASTRI
ONOMA-STIČARKA
19
DEL MORJA OB KOPNU
GR. OTOK VZHODNO 00 KRETE
AVSTRIJSKI KEMIK	„„„*„.
SLOVENSKEGA RODU,	JJ.™?*»
NOBELOVEC 1923	Î
(FRITZ)	DAGOVER
GIBANJE OB GLASBI REKA MED NEMČUO IN POUSKO
18
22
23
ANTON NANUT
ZELIŠČNI NAPITEK
REKA V JUGOVZHODNI ANGLXII
MIK, ŠARM KOCINA
KAJETAN KOMŽ VZKLIK PRIBIKO-BORBAH
ORODJE KOSCEV
21
PEVKA PRODNIK DŽEZOVSKA PEVSKA TEHNIKA
ERIK BUKOVAC REKA V KAZAH-STANU
RIBA OGLO-REPKA
STRUPENO IGLASTO DREVO
JONSKI NARAVOSLOVEC, ANAKSI-MEN
28
12
14
24
SKRAJNI KONEC POLOTOKA
JAPONSKI PRIPOVEDNIK (JASUNARD
Nagradni razpis
1.	nagrada: 4 vstopnice za koncert Zorana Predina na Starem gradu
2.	nagrada: 2 vstopnici za koncert Zorana Predina
3.-5.	nagrada: vstopnica za koncert Zorana Predina
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do srede, 23. junija.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 11. junija.
Rešitev nagradne križanke iz št. 45
Vodoravno: SPLAV, TRAVA, REZAČ, UM, LA, PIRAN, JAKE, GARA, GAG, FYN, ČLOVEČEK, STELJA, ASTMATIK, NADLAKET, OM, ITA, OTRE, IRIS, ASKAR, PIANO, ONA, AMARO, EC, HRST, MARE, AL, KAKADU, SINTRA, RAIN, TRDE, MET, TKALNICA, IRVINE, RAM, ATENA, TAROT, AMPER, SIMBOL, SI, PRALIK, OBRNITEV, ARIJA, LAK, ČADA.
Geslo: Junaka novega filma Sipine časa.
Prejšnji teden smo za nagrade razpisali vstopnice za ogled sobotne slavnostne otvoritve Poletja v Celju na Starem gradu. Ker so prireditev odpovedali, smo morali žal spremeniti nagrade našim reševalcem.
Izid žrebanja
1. nagrado, storitve kozmetike Alenke Marguč, Gledališki trg, Celje in CD projekta Knez Ulrik, prejme: Ljudmila Tepež, Zadobrova 72a, Škofja vas.
1		2		3		4		5		6	
7		8		9		10		11		12	
13		14		15		16		17		18	
19		20		21		22		23		24	
	25		26		27		28		29		
Ime in priimek: Naslov: _
OVEN
Ona: Obeta se vam marsikaj prijetnega in vznemirljivega, zato nikar ne omahujte, temveč zgrabite ponujeno priložnost. Znanec vam bo sicer poskušal nagajati, vendar pa se bo na koncu ujelprav on sam.
On: Kljub negativnim ocenam iz okolice bodo vaše poteze pritegnile obilo pozornosti in to je natančno tisto, kar ste želeli doseči. Vendar bodite pozorni, nekdo komaj čaka, da vam lahko povzroča težave!
TEHTNICA
Ona: Čeprav se sedaj zdi skoraj nemogoče, pa se bodo stvari v najkrajšem možnem času vrnile v normalne okvire. In čeprav ste si nekoč tako želeli vročih avantur, boste prav presenečeni nad svojo navdušenostjo nad mirnim življenjem.
On: Nikar ne iščite dlake v jajcu, saj tudi vi niste v svojih odločitvah popolnoma nezmotljivi. Poskusite se raje pogovoriti in rešitev se bo pokazala kar sama. Pazite na presenečenje, ki se vam pripravlja...
Ona: Pred vami so precej na-pornipodvigi naposlovnempodroč-ju, zato je še najbolje, da se temeljito pripravite in si uredite svoje načrte. Pri tem vam bo precej pomagal prijatelj, ki se je za to pred kratkim tudi ponudil.
On: Kljub precejšnjim zapletom na ljubezenskem področju vam bo vendarle uspelo zadeve spraviti na pravo pot. Pri tem vam bo v veliki meri pomagal prijatelj, ki ima v podobnih zadevah kar precej izkušenj.
DVOJČKA ftft
Ona: Doživeli boste presenečenje, vendar pa se boste tudi v novi situaciji prav dobro znašli. Nekdo vas opazuje... Izkoristite nepričakovano priložnost, ki se vam ponuja. Sreče ni dobro metati skozi okno, ker se ne vrne več!
On: Že dalj časa trdo delate, sedaj pa vam bo uspel pravi poslovni podvig, ki vam bo prinesel materialne koristi in dvignil vaš ugled v družbi. Sedaj pa si odpo-čijte in pojdite na kakšno zabavo. Koristilo vam bo!
Ona: Poslovne ovire bodo na prvi pogled vse previsoke, da bi jih lahko premagali. Nikar se ne ustrašite - vse se bo dobro izteklo in na koncu se boste le sladko smejali skrbem, ki ste si jih delali.
On: Dejstvo je, da se boste morali prilagoditi novi okolici in družbi. Drugače vas pač ne bodo sprejeli v svoj krog. Trenutne možnosti so resnično več kot odlične, zato ni nobene bojazni za neuspeh.
POMOC: ANAKSIMENES-jonski naravoslovec, KALAHARI-velika, sušna kotlina v južni Afriki, MAKLEN-vrsta javora, STRADELLA-italijanski skladatelj
2.	nagrado, vstopnico za 2 osebi za komedijo Fotr v izvedbi Lada Bizovičarja, prejme: Anže Maslo, Poštna pot 2, Celje.
3.-5.	nagrado, čestitko na Radiu Celje in CD projekta Knez Ulrik, prejmejo: Danica Počivalšek, Razlagova 11d, Celje, Antonija Kočar, Trnov Hrib 34, Laško in Hana Mir-nik, Petrovče 11, Petrovče.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
Ona: Poslovno zelo uspešen teden. Ni dovolj, da vlak pripelje na postajo; če se želite peljati, je treba tudi vstopiti. Ne odlašajte, ampak izkoristite dano priložnost. Obrestovalo se vam bo!
On: Vročekrvnost vam bo nakopala marsikatero težavo, ki ji ne boste kos. Seveda pa se vedno najde nekdo, ki vam je pripravljen pomagati, še posebej, če morda pričakuje povrnitev usluge. Pa četudi na nek drug, prijetnejši način .
DEVICA
Ona: Prijeten znanec vam bo ponudil pomoč pri precej neprijetnem opravilu, zato ga nikar ne zavrnite. S skupnimi močmi se delo lažje opravi, torej ne odlašajte, temveč izkoristiteprilož-nost.
On: Sistematično se boste lotili uresničevanjaposla, ki vam je zadnje čase sicer delal precej preglavic, vendar pa ste sedaj povsem odločeni, da vam bo uspelo. In na nek način vam bo delo postalo celo zabava.
Ona: Naposlovnempodročju se bo nepričakovano pojavilapovsem nova alternativa, kar vam bo dobesedno odvalilo kamen od srca. Sedaj pa je na vas, da to tudi izkoristite in si pridobite nekaj prednosti pred konkurenti.
On: Sodelavci vam bodo pripravili manjše praznovanje, zaradi uspehov iz preteklih dni pa si boste tako privoščili malo bolj sproščen konec tedna, kot pa ste imeli v načrtu. Spoznali boste osebo, ki je zlahka ne boste pozabili.
STRELEC ^
Ona: Imate zelo veliko možnosti, če jih boste seveda znali izkoristiti. Prijatelj vam bo poskušal pomagati, zato ga nikar ne zavrnite. Z njegovo pomočjo bo uspeh popoln, pa še prijetno se boste zabavali.
On: Raje dvakrat premislite, preden boste obsodili nekoga, ki mogoče sploh ne bo kriv. Vaše težave so predvsem posledica vaših in ne prijateljevih napak. Še vedno pa se ne boste mogli odločiti med koristjo in zabavo.
KOZOROG jg^
Ona: Mislili ste, da ste nenavadno prebrisani, vendar boste naleteli na nepredvidene težave, ki vas bodo spustile na realna tla. Ne bodite tako domišljavi in zavedajte se, da na svetu obstajajo še pametnejši ljudje, kot pa ste vi sami!
On: Lotili se boste osvajanja znanke, ki vas je do sedaj vztrajno zavračala. Vendar pa imate sedaj izjemno dober občutek, da tokrat ne bo tako. Proti koncu tedna vas čaka presenečenje, ki ga enostavno niste pričakovali.
VODNAR ft
—O-ï
Ona: Nikar se v ljubezni ne obdajte z debelim zidom nepristop-nosti, saj boste na ta način odgnali nekoga, ki vam je precej pri srcu. Vseje še pred vami in le prijazen nasmeh in ponujena roka vam lahko prineseta uspeh.
On: Neka novica, ki vas je zelo razburila, se bo izkazala za neresnično. Nikar ne zapadite v depresijo, ampak poiščite krivca za najnovejšo zmešnjavo. Ko ga boste odkrili, pa boste ponovno presenečeni, morda celo bolj.
Ona: Prijeten sprehod vam bo popestril dolgočasen vikend, prav tako pa vam bo prinesel nekaj, kar si že dolgo želite. Imate možnost, da preživite čudovit konec tedna, zato nikar ne počnite neumnosti.
On: Slišali boste kar nekaj laskavih priznanj, ki vam bodo zelo dobro dela. Obeta se vam tudi nekaj novih poznanstev, ki vam lahko v bodočnosti še veliko pomenijo. To je vaš teden, sprostite se in uživajte!
VEDEŽEVANJE
ASTRO, Plin. 4, Celje 090 4208

RUMENA STRAN

V paru
Znana celjska gostinca Ana in Pavel Matjaž sta vedno skupaj, tako pri delu kot v prostem času. Tudi na zadnji referendum sta skupaj odkorakala v III. OŠ Celje. Ali sta enako glasovala, pa nismo spraševali ...
Foto: SHERPA
v Žalcu
Ekipi Savinjskih estradnikov in Občine Žalec z gosti
Nogometna
Pravo vroče afriško vreme je grelo najmanj 400-glavo množico ljubiteljev črnobelega okroglega usnja in jih v nedeljo v Športnem centru Žalec spremljalo skozi celoten potek prireditve Razpnimo jadra - Nogometna Afrika v Žalcu.
Predtekmo Svetovnega nogometnega prvenstva sta odigrali ekipi Savinjskih estradnikov s prijatelji in Občine Žalec z gosti, pravico na igrišču pa je krojil nogometni sodnik Tomi Pospeh. Selektorja, župan Lojze Posedel in Franci Podbrežnik, sta imela veliko dela pri sestavi ekip. Odziv povabljenih gostov je bil odličen. Tako so se ekipam med drugimi pridružili: radijski in televizijski voditelj Boštjan Romih, košarkar Samo Udrih, športni komentator Peter Kavčič in minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Končni rezultat niti ni pomemben, toliko bolj pa druženje, ki je pokazalo, da smo Slovenci športni narod.
TT
Krst s šampanjcem
Podjetje Mik Celje, ki letos praznuje 20-letnico, je jubilej zastavilo delovno. Položili so namreč temeljni kamen za nov poslovno-razstavni objekt v Arclinu. Ob tej priložnosti je »garal« tudi direktor Franci Pliberšek in to pod nadzorom vojniškega župana Bena Poder-gajsa. Resda bi bilo žlahtno kapljico bolje spiti kot takole razliti, ampak krst tudi mora biti.
Foto: SHERPA
Namizni tenis s Kajuhom
Ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc se je s Tonetom Arzenškom pogovarjal o namiznem tenisu. In to o prav posebni igri, ki jo je Arzenšek igral z nekdanjim sošolcem, pesnikom Karlom Destovnikom Kajuhom. Kdo je bil zmagovalec dvoboja, pa maturant najstarejše generacije ni razkril.
Foto: SHERPA
Skrivnostna omara iz Tuncovca
Nekaj ju je v hlačah
Po večeru, ki ga je Osrednja knjižnica Celje pripravila z znamenitim zamejskim rojakom, zavednim tržaškim Slovencem in akademikom Borisom Pahorjem, je z gostom v knjižnični kavarni prav prijateljsko pokramljal tudi celjski župan Bojan Šrot. Fotografija pa zgovorno priča, da je obeh kar nekaj v hlačah.
Foto: SHERPA
Le kako sta se znašla v starinski omari brez zadnjega dela direktorica Okoljsko raziskovalnega zavoda Slovenske Konjice dr. Marinka Vovk in župan Rogaške Slatine ter predsednik sveta savinjske regije mag. Branko Kidrič? V Rogaški Slatini, na območju medobčinskega zbirnega centra za odpadke, se namreč ponašajo s prvim centrom ponovne uporabe v Sloveniji, kjer jim je med drugim v ponos tudi ta očedena omara. V novo halo centra je bil namreč simboličen vhod prav skozi vrata te ponovno uporabljene omare, kjer sta na odprtju prerezala trak pobudnica in vodja projekta dr. Vovkova ter župan občine s prvim centrom ponovne uporabe. Nove skupne ob-soteljske okoljske pridobitve se prav tako veseli župan Šmarja pri Jelšah Jože Čakš (na fotografiji v sredini), ki je od veselja zaploskal.