ftlTATEUIl Prosimo, poglejte n* številke \eg naslova n dan, ko V»* ^ \na poteče. V teh častil i t". Tiianja cen, potrebu-jt t >delovanje. Skuiajte GLAS NARODA A % ▼naprej plačano. - Q No. 13; \ Lisf slovcnskih delavcer"V Ameriki sstk lB4t ni tke Part OfflM N«w loi N. V. Ad d m. um ■ft RBU vaQ KOI I V na dan doblfM .77^ * C 'GLAS VAB ODI*1 ro POŠTI luiATNon na DOM XlnifH mb*. ifcU !■ pi»i>i ClTAJTE, KAS YA8 ZJyNIMA i \ (Telephone: CHelsea 3-1242) , i i NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 21, 1943. — SKEDA, 21. JULIJA, 1943 VOLUME LL M LETNIK Li LASKI VOJAKI S ' ' " " Največja bitka na Siciliji se sedaj bije južno od Catanije. — Angleška osma armada, ki je bila vstavljena v Svojem prvem prodiranju proti najvažnejšemu pristanišču na vzhodni Siciliji, se pripravlja na drugi napad. — Ameriška sedma armada na osrednji fronti in na njenem zapadnem koncu prodira proti Santa Caterina, 12 mflj zapadno od En ne, ki je sredi&ce prometa sredi otoka. Tukaj Ame-r i kanci zadevajo le na slaboten laški odpor. V splošnem sovražni namen ni jasen. Na Siciliji se resno in trdo- vratno bore samo Nemci in največjo težo teh bojev morajo vzdrževati Kanadci okoli Piaiz-ze Armerine, vzhodno od Catanije. KLajiadci počasi potiskajo nemško 15. oklopno divizijo proti severu ter si delajo pot proti Enni. Italjanske divizije se drobijo pod težkimi vdaroi ameriške Lnfanterije in tankov. — Ita-1 j an ski vojaki pod nemškimi častniki streljajo osovražene nemške častnike, mesto da bi se bojevali. Angleška osma armada, ki je dospela do Prima Sola mostu, 7 milj južno od Catanije, je zapletena v najljutejše boje. Angleži drže črto 20 milj zapadno od obali okoli Rammac-ca, ki je najvažnejši kraj severno od Prima Sola. Na tem kra-j-u z veliko silo napada Goerin-gova oklopna divizija. Sovražnik je imel že zelo težke izgube, pa vendar njegova moč še ni zdrobljena. Zapadno od Prima Sola most«--so Anglefti prekoračili reke-Gornalunga» Dittaino in Si-meto. To prodiranje zelo ovirajo globoke doline in ozke soteske. Pri vseh težkočah pa je mogoče vsak čas pričakovati padca Cat»nije. Italjnnski vojni ujetniki vedno prihajajo v zavezniške vrste iu so poslani v ozadje. Med ujetimi je tudi italjanski general Giuliu Cesare Kotti »Por-cinari, poveljnik 54. napoljske divizije. Prej je poveljeval neki diviziji v Tuniziji in tedaj so ga Angleži pošteno kastili. Ujetnild pripoveduje jo, da je bilo mnogo generalov, ki se niso kaj posebno izkazali Ruske armade se bližajo Orelu Moskva naznanja, da je rdeča armada razbila severovzhodni konec nemške fronte pri Orelu, zavzela močno trdnjavo Mcensk in prekoračila reki Doneč in Mina. Poleg tega so Rusi pri Bel-gorodu potisnili Nemce šest milj čez poljane, ki so pokrite % nemškimi mrliči, tanki, topovi in truki. Kot omenja neko poročilo, Josip Stalin vodi 'boje oVoli Orela z nekega kraja na fronti. V bojih včeraj pri Orelu je obležalo na bojišču 7000 Nemcev. Severno od Orela se bližajo Rusi Orel-Briansk železnici. O-rel, ki ima 110,000 prebivalcev je vstanovil car Ivan Strašni pred 400 leti kot prednjo stražo proti tevtonskim napadom. Iz zapiskov pri nemških ubitih in ujetih nemških vojakih na Siciliji je razvidno, da je bilo mnogo letalcev pripeljanih na Sicilijo z ruske fronte. Kako Mussolini tolaži od bombardiranja prizadete Lahe (Posneto iz Bazovice št. 69 z dne 6. junija 1943 v izviri nem (besedilu.) . _ Kadar gre Mussolini ju slabo, začenja z delitvijo medalj. Sedaj so na vrsti bombardirana italijanska mesta. Odredlbeai list fašistovske Vojna z Japonsko bo trajala do leta 1949, pravi admiral Washington, 20. jul. — Podadmiral Frederick J. Horne je danes obdelodanil načrt, po katerem bi bilo sklepati, da bo trajala vojna z Japonsko vse do leta 1949. NEMCI SE BODO MAŠČEVALI 'NAD NEW TORKOM Podadmiral je bil prisoten ~ ~ " pri novinarski konferenci v žna želja, ker Nemčija to pot ni Washington^ Ln je s tajnikom Nemčija iz leta 1918. Nemški Knoxom. vred izrazil mnenje, vojaki so bili izvežibani po nara-da so ljudje v splošnem preveč kih Hitlerizma, kar jih je loči-optimistični glede hitre zmage.'lo od družinskih vezi, ki so i-Dejal je, da imamo na Tihem'mele pri zadnjem polomu Nem-morju velike daljave, ki jih bo jčije precej vrednoto,, zdaj je pa treba premeriti, preden bo Japoncem odvzeto vse, kar so zagrabili v tej vojni. * Glede evropske situacije se je enako izrazil zelo pesimistično. Pričakovanje poloma v Nemčiji je po njegovem pobo- strank^^e-javil, da bo predsed nik pohdbljfl*aey v Italiji v teh. mesecih pripel znake pohab-Ijeneev^na mestne zastave sle* dečili --mesti Turin, Genova, NapoH, Palermo, C'agliari, Mesnina in Trapani. Priporočamo g. Mussolini ju, naj pripravi dovoljno količino kolajn, katere bo, kakor izgleda, kmalu potreboval. Kam pa sedaj? Lahi so se zatekali v Rim, da se obvarujejo pred neprestanimi letalskimi napadi zavezni- štvo je po zadnjih ninoženstve-nih bombardiranjih tako demo-ralizirano, da so napori faši-stovskega tiska, prepričati Lahe o nemogočnosti kapitulacije Italije radi zračnih napadov, brezuspešni. Številne obsodbe protidržavnega delovanja so na dnevnem redu in jasno pričajo o stenju Italije. Na drugi strani se pa laški izseljenci v Ameriki in Angliji na vse mogoče načine trudijo prepričati zaveznike, da bi "brezpogojno predajo", ki je bila sklenjena v Ca-saiblanci, z ozirom »a Italijo o-milili, Anglija in Amerika pa nimajo. kov na italijanska P^tan^ca. ^^ vsakrSno Sedaj P ko so izvedeli, da tudi I janje naj ^ prižlo od Rimu ne bodo prihranjene gro-,don Sfcu£ ali pa od grofa Knox in Horne sta izjavila,! zote voJne> jih & prevzel pani Boji v Jugoslaviji Boji partizanov London, 19. julija (ONA). Moskovski radio javlja danes v svoji oddaji v angleščini, da so jugoslovanski partizani po zavzetju mesta Zvomik poškodovali rudnike v tem okraju, ki za lagajo topilnico' železa v Zenici. Ta industri ja dela za Krupp-i ove tovarne, a bo zdaj ostala brez surovin, ker so rudniki "v takem stanju, da jih bo težko zopet popraviti." Ista vest pravi tudi, da so partizani očistili prometno linijo med Sarajevom in Klad-njem. Nadbrie gre ®a mestece Kladnje, ki leži 30 milj" severno od Sarajeva. * Invazija Sicilije vlije novega poguma jugoel. patriotom Cairo, 19. julija (ONA,) — Jugoslovanski patrioti so pobili 400 italijansldh vojakov, ko so slišali vest o zavezniškem izkrcanju na Siciliji. Na nekem dalmatinskem otoku so napadli vojaške barake — Italijani so bili le s težavo kos položaju. Glasom poročil iz Turčije, so na vsem balkanskem ozemlju ukinjeni vsi vojaški dopusti od trenotka invazije naprej. Na Bolgarskem vlada velika ner-voznost in v Sofiji je celo zavladala panika. da mora biti zmaga nad Japon sko popolna zmaga, pa če vaa-me še več čas«vda se jo izvo-juje. Nase čete morajo vkorakati v Tokijo, je dejal Horne. ADOLF IN BENITO ZOPET STIKATA GLAVI Neko poročilo iz Berlina v Švici naznanja, da sta bila v pondeljek, ko so padale bombe na Rim, Adolf Hitler in Benito Mussolini v Veroni v severni Uradni zastopnik nemškega vnanjega urada dr. P. Schmidt je po berlinskem radiju rekel, da bodo nemški bombniki v povračilo za bombardiranje Rima bombardirali Washi n g t o n, New York in London. ... i • , ''Prišel bo dan,- je rekel ItaU* k-»er sta razpravljala o Schmidt, katerega čakajo vsi vojnem položaju. Nemci in Italjani — dan, o ka-' Poročilo o njunem sestanku terem smo trdno prepričani, je zelo kratko in samo pravi, da bo prišel — dan maščevalne- da sta se sestala v namenu, da premi- ^ povračila, »ko bo kupa jeze razmotrivata sedanji v<^ni po-slednjič prekipela." i lozaj in da je sestanek pote-j -—--i-----kel v ozračju-popolnega spora. v Tuniziji, poslanih na Sicilijo. Poljaki v sovjetski armadi zumevanja Skoro polovica vse ujetnikov je so pokazali jakost ; Mussolini se je pripeljal v Sicilcev, ki pravijo, da jih ve-' Moskva, 17. jul — V obeir-' Verono ponoči s posebnim via-*eli, da so zavezniki vpadli na' nem taborišču kaloh sto milj kom» Hitler Pa prišel zgo~ Sieilijo in so bolj zadovoljni, od Moskve so se vršile včeraj dai ^^ z aeroplanom. kot pa da bi vpadli v južno Ita-^ posebne ceremonije in vojaška Z Mussolinijem so bili viso-lijo ali na Sardinijo. parada poljskih edinic, ki so ki častniki, med njimi general Vittorio Ambrosio, šef italjan 6tega generalnega štaba, admiral Art uro Ricardi, šef mornariškega generalnega štaba in zračni admiral Rino Corso Fougiers; s Hitlerjem pa so bili feldm&ršal Herman Goe-ring, feldmaršal Wilhelm von Keitel in nek visok nemški admiral. Na ameriški fronti Italjani pokazale, da so oborožene z naj ne nudijo skoro nobenega odpora Ameriška sedma armada tudi naglo prodira ob obali proti zapadu. Sicer ni bilo sporočeno, kako daleč so na tem kraju prišli Amerikanci, toda prav gotovo so že onkraj Porto Empedocle in Sciaoca, kjer se nahaja veliko letališče. * Danes je bilo naznanjen o,da je bilo pri napadu na Rim 500 zavezniških aeroplanov, od ka-. terih se jih samo pet ni vrnilo. NEMCI SO NERVOZNI Washington, Id. juli. (ONA) Nemške oblasti jako nerade vidijo in zelo odločno nastopajo, a!ko jih kdo spominja ma obljribo Hermana Goeringa, da na Nemčijo ne bodo nikdar padale bomfce. Prav posebno neprijetno pa jim je, ako nekdo predla*?«, da se Goeringu postavi spomenik v rahrskem okraju. Tak predlog je dal nemški delavec po imenu Heigebom iz Dortmunda in je ddbil zato 3 teta j«4e—tako piše žvedAi časopis Arbetaren. modernejšim orožjem ter iz-veefoane tako dobro, kot sovjetske čete same. V paradi so bili veliki tanki, protizračni topovi ter drugo moderno orožje, & katerim je ruska armada oborožila divizijo Tadeja Koseiu-ska, čatera se je ustanovila potem, ko se armada generala Andersa nP hotela boriti ob strani Rusov^Nova divizija se je gradila na podlagi gesla, da vodi nazaj na Poljsko ena sama pot in ta gre preko bojnega polja. Parada in ceremonije vojaške zaprisege «o se vršile na dan obletnice bitke pri Gruen-waldu v 14. stoletju, ko so združene sile Poljakov, Cehov, Rusov in Litvincev premagale tevtonske viteze — zmaga pri Gruenwaldju je smatrana za simbol slovanske vzajemnosti Hrvaška dekleta morajo na prisilno delo Zuerkb, 19. julija. (ONA.) — Hrvaške maturantke morajo v roku od 12 mesecev nastopiti prisilno službo dela, jav lja radio Budimpešta. čen strah in trumoma beže mesta. Laški strah pred invazijo Sforze. -Poslednji se nahaja v Argentini, da organizira anti-fašiste, ki so sedaj usmerjeni proti monarhiji. Pripominjamo, da omenjeni grof nosi kolajno "S Annuziate", kar po- Na vse mogoče načine si La-, meni, da ga je svoječasno ime-hi prizadevajo skriti strah J noval laški kralj za svojega pred prihodnostjo. Prebival-;bratranca. RIM ŠE VEDNO GORI Skozi Bern v Švici prihaja poročilo, ki pravi, da železniška postaja San Lorenzo in njena velika skladišča še vedno gore. Kot je sporočilo laškff vrhovno poveljstvo, je bilo pri bombardiranju Rima rane, ni odpeljal noben ^vlak^ Se pa, ki je imel opravka sinete so bile tudi velike de-tatovi ka svoji farmi tekom za popravilo zelezni- tega poletja, je mislil, da se je voz Vec poslopij vseuci- prikradel v hišo *pet kak tatic. Poškodovanih. Mož je vzel puško in brez na-daljnega ustrelil proti vratom, ko je sin iste odprl in vstopil. Sin je bil težko ranjen, ker ga je strel zadel v prsa in v de sno rotko. V bolnišnici nimajo mnogo upanje na njegovo o-kreranj«. > Spellman obiskal Smutsa Pretoria, Union of South Africa, 19. jul. — Newvorski nadškof Spellman je danes dospel semkaj iz Lonrenco Marques in je ob tej priliki obiskal premier ja Smutsa, godi dobro in pogled na te raztrgane, ibedne in sestradane milijone vznemirja nemške živce, v racijskih odborih samo 14 de-! ter jim vsaja v možgane strah lavskih predstavnikov—v šestih pred porazom in — maščeva -drugih večjih ameriških mestih pa imajo delavci po sto GIRATJD BO MORAL ODGOVARJATI > Kakor je otnehilo več radijskih komentatorjev, bo moral general GiraucT dati'jasen odgovor na vprašanje, ki ga je sam sprožil, ko je dejal časnikarjem v Ottawi, (Canada), 12 MILIJONOV TUJCEV !porocdo ki pravi, da ^ se zde generalu "magnifi-lmaijo Nemci pred seboj ogro- eentni", ni ja«no dokler on sam men problem, ki nima nič sku- ne naMeje teh. »doprinosov", prn^a s problemi fronte. | L M Birkhead, predsednik INa nemški zemlji se nahaja organizacije Friends of Demo-12 milijonov tujezemskih de- cracy, je po radiju pozval Gi-lavcev in sužnjev, katere so na- randa, da pojasni svoje toza-ci ji zgnali skupaj iz vseh pod- devno mnenje, ker je za milijo-jarmljenih in satelitskih držav ne Američanov in Francozov in dežel ter ozemelj. Med 12 velikega« pomena, da izvedo kaj milijoni so tudi vojni ujetniki, so naciji tako ''magnificentne-ki prestajajo strašno pomanj- ga" doprinesli tekom svojega kanje. Pa tudi delavcem se ne vladanja, da Gdrand to smatra predstavnikov v svojih okrožnih racijskih. odborih OPA. V Dallasu, Tex., imajo delavci 13 predstavnikov v odboru za racijoniranje, čeprav je tamkaj delavsko gibanje v primeri z New Yorkom naravnost malenkostno. Pozabljeni delavci in delavke t» vojne Washington, 19. jul. —> Delavska tajnica Frances Perkins je danes obelodanila zanimive številke, ki kažejo, da je v de želi najmanj štiri milijone delavcev in delavk, ki morajo plačevati vojne cene za vsakdanje potrebščine iz plače, ki je bila v veljavi v mirni dobi. , Največ teh delavcev je v to bacni industriji in po trgovinah, restavracijah, itd. Tudi tekstilna industrija ne plača svojim delavcem vojnih mezd in enako je v oblačilni industriji nešteto delavcev in delavk, ki pred porazom in njem. Naciji sicer skušajo vse te nesrečnike ločiti kolikor mogoče od nemškega prebivalstva, toda to je 6koro nemogoče in to še posebno na farmah in v zasebnih službah, kjer morajo ^Nemcem sužnjiti vnanji delavci in delavke zastonj. Ker sodijo, da je problem težji, kot so mislili da bo, so naciji izjavili, da bodo proglasili vseh 12 miljonov vojnih u-jetnikov in delovnih sužnjev za talce. In bati se je, da se bodo v skrajni sili tudi poelu-žili tega nizkega načina, da tako izsilijo od zaveznikov kake kompromise. na za izreden uspeh. - Hans Jaoob/ ki govori WOV je dejal, da bodo generalu a veseljem pomagali zbrati informacije za pojasnilo Poljaki, Jugoslovani, Cehi, Judje, Norvežani in- še predvsem pa Francozi, sami. •Če vojak v GiVagjitt obožuje disciplino nacdjev, ki je disciplina mrtvih trupel , . . tedaj mora vedeti, da švcfbodoljubni ljudje vodijo borbo proti tej disciplini, je d«j*I H|ms Jacob. Ljudje, ki se borijo proti nacizmu so pokazali, : se v »e- v premogovniku. . j prečni Sloveniji borijo s smrt- Kmalu po njegovi smrt; ?ii , je neko poiletje kdo ve kako: J^e. nikakor ne. Saj gmo nji-pripetilo da se je ponoči nekaj bratje in njune sestre po vnelo v tistem skromnem do- krvi. Saj smo vendar pro-movanju, in jiižica j'e pogorela sVetljeni kakor tisti premogar-do tal. Mati in otroci so se .i* Y zgoraj omenjeni naselbini, komaj redili nepoškodovani iz Pa 1)01110 storili vse, kar k mo-goreeega poslopja. . jremo, da jih rešimo narodne Dk>bri sosedje so jim nemu- smrti, ter ee kakor en mož pri----- —' * "-----* ' družili prizadevanjem Slovenskega ameriškega narodnega sveta. . V pondeljek dopoldne &o ibile vržene na Rim prve bombe v tej vojni. Da za verniki tudi Rimu ne bodo prizanesli z bombami, je ie pred nekaj tedni povedal angleški vnanji minister Anthony Eden, ki je rekel, da bodo zavezniški aeroplani bombardirali vsako mesto, ki ima v svoji sredini kako vojaško napravo. In Rim je najvažnejše železniško središče, skozi katero prevaža vojaštvo in vojni materjal. Mussolini je bil sicer prepričan, da zavezniki Rima ne bodo !>om/bardirali, ker je za ves krščanski in še zlasti za katoliški svet sveto mesto in je zato v bližini starih in slavnih cerkva in celo v neposredni bližini Vatikana nastanil razne vojne in- ^kladišča. H^HHH^^H Ko so zavezniki vpadli Sicilijo, je predsednik Rooeevelt ter sporočil papežu, da bodo zavezniki spoštovali vso oerkvene u- J* vzeli pod streho. Vsi ffio-tanove in Vatikan ter njegovo last. In kolikor omenjajo poro-l^/* °?ta!1 donla' .dokler+ čila, pri bombardiranju Rima ni bomba zadela nobene cerkve-'8. ne lastnin«*. Za svoj oilj so letalci vzeli v prvi vrsti železniške vdovl m nj,e71im Mrm * ■ • i 4. i--v T , , . . , trokom novega doma. postaje in letališča. In za ta napad so se letalci prav posebno Tako TRX1^n;e fe Drava vežboli več tednov in so imeli s seboj natančne zemljevide ' večnega mesta in so bile na njih e rdečim svinčnikom označene -t ;vbe, katerih ni dovoljeno bombardirati. Pri napadu so bili i oi"'1 ' v. . . . , . . „ »Z 7 . . , lepi Slovemji — so nasi ljudje, samo Am en kanci in večinoma taki, ki so ze večkrat obiskali kakor ^ lahko ame ^ ^ Rim kot turisti in jim je bilo mesto precej znano. štetih poroči*, v groznih stis- Ta se vec previdnosti je pokazalo zavezniško vrhovno po- kah in strašnem trpljenju H veljstvo s tem, da je pred napadom z letaki obvestilo prebival- Naduti in surovi fašisti itali-i*e Rima, da bo prišel zračni napad. To sporočilo, 'ki je bilo sestavljeno v italjanščini, se v slovenskem prevodu glasi: "Prebivalcem Rima: Bili ste že posvarjeni, da bodo voja- 3IuvriJ,AO JJUU?I ške preel, da je bil ruski po-iskns čim bolj Črno prikazan, da je i-z^gledal huje, kot sam ta robati iz pekla..... No, danes, ko so Rusi s svo- 295, 319 in 172 SNPJ; št. 79]To je lep vzgled za živo zani- SANS Girard, O, nastala iz ta-jmanje, ki prevladuje tamkaj mošnjih društev in klubov; št. za našo stvar. 80 SANS White Vallev, Pa.l „ . „ . ^ 0rt ^^ nastala iz društev 2S2 SNPJ J 01Podnia^c& .st 30 v in 11 ABZ- Ta organizacija! ShJar.on* .Fa:\ na ^ ^ A— 1A 4„u,-_ gQ p^l redni seji, ki se je vršila dne jim junaštvom in borbenostjo,j v pravem in Ru8ija ni ^ ki ji ni primere, presenetili in| njen ftistfem ni ^ ^ yelja-zadivili ves svet, ki si nadeva( v0 ^ dofeil kadar ^ sprejel ime demokratičen, je prišlo v. teorije junaških kritikov, ki ve-modo čaščenje Rusije in ruske-|do natančno kako bi morala ga ljudstva. • j Rusija ravnati, da bi bilo njim I Seveda to ne pomeni, da de- p0 nosu , mokracije danes odobravajo rn-j To je" eiia stran teh kritikov, ski sistem, niti zdaleč ne, če- ti branijo demokracijo pred prav so pobrale tekom zadnjih R^ijo |a a tem izkazujejo ve-_ ' liko in izredno pogumnost, za- < kaj ravnajo se po tistem do- je dne 14. julija štela drnžnic. 14. julija, sklenila, da Se bo z vso vnemo lotila dela za pri- ter ga tudi nasitil, ko je dečko izreku, da "varuj pokazal zanimanje za jed. Zve-!llas P^^eljev deti ni mogel od njega nič po-! Se ^ >ami sebnega, poznal ga pa tudi ni,| otePh- BufilJa' ^^ veste je Izjavili smo in ponavljamo, da bomo merili na vojaške predmete—prevozna sredstva, vojno industrijo, vojaške naprave in letališča, kar je vse uporabljano samo za interese Nemcev. Ti predmeti so bili skrbno odbrani in naši piloti so 'bili posebno veifoani v natančnem bombardiranju. Vendar pa je nemogoče, ko merijo na vojaške predmete, ogniti se nekaterim uničenjem civilnih poslopij. Nas namen pa je znižati to uničenje do najnižje mere. Ker bodo naši napadi po dnevi, boste sami lahko videli, da so ta zatrdil* resnična. ' - Zato morete sami dognati, ako bo kaka bomba padla daleč od napadenega cilja, -da bo to delo fašistične vlade v premišljeni nameri vas preslepiti." Iz tega razglasa je očitno, da bodo zavezniški letalci skušali uničiti samo vojaške naprave v Rinm in njegovi okolici, tkribno pa se bodo varovali metati bomfbe na kake starodavne spomenike in cerkvene ustanove. Ameriški mornarji kupujejo bonde Na splošno se je zmirom smatralo, da mornarji zapravijo tvoj zaslužek, kakor hitro pri- Kanadske čete bodo deležne polnega kredita pri invaziji Sicilije London, 20. jul. — Premier Churchill je izjavil danes v dejo v kako pristanišče, ijte j ^ ^ je ^ dosežen je kaj prilike zato. Toda te- ^ J " sporazum z generalom Eisen- ia naročjf ter jih pošiljajo kdo ve kam. Žene ločijo od mož in te odganjajo v svoje kraje na prisilno, suženjsko delo, da potem laže ubijajo, uničujejo, in uganjajo svoja barbarska početja. kom te vojne se je izkazalo, da znajo mornarji hraniti denar, kajti vsak mesec pokupijo za $6,900,000 vrednosti bondov. Tajnik Mjorgenth&u je dejal, dr •v-,» tekom zadnjih treh me-v povišalo nakupovanje i!c v med mornariškimi čast ' ti moštvom za več kot 500 howerjem, ki je pristal nato, da se da kanadskim četam, ki se vojnih bore z anglo-ameriškimi divizijami v Siciliji, polno priznanje za vlogo, ki so jo zavzele v tem pogledu, kot kanadske vojaške edinice. O tem je bil' obveščen premier iMlarkenaie King. VESTP KOMU POMAGATE AKO PRISPEVATE ZA U. S. O. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vatim Otrokom KRANJSK0SL0VENSKA KATOLIŠKA £ D N 0 T A njen tajnik _______ SANS West A'eliquippa, PaJOkorn upa, da se bo narcd še $12.4o; št. 20 SANS, Cleveland žive je zanimal za naše gibanje Ohio $82.00 št. 13 SANS St, in da bodo tako naši dohodki Louis, Mo. $35,00: št 36 SANS čimdalje večji. Waukegan No. Chicago, 111.I Prihodnja seja podružnice $550,00; čt. 47 SANS, Pueblo,'39 SANS v Cleveland, O., se bo Colo., $5,00; št 48 SANS Cleve-1 vršila v petek dne 23. julija v land, Ohio $100,00, št. 53 SANS Slovenskem narodnem domu Johnstown, Pa. $130,00; št. 77,na'St dair. SANS. Shebovgar. "Wis. $25.00. , , _ . . , v Pittsburghu, Pa., je imela Poverjeništvo, H upravlja'tamošnja podružnica 3 SANS imovirib Jugoslnvamkega Re-|shod dne 4. julija v prostorih pnblikanskega Faruženja v Slovenskega narodnega doma. Poleg Rev. M. Kebeta in Geo. Vitkovfcha je v imenu nase organizacije govoril tudi br. Janko N. Rogeflj, ki je član našega i zvrše val nega odbora. zato je obvestil policijo, da se^ ^v^znica in prijateljica nahaja v njegovi restavraciji mal dečko, ki je po vsi priliki zgubljen. • Na policiji so dečka takoj . Japonska, Nemčija, Italija, to so naše sovražnice . . . teh se bomo že nekako otepi i, zato ni potrefono, da bi jim za, demokracijo tolikanj vneti kri- spoznali in tudi poklicali nje- tiki posvečali poseihno pozor-govega očeta, dia ga prepoznavnost. Oni nas morajo varovai Otrok je J>il sifter oblečen v ■ pred zlom, ki nam preti od stra-drugačno obleko, kot tedaj, ko ni naše zaveznice Rusije. Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 50, leto. Članstvo 37.800 Premoženje $$,000,000 80LVENTN0ST K. 8. K. JEDNOTE ZNA&A 127.24% če hotel Mm aehl in avejl« dnfia, «av»ruj ae pri najfcaljil. Meni in nadaelveatnl pedporai erganisadjl, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer ae razne peikodbe, operacije, proU bolexni K. S. K. JKDNOTA sprejem mtik* ta fteoike od 16. do M. leta: otrobe pa takoj po rojatvo in do 1«. leta pod noja okrilje. K- S. K. JEDNOTA Izdaja njmodem«)ie vnte certifikate tedanje dobo od fSM.N do I6.90MI K. 8. K. JEDNOTA Jo prmry mati vdw In atoot. Ccienhl Mm •U flaniem te mofofae ln bocate katolUke podporne owdwriK pe-M bi pristopi takoj. Za pojaanlla p zawoTataaiai ion m drage prinhwtf n oradnlke In aradoiep knijefalfe drntteT K. 8. K. Maete, aH po no: GLAVNI URAD 951-853 Ko. Chicago Stmt, Joliat, Blinois Dkne 18. julija je imel iti naš predsednik Etbin Kristan v Detroit, Mich., da bi S'e udeležil bolgarsfco-macedoiBskega kongresa, ki se je vršil tamkaj tisti dan. Predsednik Louis Adamič je sklical sejo Združenega jugoslovanskega odbora v Cleveland na soboto dne 7. avgusta. I je izginil, ali oče ga je seveda j vkljub temu brž spoznal in fantek pa njega. f Polieija je sedaj aretirala mla-jdo žensko, ki je ločena od molža. Obdolžena je, da je otroka 'odvedla v držav«, kjer je bil nastanjen pri vojakih njen bivši mož z namenom, cfe ga prepriča, da je otrok njen in da ga na ta način privabi nazaj. Bivši mož ji ni verjel, in ker se je med časom ločitve še enikrat poročil, sploh ga ni cela stvar zanimala dokler ni videl v časopisu sliko mladega isgrfclje nega Jimmvja. Šel je na policijo in povedal, da je njegova bivša žena imela seiboj, ko ga je obiskovala, fantka, ki je sli-čen Jimmvjn. Zgubljen deček najden New York.—Jimmy Di Mag-gio, triletni deček, katerega so pogrešali osem dni, je danes spet pri svojih stariših. _ Fantka je iskala policija in detektivi so bili na delu neprestano, e vse (brez uspeha, v nedeljo popoldne pa je opazil u-pravitelj avtomatne restavracije na Sedmi Aveniji malega dečka, ki se je igral brezskrbno okrogmiz. Ker je upravitelj o-paail, da je deček ibrez spremstva, ga je vprašal če je lačen, MLADI FANTJE: se lahko učijo stroke in dobe 40 centov plače na uro, ko se nčijo. Dobro napredovanje. — Vprašajte pri: 256 WflBST 38th Street, (8th floor front), New York City. (3x) Druga zanimiva stran teh kritikov je, da so s tako lahkoto prešli na stran reakcije, ki neprestano deluje proti Rusiji na skrivaj in očitno. Sploh so danes bivši delavski evangelisti največji pomagači reakcije, katera bi ne mogla najti boljših, ako bi jih plačala. Njih besnenje proti Rusiji, ter proti ruskemu sistemu je postalo že otročje spričo dejstev, ki se nam očitujejo v tej vojni . . . postalo je tudi smmljivo, zakaj očividno je, da delavcem se s tem večnim ud ribanjem po Rusiji, Stalinu, itd. niso prikupili. Komu torej služijo ikrftifei Rusije? Čemu izrablja jo v mnogih slučajih delavske liste za blatenje Rusije! KUHARSKA KNJIGA: Recipes sf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo $2^ »"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"« Recepti io napisani v angleikem jeziku ponekod pa m tudi v Jeziku nantfa, ki mu je kaka jed poitlpno v navadi T» Miga je nekaj posebnega sa one, ki ae zanimajo sa kuhanje in aa hočejo v njem čimbolj laveibati in izpopolniti 1 :Narofite pri ^^ KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 West 18th Street New York 11, N. Y. __ y WAEOPA" m mm I«l y yjJa bu&hTjs rojak, ki ! II Kanadski Ve Poročila is raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovene! m Zahteva premier j a je bila Ottawa. — V»a Kanada x naj večjim aanimanjeni sledi pote- ; lb, da bodo pri invaziji ndele- čete soudeležene sorazmerno j žene tudi kanadske čete in to .pri vpadu na siciljsko otočje, v pravem pomenu te beseda-Ko je bila v teku steverno- , . . .. r,. i . . afriška kampan>a. «o bile kali u in vazije Sicilije, ker igrajo , . ® > . , . , i nadske edmice pomešane z an- skem trsku je bil premier dele- ter oenačene v glavnih vojnifi vesteh, kot take. V parlamentu in v kanad- "Ne žali svojega hližnjika" v Kanadi Živi Ženska urednica ali kar že fa ki sna'ljengu moramo m priznanja za tozadevni trud. Nekate- pn tej invaziji zelo važno vlo- , . . . ,.. , „ , , i j r » i- gleskmu četami in niso bile de- ^en pohvale go kanadski iantie, ki so bo , » , .. , . . ... j Z . lezne posebne omembe, ker v evoi pot v vojnih depešah in vesten . . . . J . , , > nazvani vedno kot kanadska Iresnicl J?* D1f v Jellk«m n 50 sicer rekli, da je vse sku- vojsna Sila in n, ztrolj kot -^lovaie. Armadnemu p« malenkostno, a vec pa je gleTka voina sila. j poveljstvu zaveznikov se je bilo onih, ki so mnenja, da je j zdelo zadostno, da označi boj- treba narodno čast in ponos Premier W. L. Mackenzie ne sile kot Angl^ko-ameriške vpoštevati. King, ki je dobro vedel, da bo'sile- | Kanadčani so tudi ponosni vstala nevihta ako se ne doseže j Enako označbo bijse bilo ra- na to, da ee njih četi1 borijo ra- t(^ra posebnega poudarka za bilo pri invaziji Sicilije, če bi ma ob rami z ameriškimi vo- kanadske čete, je poslal apel i se ne bil zavzo4 za stvar pre- .iaki. V več krajih na otoku na predsednika Roasevelta, terlmier Mackenzie King, ki je Sicilije so kanadski in ameriški je uspH, da se je v zadnjem!smatra!, da bo naravnost poni-'vo?aki v kupni akciji zavzeli momentu pred invazijo določi-1 ževalno, ako ne l)odo kanadske .važne postojanke.. Nelsje biti previdni, lepo zapisati v uvodnikih vsak da ne ranjamp ljudi, s katerimi] danje modrosti in nauke, kate- prihajajo v kontakt 2^epre-| ri so nam vsem vedno potrebni mižljenost pri obgevanju s iso-j v našem vsakdanjem obceva-'sedi, sodelavci in drugimi ljud-nju z ljudmi Ime tiste pisat e- mi, ki spadajo v krog naše druž ljice uvodnikov mi ni znano, a he oai^oama našega vsakdanjega tu je spet od-en od njenih bi- življenja, ne malokrat zakrivi serov: '"(Slednji dan v našem »v- SPISANA V ANGLEŠČINI VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO POLJEDELSTVO iiiiiiiiniiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiii i prepire in razdore. 1 ""Nepremišljena ujed^jiva a- Garden ENCYCLOPEDIA Cena knjige: __jpazka mnogokrat povzroči trp- — —*..........j kost in boleet pri onem, kate-! Irega smo morda nevede in ne-J SIKQRSKJ BO POKOPAN hote adk> iz Pav ^ veliko doprinesla k na&ij veza vi zraka letali v katerem se j® .v , , Sknra 14W1 atrani voeil z raznimi poljskitmi di-' * kakega) S*0™ 1400 plemati in častniki, ter s svojo 116 rtvVT*° Ostrega ali drugače, 760 Slik hčerjo, je bilo prepeljano iz Oi- zaostalega otroka izrečejo ne-' ' " jim ropoini voditelj za va» Združeni narodi potrebujejo ves odvišni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je no goče letos obdelati VICTORY VRT Pripravite se sa to delo že sedaj! Varnost v rudokopih Kirkland Lake. — V teh časih, ko ogrožajo varnost celega sveta nacifa*istieiii> horde, se zdi morda malenkostno razpravljati o varnosti donia in v rudokopih. Toda, čeprav pogledamo na oelo zadevo, morama priznati, da danes, ko ima vsak kraj in slednja naselbina cvet svojega moštva v armadi in na fronti., ter v vojni industriji, je tembolj važno gledati nato, da se prepreči nepotrebne nesreče in nezgode, ki zahtevajo življenja rudarjev ter povzročajo pohabljen je važnih delovnih sil, katere so deželi tako zelo potrebne v tem času- Posebno važno je seveda za ljudi v tem okrožju, da se skrbi za čim večjo varnost v rudokopih. Iz izkušnje vemo, da nesreče v rudnikih težko prizadenejo družine, kakor tudi delavske naselbine in občine. Priza dene jo pa tudi upravo rudni-kiov, kakor je povedal A. Camp bell, upravitelj Omega <3b4d Mine Upravitelj Campbell je rekel, da izplačevanje odškodnin za pohabljene in ubite rudarje prizadeva ceito rudniško okrož- braKarja na Angleško, kjer je riM.io sodbo ° »j0111 — biio položeno na mrtvaški oder Pn tem 11111 116 saH<)a> da ti-v glavnem stanu poljske atrokn s tem mejne vtade v Kensington pa-|vr^u ^ eno težk<> oviro mfe-iači. Častno stražo tvorijo r«°rBe izplača aktualne od^od- ^^^^ hiro. Tten pred pogl^ ^ ^E^Sfc ItLK veka Vesele in v«Sh tudi ša- ^ slovewi čma maša za,2 Z > l J PTT i Sicer eo rudarji v tem okrož- !jive narave Bil je dober ave-1 "wokim pokojnikom v West-,^1>°.1 na blagoslavljale /..i^ nr^riHr,; in m^or-n^ no. /__,___^_____. ,___»minster katedrali. Z njim bohil velikodušen do- položena v zemljo tudi njego-;da mu vlil z ^P0 ™ prišel k njemu na obisk Ved-'va ki -ie bila «bita ^budno poguma za no je znal najti primemo be-|i^asno in katere soprog se jXm^s^ , nahaja v nemškem ujetništvu. . b •. ježkom zastrupljene puščice v sroa, ki že tako niso najVeselejša na svetu? Mar to ne razgalja našega pri- siromalf moral e vedno in ob vsaki priliki ponašajo, da so vedno odkritosrčni in povedo vojni vrt. rnprini vaaka vkm ■"Hi — ■•rib ilustracij! m Tnkaj k v ml umi knlld VSE. KAK VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 10,000 člankov vam podrobna paja-•ni vh o vrtnarstvu, • saditvi in Mjuju, a gnojenju Id oskrbi vrta. NaJnoveJfie pa Je VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE; nem sa uničevanje škodljivcev, sojenje div-JHi rastlin, aave ■estatlae evetSe! — NOVE kar telite. Prirejeao a vsako pimbJi v Združenih driavah, xa vsake zemljo In vsaka EDINA VRTNAR0KA ENCKKLO PEDUA ZA DOMAČO POTREBO! NH visokih kesed — vse Ja Jasno, m- Te knjlc« J« nredU R. L. D ^EV-MOUR, B. 8. A^ poznana Neka f vrtnarstvo, bi sa cenijo vrtnanfcl b- knJiqabna sloyenic publishinq go. 316 West 18th Street New York 11, H. Y. kar naravnost, kar jim je v mi- Bes ni treba, da bi bil olovek ?lih in na jeziku. Ali pomi&H— dobričina, po kateri lahko veak jo kdaj. da je ljudem v njih hodi, ker si ne upa nikomur po-okolju prav malo do njihove vedati odkrite in odtočne be-rezke in strupene odkritosrčno- sede v obraz. Človek hhh? eti, ki ni kaka kuitivirana od- imeti takt in ponos kuitivira-krttosrčnast, ampak le prikri- nega Človeka, ter ne sme dota zliobica. ki se ^a tihem hehlja pustiti, da bi $e sam. ponižal na češ, spet smo temu in temu po- stopnjo onih, ki radi vračajo vedali, da ni zanič, da je zanič milo za drago, ne sme pa tudi njegovo delo v javnosti ali kjer nikdar zamuditi prilike, da z koli, aH pa nru morda z na- lepo besedo priznanja, pohva-smriškom povedali, kaj st je v le in spodbude ali tolažbe vse-taki in taki veseli in malo vin- je seme kulture na domačo tyi- jeni družbi govorilo o njem. 14'"Opozorilo se namreč silno razlikuje od škodoželjnosti — to vedno spričajo te vrste odkritosrčnem. sarnd, kajti nikdar ne ibodo nesli na uho prijatelju aH svojemu bližnjiku, kar so o njem kje dobrega slišali — to jim ne daje notranjega zadoščenja, ki ga ižče njih prirojena zlobno^t. vo svojega okolja — v teh dneh ko se bohoti po sv-etu sovraštvo in klanje ter maščevanje, je vsakdo na domači fronti tako rekoč obrezan, da kultivira dobro in zatira slabo sam v sebi in s tem pridonaša k boljšemu in strpnejšemu svetu bodočnosti, ki bo svojega ibližnjika bolj cenil in spoštoval, ter upošteval." 5SB3mSXS3B3SS K N J I GA R N A Slovenlc Publishing Company 216 West iSth Street New York City M Andrej Temo vac Spini lvmn Albreht Belfegor Spsal Art ar Beraede Cena V centov Filozofska zgodba Spisal Alojs Jlrasek Cena 9t centov LETOS IZŠLA Ko smo Sli v morje bridkosti Spisal 3ev. K. ZakraJSt* Knjiga pripoveduje, kako Je - Hitler nastavljal Uaaaalce la zanj te lii pripravljal "strup" za Jugoslovane In njifeovo državo Se dolgo prej kot Jo Je napadel. Knjiga je v platna vesaaa in 207 strani. Ona $2.— Listki Spisal Ksavar liefiko; 144 Cena 71 ecnkn Malenkosti Spisal Ivan Albreht Cena 75 centov ima Cen *L— Cena $1— PiBgvinaki otok Spisal Ana tole France Veridicns Spisal Pater Kajetan Zločin in kasen Spisal F. M. Dostojevski DVA ZVEZKA Cena 91 Zm izviri Spisal Ivan MatkiC Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih pofiefckov v starem slovenstvu do <1anaftajega dne. 13 poglavij — 413 strani V platna vezano Cena $2^- knjiiiee — -HOW TO BECOME A CITIZEN Of TP* UNITED STATES" V tej knjigi so vsa pojasnila la sekani m naseljence. . Državljanski priročnik (V deveoKifil) Knjižica daje poljudna navodila, kako postati nineiifiki državljan. Cena M eentov POUČNI SPISI Angleško Slovensko Borilo (F. J. Kern) — Veaana knjiga Cm« Ifc^ Govedoreja Spisal EL LegvarL 145 strani • Con IL-» Knjiga o dostojnem vodenja 111 strani Cana M Mlekarstvo Spisal Anton Peve. 8 188 strani. — Knjiga sa mlekarje In Cannerje v sploSnem. M Obrtno knjigovodstvo 208 stranL ezaaa. — Knjiga Ja n.monjom t prvi Trsti m. stav-bno, umetno in strojno kljnčav-nMaretvo ter »eleeottvarstvo. IL— Ako naročite knjigo, priložite k ma U. 8, askroMa Canadlaj Order ca oneajena svata. ManJIe lahke pošljete v U. S. laamkah »a S> oziroma J cente. WEDNESDAY, JULY 21,1943 m* ZANIMIVO PISMO (Nadaljevanje.) Visoška kronika BOMAN — Spisal Dr. IVAN TAVCAB. ^llllllllillllllinilllllllllllllllllll||||||l32lllllllllllllllillllllllUIIUUII0IIUIIIIIIi" " Paša je bil vesel, da je kar od Zemflje Baikal. Takrat j * bil v turškem ujetništva nas polkovnik Pisterecki, katerega «o ravno v tistih dneh zmenjali z nekim turškim generalom. Temni je prišlo vse na uho. in komaj se je vrnil v našo trdnjavo, je vse naznanil njenem^ zapovedi) ikra, gospodu generalu Beoku, ki je takoj dal zapreti izdajalca Finka von Finken-steina. Ta je vse priznal, padel na kolena in prosil svojte življenje, jokajoč: "Kaj je va&i excel!ienci za malo prgišče krvi!" Frueberger je zopet za vpil: "To je plemenitaš! Hvala Bogu, da je bil Prus in da ni pripadal med nas, domače jfle-inenitaše!" • Protipisar je čital: "Pa mu jokanje ni nič pomagalo. Vojno sodišče je ju diciralo, da je kriv :n da se mfti bo v dobro zasluženo kazen, drugim pa v gnusobo in eksecmpel odbila glava, truplo raz-sekalo na četrti in vsaka četrt razobesila v posebni ulici. Še dalje se je judieira'o, da se Finka von Firikensteiim iztrga ^rce ter se mu i njim tolče okrog gobca — vse to v imenu, prajvioe. Tako se sodilo v Budi 8. aprila 1687, kar se je potem 9. aprila vse do pike tudi izvedlo nad hudodelnikom. Mi pa — je pristavil protipisar, — smo zvedeli to šele sedaj, ni prišlo ofolastim do ušes ker preteče vselej n-?kaj let, pi'eden prlleize kaka imenitna reč , do naše beraške Loke". S^niili so se Slovencem ruski "Nič ne de", se je zaveselil plemenitaš, "samo da se zve. jetniki; pod smrtno kaznijo V ostalem pa že moram povedati, da mi jk taka prdvica, po je bilo. civilistom prepovedano »nislih. Koliko bi dal, da bi bil mogel glodati, kako so ga'hrrmitl ^^ ujetnike. Ljudje sekali in rezali, kakor mu je spodobil Sicr je pa res 11180 hrailliii ampafe ' — 3 * j tudi skrivali pred avstrijskimi Tado^ orožniki- X»judje so čakali in Koliko bOlj dolgo je trajala vojna, toliko večja je bila mri-nja do AvBtrije in upanje, da bo propadla. V^dno več je bilo šepetanja za novo državo Jugoslavijo. Prav dobro ste spominjam, ko sem šla z materjo oBiskat sorodnika več ur od* mojega doma. Ker je bila nedelja. smo sle v dotični vasi v ceikev. To je bilo oni čas ko je bila Srbija skoraj popolnoma premagana. Pridigo v cerkvi je imel precej star duhovnik — bila je o čudežih, ki so se enkrat godili. Še soda j imam v spominu glas onega duhovnika, ko jo rekel ob koncu pridige, da se bo v bližnji priliod-njosti zgodil še eden eudei, to je, da 'bo ma'la Srbija od mrtvih ^stala in takrat bo tndi velika Avstrija propala. Moja mati je bila na potu z cerkve zelo bleda- Kp se je pozneje raz- da bodo zopet odšli, kadar se nova država uredi- -Atmerika ne bo nikoli pustila, da bi Italijani obdržali naše kraje. Kako bridko so se takrat varali! Tiho je takrat postalo na Primorskem, malo kje s'e je slišalo petje, 'ljudje so čakali, da bodo Italijani odšli. Italijani so prodajali svojo hinavsčino, kako veliki naSi prijatelji so. Ni vzelo dolgo, da so ljudje spoznali njihovo prijateljstvo. Prvo, kar so začeli, je bilo, da so otrokom trgali jugoslovanske znake. To eo bile zastavice, k afero je skoraj vsak otrok nosil.. Nekje, ko so se otroci uprli, so jih italijanski vojaki pretepli. Ljudstvo je stiskalo pesti in čakalo rešitve. Ko je prišla odločitev, sta bili Primorska in Istra pribiti na križ. Ljudje vseeno niso obupali. Alržnja do Italijanov je bila vsi ene misli, da so dotičuegp. duhovni kia mre štete. Ali zgd- govarjala s sorodniki, so bili vsak dan Večja, ko so začele italijanske oblasti kazati svojo civilizacijo- Slovensko petje daj ni več sama, i njo je cela Jugoslavija Sedaj so združeni v trpljenju primorski Slovenci z Jugoslavijo, po ksateri so toliko l'et hrepeneli. Ali bo prišla rešitev za njo po tej vojni t Ali bo še kdaj odmevalo naše petje na Krasu! Ali se bo kdaj bolj zavzela zanje jugoslovan-' ska vlada v Londonu, za .onih pol milijona ljudi, ki so ji ostali zvesti v največjem preganjanju? In išO sedaj borijo doma in na različnih frontah proti Nemcem in Italijanom. Ali •bo kdaj njihovega križanja konec? Take stvari so meni o— stale v spominu bolj kot šaljive navade na Slovenskem. Ako bodete čitali to pismo ali nfe, gotovo Vam je znano vse, kar je v njem. In trdno upam, da Vi, Mr Aidamdč, ne boste pozabili Primorske tudi za naprej. V Vas zelo dosti ljudi stavi upanje, da se boste spomnili nanje pri ameriški vladi in kjerkoli Vam bo mogoče. Prav iskrena Yam hvala za vee. Ostajam s spoštovanj em- N. N.- PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA HO NASLEDNJE MUZI-KALUE. SLOVENSKE PESMI Zbirka * Izdala Olnslimn Matic* v CiereUndu. KERDO JUVANBC: Zjutraj.......1. Slon PETE a JEREB: Pelin rot*; VABILU MIRK: PodoknW........M /.ORKO PRELOVBO; Le enkrat le Slave delu .4* UR. VOLAH 10: FAVClC; rta; J OS Potrkan ples .Ji t Cena — f LM -<-■va.il m k»mu se mu je spoaoDifo- _»icr je pa škoda, da prihajajo take lepe novice tako poeho k nam!" "Vojaštvo," ga je miril protipisar, "-p'« fiaananja t takih izdajstev, zatorej jih zvemo 8ele po letSh "Škoda, škoda,*' je menil plemeniti iHatar. "Ljudem je treba pokazati, da imarmc pravico, ki se preprosti nfe dal Kam pridemo, če bo naži mgfn'eraloni vseeno, *e-ii prelije prgišče krvi več ali manj/ In sedaj, kaj pravlfe vi mojster Kempt" - • dil se jfe tudi takrat čudež, da je bilo prepovedano. Nekaj dni po prepovedi je šla novica po vaseh, da je eden naših fantov urorii italijanskega orožnika- Vzrok je bil ta, da je orožnik zahteval, da oni fant preneha s petjem^ ker tega ni ^fcoiil, ga je orožnik udaril v obrajz. To je privedlo, da ga je na mestu umoril. In še tisti večer pobegnil v Trst in od tam v Zdr. države. Takrat k tail AdwU-K JUUU6U»VAM8UH NARODNIM PESMI ta moikl ..........j* Anrriftka ■Uveoaba »rs, (F JZ STARE ZALOGE pa iin« mo 4e naslednje pesmi, katerim *mo znižali cene: » m Sest narodnih pesmi «a m> Sest1narodnih pesmi «a m#- mM VMiurini—Sest meSanih iN MOSlUB ZBOROV ...... OrioTnk« himne (Ve4e#ltee» SlevMHrtd altar*, « apali na propad Avstrije. Ko se je bližal konec, kakšno veselje in navdušenje je bilo za . novo državo Jugoslavijo! Vsi sre 2 domove. Ženske,, jc-ce so se polnile z uasuni Ijud-. 1, -f ' ., ,MPV , srvoje t katere so imele moke, so pekle, mL Učitelje in duhovnike so caše^ gaipooal, ker nam je bil naslika lepo po- ^ katerega so imenovale'zaprli ali pregnaU v Ju^oilT- d>bo sv. Magdalene^ Gospodovim križem na Volniku m pa pogače. Zo-[vifQ V/JCi^poSt te lepšo smrt sv. Štefana pn desnem stranskem oltarju v no- L+ it L t^+^v Ani l^.uVV ^ , Povrml/a 1,'aneki cerkvi sv. Martina Ti dve podobi sta bili ^T^ 5«*,Je bil malo pri življenju. Pisai se je za Ja-1 Perde Jutaaee-1*. MLADIH LET. -"-■ (h^H ................. M PHtr Jereb—OSEM ZBOROV (ae iU ta —ian*> ......... Moški zbori moj lues A •»»« tantje, dre* » *aa pol- prav zelo všeč in tuoi predragi nista bfli n<-za Jurija Bempa. "No, mojster Rerap," Je govoril IVueberger, "kaj pravite vi* Morda pa le napraviva zdaj malo kupčijo, katera se nama dasedaj še ni posrečila, dafiiravno sva o nji že veliko govorila- Kaj bi vi fek.i k mali, pa ne predragi podobici, na kateri bi se videl Fink von Finkenstein, kako je z odbito glavo leial na tleh in kako mu je ra»belj s srcem klestil po gobcu? Maestro, koliko bi hoteli imeti za tako podobo?" Gospod Bemp je takoj odgovoril: "Za odbito glavo, za iztrgano srce in morda še za par ška-fov~krvi — čakajte no, kobko bi hotefli vi plačati?" "Nekaj bi že plačal," je odgo\Tcril Hlatar, o katerem se je vedelo, da je skopuh, "preveč pa ne. Časi so slabi in za de nar je trda". "No, vidite," ge je šalil slikar, "se že tresete za denar, kakor je vaša navada. Morda napraviva kaj cenejšega? Kaj bi rekli k mesnici, kjer pobija mesar velikega vola? Čte bi vam zadoščala vol in sekira, od mesarja pa samo roka, ki vihti sekiro, bi bilo dosti cenojše,, gospod deželan." Beseda "deželah ' je zlatarja spekla. Vzel jo je v zamero ter vprašal: "Vi se moida hočete šaliti, maestro Bemp? Ali šala nasproti takemu možu, kakor sem jaz, nikakor ni na mestu. Ali ni tako, gespodie?" Pogledal je po vrsti svoj* prijatelje, ki so zamolklo pritrjevali: "D(a, da," Gospod Remtp je vstal.. "Kaj mi je za vašo sodbo, kaj mi je na vasi Škof ji Loki! Pri sv. Volniku sem potegnil denar za svojo podobo in za Selce bosta dve ravnokar gotovi, potem sem pa prihranil in nastrgal skupaj, da lahko odrinem v Italijo, kjer vedno sije solnce, ali pa v Flandrijo, kamor me vlečejo d'ela nebeških mojstrov.'* Ni spoStoval starosti in tudi plemstva ni dajal tiste časti, katera mu gre, ali vendar mi je bil mojster Janez Juri Kemp pri tisti priliki všeč! Ko je odšel so ostali zabavljali za njim kakor vrabci, če jih pr"eženeš z enega grma v drugega. Gospod IVueberger pa je očitno iskal koga, nad katerim bi znesel #vojo slabo voljo- Izbral si je mene, ter se delal, kakor bi me šeTe sedaj opaiziL Zaiskrilo se mu je v očesu, ko me je po nemški plemenitaški navadi vprašal : "Kdo pa je on?" V meni se je prebudila ošabnost, ketr bi ne pisal resnice, če bi zapisat, da nismo v dolini ošabni in visoki Nestrpno j'e ponovil: uŠe enkrat vprašam: kdo pa je on?" Molčal sem še vedno in ©e vedel, kakor da bi beseda ne veljala meni. Ko pa je starec tretjič ponovil svoje vpra&Bztfe, je v m€ni vse zakipelo in končno prekipelo. Odgovoril sen*: "Kdo je on? ^ Pri na« se pripoveduje, da je prišel nekdaj bos in raztrgan v Škofjo k>kc in da je bil hvaležen za kos kruha, če -ga je dobili. Na to je navsezadnje zlatil kelihe in man-btranoe in pritiskal ljndi tako, da je od cesarja kupil gosposki *tan. Pri nas pa s"e tudi pripoveduje, da stare hlače niso nove in naj ae nanje prišije še tako široka nova krpa. To- je an!" Srce se md je ohladilo, km sem tako i-zlil svojo jeoo nad ošabnim starim možem. Pa je prišel dan, ko sem se bridko keeal, da pri tej priliki nisem krotil samega sebe, kakor je dolžnost vernemu kristjanu. 4 Gospodu Fruebergerju je kri zalila obraz in začel je kri-5ati na vse pretege: "Kasper, KaŠperl^ Lasulja mu je 4exla z glave in ko je nerodno odpiral tobakiro, ee je tobak veni po zeamfrjL w { ^ (Nadaljevanj^ pnhodnjič.1 RAZPOREDITEV NEMŠKIH VOJAŠKIH SIL NA BALKANU. (JIC-) — Poročila, ki so prispela sem, trde, da se nahaja na Balkanu 70 divizij o-siščnih vojaških siL Njihova naloga je, da branijo Balkan, qj vse egejske otoke, Dodekanez in Kreto. V teku meseca ju-! demo ...................... nija so bile na jugu Balkanskega polotoka te sile pregru-' oskar dbv: pirane in v teku zadnjih dveh jsreteu »jubca moja; ko tednov o odšle na Peloponez' ea nt ml« cre; Srfl: MoJ očk* J - J . v.. . J. . .. i ma konjička n# « . Hrbtenico osiščnih sil tvori »cmii. aj^amič. 14 nemških divizij; Italijani' imfcjo na Balkanu 34 divizij, h katerim velja dodati še 21 bolgarskih, rumunskih, madžarskih in hrvaških divizij. petje po naših vaseh, dokler ni j Ljudje so ^ zaced izseljevati. udarila novica, da Italijani pri-(0 Jugoslaviji in na Gr- ma smo bili naprej svarjeni,^k,em; pob^g tega pa razpolaga dp. smo poskrili knjige in sli- osr^če tudi še s pomorskimi sike Prešerna in GTegorčiča- Na AMERICAN WILD LIFE V knjigi Je natan&iu popisano fjenje po&ameziiih Šivali, žlreiib na fcubem. t morju in ▼ sraka, tako da bo vsakdo, ki Uabt naravo ln njeno pestro ilvalstro, knjigo bral i vellki na ^odu in blizu tur-sloven.^ka pesem ua Primor- ^ obale. Na tem otoku se ba-skem. I.judje so pozabili, ka- -]e naha;H aerodrom, ki je bil ko se smeje in poje. Čudili so pripravna baza za lovska zakaj druge države ne nsta- ietala-vijo tega in kaj se je zgodilo z Wilsonovimi točkami. Jugoslavija, so vedeli, da jim ne more pomagati. Ljubili &o Jugoslavijo in bili ponosni nanjo. Ljubezen* so kazali tržaški Slovenci do Srbov s lem, ker je bila pravoslavna cerkev vedno polna katoliških obiskovalcev. Ko sem odtšla leta 1925 v ZJdrupžene države, so postaje razm'ere v zasedenem ozemlju Se hujše. Mbji doma in drugi so biii prisiljeni spremeniti svoje priimke. Potem je prišla na vrsto borovnica, kjer so padli slovenski študentje od italijanskih krogel. Strašno je bilo takrat, rdi je pisala mjoja sestra, dva ona mladeniča sem1 dobro poeAala. Pisala je tudi: "Tresem se naprej, kaj čaka moje otroke. Nič ni več kot je bilo enkrat Nikjer nobenega veselja več mted mladino, nobene prireditve. Otroci so po-jstali staro*-, kako si srečna, da si tam." \ Primorska na križu; ali se- V nekem westfalskem kraju so v neki hjši ugotovili, da si je bila neka žolna poiskala dohod v stanovanje. Z vztrajnim delom je ptica s kljunom predrla 'enega izmed okenskih okvirov in skozi to luknjo je potem lahko vhajala v stanovanje Zdi se, da je ptica, ki je drugače tako plašna, zavo-, ljo pomanjkamja hrane v zimi postala na tako nenavaden način vlomilka-. KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, He« 7 or k N.Y. CHEVALIEROV AVTO- i^Iauriee Chevalier, zaiani francoski filmski in kabaretni uniefrnikj je svojčas zvedel, da je njegova domovina uredila jsbiralniee za staro železo. Ker v trenutku ni vedel boljšega, je sedejo v svoj evto, se odpeljal v centralo za zbiranje starega železa in dal zbiralni avto na razpolago- stavine toalet, umetne cvetlice, lišp in podobne stvari v temi žareče. Pogostoma si z njo ne močijo las, temveč samo glavnike in cvetlice, ki si jih vtikajo v pričeske. ANEKDOTA SVETLIKAJOČE SE PRIČESKE. Ka nekem vežbanju je kralj akciji ta J Friderik Viljem; IV. zagledal v Cestnem jarku ležečega mušketirja, okrog katerega sta se trudila dva sani te j ca. Misleč, da je dobil sončarico, je dejal možema: "Spredaj odpnita!" Potem pa si je domislil, da bi utegnilo biti kaj drugega, je vpra&d: "Kaj mu je prav za V zatemmelih mestih na Angleškem se pojavlja ta čas nova moda: moda svtetlikajočtth so večernih pričesk. Ženski prav? si brizgajo na lase laku podob. I H'Pojedel je tri kilograme ne-no tekočino, ki se v temi cele 'zrelih češpelj. veličanstvo,T'sta ure sveti. To svetilno tekoči-j odgovorila sanitejca. no uporabljajo v ostalem tudi. "Potem pa zadaj odpnita!" za to, da napravijo pojedine se- je veley kralj. VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDS in ZNAM KE redno. THE NEW ENCYCLOPEDIA of MACHINE SHOP PRACTICE Bplnl mani profesor na Stere— 11 Institute ef T(*bnolo*j\ ▼ aacMitet George W. Barnwell Podlago sa mehanično znanje A morete dobiti s to knjigo. Ta rellka knjiga popisuje ln v -»««1» pokate dela me-BasloU kar n*)- MjU tlwnft- Pojasnnje rpora-bo raakega stroja, orodje ln meril, načrte (blue prints.) 1000 slik ln risb. 876 str. Cena $1.98 Ne glede na ta, ali ste tole potetnik. Vnm be trn knjiga selo koristna ln mnoge vredna. NAROČITE dO DANES 1 T»e natanko. ir> K > < > Z O r m u* ^ m S i R C SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK 11, N. V 5353485348534823485348534853532323232323482353235348482348235323