ŠMARTNO PRI CERKLJAH NA GORENJSKEM POZNOANTICNE in z g o d n j e s r e d n j e v e š k e n a j d b e ANDREJ VALIČ Gorenjski muzej, Kranj D va kilom etra vzhodno od C erkelj na G orenjskem je v ravninski vasi pod obronki K rvavca v središču vasi podružnična cerkev sv. M ar­ tina-1 P o stav ljen a je na um etno zvišanem p rostoru1 2 in obdana s cerkve­ nim zidom. O rien tiran a je v sm eri ju g —sever. C erkev je bila zadnjič prezidana leta 1742 v baročnem slogu.3 H istorični v iri4 om enjajo, da je bila v tej vasi p rv o tn a cerkljanska p ra fa ra , k a jti p rv i župnik Richerus v C erkljah (prvotno so se im enovale T rnovlje) se že om enja m ed leti 1147 in 1154, k jer je ta k ra t že sedež župnije. T a je bila do leta 1751 podreje­ na oglejskem u p atriarh u , ki jo je in k o rp o riral m ed leti 1350 in 1356 ve- lesovskem u sam ostanu. Ni naključje, da smo leta 1968 poskusno sondirali v okolju sakralne arhitekture, k e r obstajajo že pisane sta re jše om em be najdb okostij izven cerkvenega zidu, n a jugovzhodni stran i, n a sadnem v rtu .5 S sondam i na zahodni stran i lad je (glej sl. 1: situ acijsk i n ačrt — zid B) je b il odkrit delno ohran jen tloris sakralnega objekta, ki pa žal s svojo najznačilnej- 1 Imen krajev Šmartno (patron sv. Martin) je na Gorenjskem več: Šmartno pri Cerkljah v občini Kranj, Šmartno pod Šmarno goro v občini Ljubljana Šiška, Šmartno v Tuhinju v občini Kamnik, Šmartin (Stražišče) na desnem bregu Save v občini Kranj. Vsa ta imena opredeljuje M. Kos v 900 let Kranja, spominski zbornik (1960) 62, 63 kot »cerkvena«, ki so nastala po uvedbi in širjenju krščanstva ter cerkvene uprave. Sv. Martin spada v vrsto tistih svetnikov — cerkvenih patronov, ki so jih imele najstarejše cerkve. Je eden naj starejših cerkvenih patrocinijev. Kot patron cerkve nastopa sv. Mar­ tin v župni cerkvi na Bledu, v podružnični cerkvi v Žirovnici, v Srednji vasi v Bohinju, v župni cerkvi na Trsteniku, v Dobu pri Domžalah in v župni cerkvi v Moravčah. Arheološka karta najdišč kaže, da je večina teh krajev znana po antičnih ali zgodnjesrednjeveških najdbah. Zanimivo je, da je področje Sor­ škega polja in obeh Sor brez tega krajevnega imena ali patrocinija. Sv. Mar­ tina iz Toursa so častili od 4. stoletja dalje na zahodu, podobno kot na vzhodu sv. Antona (po Letu svetnikov I [1968] 41). 2 V neposredni bližini cerkve, na vzhodni strani teče potok Pšata, ki ima hudourniško narav in pogosto poplavlja področje. 3 KLDB (1937) 236. 4 F. Kos, Gradivo 4 (1920) 246. 5 I. Lavrenčič, Zgodovina cerkljanske fare (1890) 57. V njej omenja, da je Blaž Hubad leta 1880 izkopal na svojem vrtu okostja. 18* 275 Sl. 1. Šmartno pri Cerkljah na Gorenjskem. Načrt izkopavanj ob cerkvi sv. Martina Abb. 1. Šmartno bei Cerklje in Gorenjsko (Oberkrain). Plan der Ausgrabungen bei der Kirche des Hl. Martin šo obliko, po k a te ri bi ga bilo mogoče točneje opredeljevati, sega pod obstoječi tla k v cerkvi. Do sedaj znani elem enti, k i dokazujejo kasno antično obdobje, so: sestava in teh n ik a zidave (T. 1: l),6 značilna najdba črnih in belih m ozaičnih kam enčkov7 in opečnati tla k (kvadrovci veli­ kosti 3,0 X 4,0 cm, viš. 3,0 cm), ki je enak odkritem u v Em oni na seda­ njem Jakopičevem v rtu 8 in ga časovno opredeljujejo v konec 4. stoletja. Sprem no delno ohranjeno gradivo sestavljajo v tem delu predvsem ke­ ram ični fragm enti (T. 1: 3—10) in strelice (T. 2: 11, 12), ki kažejo splošen tipološki okvir. N ajstarejši je frag m en tarn o ohranjen del v rčk a (T. 1: 3), k ar izpričuje njegova barva, keram ografski sestav in teh n ik a izdelave. Po teh znakih ga pripisujem o zgodnjeantičnem u obdobju, po zem lje­ pisnem izvoru pa spada v severnoitalsko območje; torej im portirano blago. N jegov časovni okvir je opredeljen z najbližjim grobiščem v Bobovku pri K ra n ju 9 in v Em oni.1 0 1 1 M lajše, kasnoantično obdobje označuje keram ika, n ajd en a v sipu (T. 1: 4—8), k i po svoji grobi izdelavi, debelini, sestavi gline in profi­ lih, predvsem po m etličastem okrasku na zunanji površini, ki nastopa v retard iran i o k rasitvi in pred stav lja ostanek tradicije dom orodnega ro ­ m anskega p reb iv alstv a.1 1 V elikost in oblika posod do sedaj ni znana, če­ p rav lahko delno po profilih ugotavljam o okroglasto obliko z nazven zavihanim ustjem . Podoben prim er je posoda, ki so jo odkrili v skeletnem grobu kasnoantičnega grobišča v F rau en b erg u pri L eibnitzu na av strij­ skem Š tajerskem .1 2 Časovno najm lajša elem enta sta frag m en ta keram ike, okrašena z enojno (T. 1: 10) in dvojno (T. 1: 9) valovnieo. Značilen okras,1 3 sestava gline in groba izdelava kaže pripadnost v čas obstoja staroslovanskega grobišča, ki je bilo odkrito na vzhodni stra n i ladje (glej sl. 1: situacijski n ačrt — A). OPIS NAJDB G robnica (T. 1: 2) je zidana iz večjih lom ljencev z dobro apneno m alto. Stene grobnice so v n o tran jo sti ravne in navpične. Dno je iz ste­ rilne rjav e ilovice. O hranjena višina zidov je 1,20 m. N o tran ja velikost 6 M. Zadnikar, Romanska arhitektura na Slovenskem (1959) 38. 7 J. Klemenc, Nova pot 14, 1962, 349—360 (po separatu). J. Klemenc, Zgo­ dovina Emone. Zgodovina Ljubljane 1 (1955) 535. V Emoni je v eni izmed sta­ rokrščanskih molilnic najden mozaični tlak, ki je datiran v 4. stoletje. J. Kle­ menc, Arh. vestnik 18, 1967, 132. 8 L. Plesničar-Gec, Jakopičev vrt. Kulturni in naravni spomeniki Slove­ nije, Zbirka vodnikov 14, 1968, 9. 9 P. Petru, Arh. vestnik 9-10, 1958-59 (1960) 133—144. Podobnost zasledimo v primerih v grobu 2, T. 5: 2; v grobu 3, T. 6: 2; v grobu 4, T. 7: 2 itd. 1 0 L. Plesničar-Gec, La nécropole romaine à Emona. Inventaria arch. 10 (1967) grob 281 (Y 96: 10) in grob 315 (Y 97: 7). 1 1 J. Korošec, Uvod v materialno kulturo Slovanov zgodnjega srednjega veka (1952) 189—192 (odslej J. Korošec, Uvod [1952]). 1 2 W. Modrijan, Die Ausgrabungen auf den »Stadläckern« (Perl-Acker) auf dem Frauenberg bei Leibnitz im Jahre 1953. Schild von Steier 5, 1955. 34, sl. 4; skeletni grob 1 in opis na strani 33. K problematiki glej tudi J. Korošec, Uvod (1952) 188, 189 in Arh. vestnik 18, 1967, 351, 1 3 J. Korošec, Uvod (1952) 218. J. Korošec, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu. Dela SAZU 1 (1950) 258—260. znaša 1,95 X 1,85 m. Od zunanje stene ladje je oddaljena p ro ti vzhodu 1,15 m. P okojniki so bili vkopani v tem ni hum us, pom ešan z m anjšim i prodniki in sporadično najdenim opečnatim tlakovcem . Le otroški ske­ let št. 2 je b il položen na vrh zidu pod rušo (glej sl. 1: situacijski n ačrt — A in sl. 2). Sl. 2. Šmartno pri Cerkljah na Gorenjskem. Tloris grobnice s skeleti Abb. 2. Šmartno bei Cerklje in Gorenjsko (Oberkrain). Grundriss der Grab­ kammer mit Skeletten Grobovi in njih inventar: Grob 1. Dobro ohranjen o troški skelet. Spol? Infans II (12 do 14 let). Sm er Z—V z odklonom 30° p ro ti jugu. G lobina 0,55 m- D olžina 1,15 m. D esna roka ob telesu, leva u p ognjena v kom olcu in položena čez treb u šn i del. P rid atk i: ob levi senčnici nesklenjen b ro n ast obsenčni obroček z enojno odebelitvijo na konceh. V elikost: 2,8 X 2,6 cm, deb. 0,2 cm. (T. 2: 1). Ob desni senčnici delno o h ran jen b ro n ast obsenčni obroček. Dolži­ na ohranjenega loka 1,4 cm, deb. 0,2 cm. (T. 2: 2). Grob 2. Slabo ohranjen otroški skelet. Spol? Infans II. Sm er Z—V. G lobina 0,39 m. Roki iztegnjeni ob telesu. B rez pridatkov. Pokopan na v rh zidu grobnice (glej sl. 1: situ acijsk i n a č rt — A). Grob 3. Prekop. O hranjeni frag m en ti lobanje. M oški (?). Iuvenilis. G lobina 0,66 m. Brez pridatkov. Grob 4. Slabo ohranjen o tro šk i skelet. Sam o frag m en ti lobanje. Spol? Infans II. G lobina 0,68 m. B rez pridatkov- Grob 5. Slabo ohranjen o troški skelet. Spol? In fan s II (nad 7 let). Sm er Z—V z odklonom 30° p ro ti jugu. G lobina 0,60 m. O hranjena dol­ žina do 0,50 m. Ob kolku navzdol položena stegnenica odraslega skeleta (v prekopu). P rid atk i: ob desnem kolku atipičen trik o tn i obesek z lu k ­ njico v sredi iz bronaste pločevine. D olžina 4,0 cm, viš. 1,8 cm, deb. plo­ čevine 0,1 cm. (T. 2: 5). Grob 6. Slabo ohranjen otroški skelet. Spol? Infans II (10 do 11 let). Sm er Z—V. G lobina 0,77 m. Roki iztegnjeni ob telesu. Pod lobanjo ne­ sklenjen b ronast obsenčni obroček z enojno odebelitvijo n a konceh. Ve­ likost: 3,2 X 3,6 cm, deb. 0,2 cm (T. 2: 6). Grob 7. Prekop. Ob nogah skeleta 6 lobanjski fragm ent. Spol? A dul­ tus. G lobina 0,77 m. Brez pridatkov. Grob 8. Prekop. Slabo o h ranjeni fragm enti otroške lobanje. Spol? Infans I. Sm er Z—V. Globina 0,80 m. B rez pridatkov. Grob 9. D elno ohranjen skelet do ledvenih vretenc. O stali del uničen pri zidavi grobnice. Moški. A dultus (30 do 35 let). Sm er Z—V. Globina 0,94 m. O hranjena dolžina 0,54 m. L obanja nagnjena na levo stran. Gor­ nji del rok ob telesu. Na desni stra n i lobanje ob senčnici srebrn belo- brdski uhan, izdelan v tehniki u liv an ja v im itaciji granulacije. Obroček je na eni stra n i vpet, na drugi prost. V elikost: 4,4 X 3,3 cm (T. 2: 8). Grob 10. Prekop. O hranjena lo b an ja skeleta. Moški. A dultus (nad 30 let). Globina 0,88 m. Brez pridatkov. Grob 11. O hranjene noge in situ. O stali del uničen p ri zidavi grob­ nice. Spol? A dultus. Sm er Z—-V. G lobina 1,0 m. O hranjena dolžina nog 0,90 m. Brez pridatkov. Grob 12. Delno ohranjen skelet. Moški. A dultus (okoli 40 let). Smer Z—V. G lobina 1,10 m. O hranjena dolžina od spodnje čeljusti do polovice goleni. L obanja uničena od pokopa skeleta 11, spodnji del goleni od zi­ dave grobnice. S kelet im a desno bočno lego s skrčenim i nogami. Leva roka p rek m edenice, desna rahlo u p ognjena v komolcu in položena pod kolk. Brez pridatkov. Grob 13. Prekop. O hranjena lo b an ja n a desni stran i kolen skeleta 12. Spol? A dultus. G lobina 1,10 m. B rez pridatkov. Grob 14. D obro ohranjen skelet. Moški. A dultus (okoli 40 let). Sm er Z—V. G lobina 1,10 m. Dolžina 1,70 m. Roki iztegnjeni ob telesu. P ri­ datka: V hum usu ca. 5,0 cm nad čelom nesklenjen bronast obsenčni obro­ ček z enim, priostrenim koncem. V elikost: 2,2 X 2,4 cm, deb. 0,2 cm (T. 2: 9). Na levi stra n i ob tem enu n esklenjen bronast obsenčni obroček z enoj­ no odebelitvijo na konceh. V elikost 3,2 X 3,4 cm, deb. 0,3 cm (T. 2: 10). Grob 15. D obro ohranjen skelet. O hranjena leva polovica skeleta, desna pod zidom grobnice. Ženska (?). A dultus (okoli 30 let). Sm er Z—V G lobina 1,20 m. O hranjena dolžina 1,50 m. L obanja nagnjena na desno stran. Leva ro k a iztegnjena ob telesu. B rez pridatkov* Slučajne najdbe v grobnici: V hum usnem gradivu v grobnici so bili odkriti dekorativni pred­ m eti, ki verjetno pripadajo izkopanem u številu grobov. S rebrn belobrdski uhan s frag m en tarn o ohranjenim obročkom. Izde­ lan v tehniki ulivanja, v im itaciji granulacije. Globina 0,77 m. Velikost 3,9 X 3,1 cm (T. 2: 7). * Osteološko gradivo je analiziral dr. Tone Pogačnik, za kar se mu za­ hvaljujem. j N esklenjen bronast obsenčni obroček z enojno odebelitvijo na kon­ ceh. G lobina 0,65 cm. V elikost 3,0 X 3,0 cm, deb. 0,2 cm (T. 2: 3). N esklenjen bronast obsenčni obroček z enojno odebelitvijo na kon­ ceh. G lobina 1,05 m. V elikost 3,3 X 3,3 cm, deb. 0,3 cm (T. 2: 15). N esklenjen bronast obsenčni obroček z enojno odebelitvijo na kon­ ceh. G lobina 1,10 m. V elikost 3,8 X 3,9 cm, deb. 0,3 cm (T. 2: 4). N esklenjen bronast obsenčni obroček z enojno odebelitvijo na kon­ ceh. G lobina 1,10 m. V elikost 3,8 X 4,0 cm, deb. 0,3 cm (T. 2: 13). Zid B Zid n a zahodni stran i lad je (T. 1: 1 in sl. 1: situ acijski n ačrt — zid B) izstopa izpod zahodnega zidu ladje in im a p rav o k o tn i zaključek. V n o tran jo sti odkritega zidu je ostanek slopa (nosilca lesenega stropa velikosti 0,74 X 0,50 m), ki im a ojačen n o tran ji kot s kam nom debeline 7,0 X 7,0 cm. F undam ent sega v globino 1,40 m in ga tv o rijo rečne oblice vezane s slabo ohranjeno glinasto m alto. P rv a v rsta n ad g rad n je je ob­ dana z obeh stran i sten s p rav iln o izklesanim i k v ad ri iz dolom itnega apnenca. N otran jo st je zapolnjena z m anjšim i oblicam i in lom ljencem , vezanih z m alto. Š irina zidu 1,0 m. Dolžina severnega zidu 4,38 m; dol­ žina zahodnega 8,90 m in južnega 4,74 m. Zid C Zid je bil odk rit v sondi ob jugozahodnem delu p rezb iterija in m ed obstoječim cerkvenim obzidjem (glej sl. 1: situacijski n a č rt — zid C). N akazuje se v loku v dolžino 3,20 m in širine 0,60 m te r globine 1,0 m. S estavljen je iz oblic in vezan s kvalitetno m alto. Tehnično in po se­ stav i g rad iv a je različen od d ru g ih odkritih zidov. D om nevno je lahko ostanek cerkvenega obzidja, ki se navezuje n a eno izm ed časovno m laj­ ših, ne več obstoječih sak raln ih arh itek tu r. P ri p regledu sipa nad zidom C, n a južni stran i cerkve, za prezbite­ rijem , n esklenjen b ro n ast p rsta n z enojno odebelitvijo n a enem koncu in drugim prisekanim koncem . V elikost 2,3 X 2,1 cm, debelina 0,3 cm (T. 2: 14). V grobnici na vzhodni stra n i je bilo izkopanih 15 sk eletnih grobov. Število grobov in obseg celotnega grobišča je večje in m orem o le na osnovi izkopanega gradiva približno določiti pom en in časovni okvir n e ­ kropole. V p reg led u po spolu in sta ro sti vidimo, da so bili v grobnici v v rh n ji plasti pokopani otroški skeleti (št. 1— 6) iz II. in fan tiln eg a obdobja. O tro­ ški skelet št. 8 pripada I. infan tiln em u obdobju. M ed skelete je bil kas­ neje v rin jen fragm ent lobanje ad u ltn e osebe (skelet št. 7). Pokojniki so bili pokopani v različni globini in v določeni globini m ed seboj. Na osnovi teg a dom nevam , da so b ili pokopani v časovnem zaporedju. S ta­ ro st vseh je približno enaka. Pokop na isto m esto ne izključuje m ožnosti obstoja družinske grobnice. G loblje od otroških so b ili n ajd en i odrasli m oški grobovi (skeleti št. 9— 14) in le na ilovnatem d n u ob južni steni odrasla ženska (skelet št. 15). L e delna ohranjenost sk eleta št. 9 in 11 priča, da je bila grobnica zidana po pokopu teh pokojnikov. Sm er ske­ letov je k o n stantna in poteka v sm eri Z—V z lobanjo na zahodu in no­ gam i na vzhodu. Le prvi in peti skelet sta pokopana z m alenkostnim odklonom p ro ti ju g u (do 30°). Ta odstopanja zasledimo tu d i n a večjih in pom em bnejših zgodnjesrednjeveških nekropolah G orenjske, k je r je število odklonov številnejše. M nenja o teh pojavih so do sedaj deljena.1 4 Lega skeletov je h rb tn a, le skelet št. 9 im a desno bočno lego s skrčenim i nogami. P ri izkopu ni bil ugotovljen bolezenski razlog tak eg a pokopa in je možno, da je bil pokojnik pokopan v sm rtni drži. Podoben pokop smo odkrili leta 1968 v B ritofu pri K ra n ju pred vhodom v cerkev.1 5 Zna­ ni pa so tudi p rim eri iz Z alavarja,1 6 m edtem ko je bil iz b lejske P ristave ugotovljen patološki vzrok1 7 tak e oblike pokopa. S prim erjavo ku ltu rn o -m aterialn ih ostankov iz drugih staroslovan­ skih grobišč G orenjske lahko ugotovim o, da se najdbe vključujejo v ši­ rok časovni ok v ir ketlaške k u ltu re vzhodnoalpskega prostora. Obsenčni obročki (T. 2: 1—4, 6, 9, 10, 13— 15), po prem eru m anjši od 4,0 cm, im ajo tipološke inačice v K ran ju in na b lejskih grobiščih.1 8 Dva sre b rn a uhana belobrdskega tip a (moški skelet št. 9; T. 2: 8 in naključna n a jd b a T. 2: 7) im ata oblikovne podobnosti s prim eri, odkritim i na blejskem g rad u in na blejski P ristav i.1 9 Po tipih so si enotni, razlikujejo pa se po dovršenosti izdelave. K alupi za vlivanje so bili različni. Obesek iz b ro n aste ploče­ vine (T. 2: 5) iz otroškega groba št. 5 ni tipičen za opredeljevanje. Ome­ nim naj še naključno najdbo bronastega prstana (T. 2: 14), k i je podo­ ben prim erom z grobišča na blejskem grad u in posnem a obliko obsenčnih obročkov.2 0 Izkopano gradivo iz Šm artnega p ri C erkljah na zahodni stra n i ladje in drugo prim erjaln o gradivo drugod iz Slovenije nam izpričuje, da je bilo to m esto pom em bno v zgodovini kasne antike, čeprav je bilo od­ m aknjeno od središč in glavnih prom etnih poti. V kasnejšem obdobju je im elo pom em bno vlogo v duhovnem življenju prebivalcev in u trjev an ju cerkvene organizacije na tem območju. T ehnika zidave grobnice in najd­ be v njej govorijo za predrom ansko obdobje. Pokopi kažejo že na močan vpliv krščanstva (11. do 12. stoletje), čeprav ta še vedno strpno dopušča staro sm er pokopa, ki je enaka krščanski orientaciji pri m olitvi. V endar je opazna odsotnost nekaterih predm etov, kot so noži in pasne spone. Način pokopa staroslovanskih skeletov v zidani grobnici brez krst do sedaj ni poznan v opisih grobnih konstrukcij. O dpira se novo vpra- 1 4 J. Eisner, Rukovët slovanske archeologie (1966) 381—385. 1 5 Poročilo v Varstvu spomenikov 13, 1968-69 (1970) 158. 1 6 A. Sós, S. Bökönyi, Zalavar. Arch. Hung. NS 41 (1963) 53, 88. Avtorica tolmači držo skrčenca kot poslednji krč ob smrti. V Zala var ju so bili odkriti tako v grobišču 9. stoletja in 10. stoletja. Glej k vprašanju skrčenca tudi J. Eisner, Rukovët (1966) 387. 1 7 J. Kastelic, B. Škerlj, Slovanska nekropola na Bledu. Dela SAZU 2 (1950) 78. 1 8 A. Valič, Staroslovansko grobišče na Blejskem gradu. Situla 7, 1964, 37. (Tip Korošec II, Šmid I.) 1 9 A. Valič, ibidem 40, T. 13: 2. Imam jih za varianto belobrdskega tipa, ki pa je izdelan v domači delavnici po vzorcu in je časovno mlajši od primerov, ki jih poznamo iz Kranja in Mengša. 2 0 A. Valič, ibidem 42, T. 13: 7. sanje časovne opredelitve in v p rašan je odnosa do an tičn e ali rom anske arh itek tu re, ki sta ostali v p retežn i m eri neodkriti. R ezu ltati izkopavanj in historični v iri govorijo, da je bilo Šm artno kraj, k je r je bila močno zasidrana krščanska trad icija in k raj, ki bo ob n ad aljn jem arheološkem raziskovanju m orda omogočil rešitev problem a k o n tin u itete m ed starej­ šim kasnoantičnim in kasnejšim zgodnjesrednjeveškim obdobjem . P rek i­ nitev k u ltu rn eg a razvoja označuje pojav slovanskega etničnega elem enta, ki se le počasi vživlja in p rilag aja krščanskim oblikam življenja. A rheo­ loška k a rta G orenjske s staroslovanskim i najdišči je dopolnjena z novo pom em bno lokacijo m ed reko K okro in K am niško Bistrico, ki je bila dosedaj poznana le po sporadičnih najdbah. Naključne najdbe: Med n ak lju čn e najdbe pa m oram o prištev ati tu d i keram ične fra g ­ m ente, železne puščične osti in opečnati tlak te r črne in bele mozaične kam enčke. Te najdbe so bile v sipu tako na zahodni stra n i kakor tu d i na vzhodni stra n i ladje. Železna puščica s trnom za nasaditev, rom boidnega preseka. Dolžina 9,2 cm, dolž. trn a 2,0 cm (T. 2: 12). Železna puščica s tulcem za nasaditev, okroglega preseka. Dolžina 3,9 cm (T. 2: 11). F rag m en t vrčka s p rstan asto nogo, rdečkasto rum ene b arv e iz dobro prečiščene gline. Izdelan na lončarskem vretenu. P re m e r noge 6,8 cm, ohran jen a višina 3,6 cm (T. 1: 3). F rag m en t keram ičnega lončka rjav e barve. G lina pom ešana s k v ar- citnim i zrnci. Izdelan na lončarskem vretenu. N a zu n an ji strani pod vratom d v o jn a valovnica. V elikost 6,2 X 2 cm, deb. 0,8 cm (T. 1: 9). F rag m en t keram ičnega lončka rjav e barve. G lina pom ešana z apnen­ čevim peskom . Izdelan na lončarskem vretenu. N a zu n an ji stran i pod vratom vodoravno potekajoča valovnica. V elikost 4,2 X 3,0 cm, deb. 0,8 cm (T. 1: 10). F rag m en t keram ičnega lončka rjav e barve, na n o tra n ji stra n i črne barve. G lina pom ešana s k v arcitn im i zrni. Izdelan prostoročno. Na zu­ n an ji po v ršin i m etličast ornam ent. V elikost 5,2 X 4,0 cm, deb. 1,1 cm (T. 1: 8). F rag m en t keram ičnega lončka rdečkaste barve. G lina močno pom e­ šana z apnenčastim peskom. Izdelan na lončarskem v reten u . N a zunanji površini m etličast ornam ent in dva navpična vreza. V elikost 4,1 X 5,1 cm, deb. 0,7 cm (T. 1: 7). F rag m en t keram ičnega lončka rjav e barve. G lina pom ešana z apnen­ čevim peskom . Izdelan n a lončarskem vretenu. Na zu n an ji površini s ko­ lescem v tisn jen ornam ent. V elikost 3,5 X 3,8 cm, deb. 0,6 cm (T. 1: 5). F rag m en t keram ike sive b arv e. Izdelan n a lončarskem vretenu. G li­ na pom ešana s kvarcitnim peskom . Na zunanji površini več vodoravnih k an elu r in v erjetn o pod n jim i valovnica. V elikost 3,1 X 2,7 cm, deb. 0,7 cm (T. 1: 6). F rag m en t keram ičnega lončka sivo črne barve z navzven zavihanim in ravno odrezanim ustjem . G lina pom ešana s k v arcitn im i zrnci. Na zunanji površini ob sam i fra k tu ri sledovi ornam enta. Izdelan na lončar­ skem vretenu. V elikost 5,0 X 3,6 cm, deb. 0,6 cm (T. 1: 4). F ragm ent keram ike sive barve. Izdelan na lončarskem vretenu. G lina pom ešana s kvarcitnim peskom . N a zunanji površini več vodo­ ravnih k an elu r in verjetno pod n jim i valovnica. Velikost 3,1 X 2,7 cm, deb. 0,7 cm (T. 1: 6). F ragm ent keram ičnega lončka sivo črne barve z navzven zavihanim in ravno odrezanim ustjem . G lina pom ešana s kvarcitnim i zrnci. Na zunanji površini ob sam i fra k tu ri sledovi ornam enta. Izdelan na lončar­ skem vretenu. V elikost 5,0 X 3,6 cm, deb. 0,6 cm (T. 1: 4). ZUSAMMENFASSUNG Šmartno bei Cerklje in Gorenjsko (Oberkrain) Spätantike und, frühmittelalterliche Funde Zwei km östlich von Cerklje in Gorenjsko (Oberkrain) ist in einem im Flachland gelegenen Dorf die Tochterkirche des Hl. Martin, orientiert Süd— Nord. Im Dorf befand sich vor dem 12. Jahrhundert eine Urpfarre. Im Jahr 1968 wurde auf der Westseite des Kirchenschiffes der teilweise erhaltene Grundriss einer Sakralarchitektur entdeckt (Mauer B), der nach Konstruktion und Bautechnik sowie nach dem Fund des zerstörten Pflasters aus schwarz- weissen Mosaiksteinchen und des Ziegelpflasters, wie sie auch in Emona entdeckt worden sind, in den Zeitraum der späten Antike gehört (4. Jahr­ hundert). Auf der Ostseite aber wurde eine Grabkammer entdeckt (Abb. 1, 2), er­ baut aus grösseren Bruchsteinen (Gr. 1,95 X 1,85 m, Tiefe 1,20 m) und darin waren 15 Verstorbene bestattet. In der oberen Schicht befanden sich Kinder­ skelette, in der unteren aber erwachsene Männerskelette und am Boden ein Frauenskelett. Die Bestattung war in zeitlicher Reihenfolge vor sich gegan­ gen. Die Richtung der Skelette ist W—O und sie haben Rückenlage, nur eines ist in Hockerlage. Die Grabbeigaben an den Skeletten sprechen zugun­ sten der Köttlacher-Kultur. Bisher wurden ausgegraben: bronzene Schläfen­ ringe, zwei Ohrringe des Belo-brdo-Typs und ein Fingerring aus Bronze. Das Gräberfeld hat einen grösseren Umfang. Das ausgegrabene Material bezeugt, dass diese Stätte in der späten Anti­ ke von Bedeutung war, obwohl sie abseits von Mittelpunkten und Verkehrs­ wegen lag. Im späteren Zeitraum spielte sie eine Rolle im geistigen Leben der Bevölkerung und in der Festigung der kirchlichen Organisation in diesem Bereich. Die Bautechnik der Grabkammer und die Funde darin sprechen für die präromanische Zeit. Die Bestattungen verraten schon einen starken Ein­ fluss des Christentums, obwohl dieses tolerant noch die alte Bestattungs­ richtung zulässt, die der christlichen Orientierung beim Gebet gleicht. Die Bestattungsweise von altslawischen Skeletten in einer gemauerten Grabkammer ohne Särge ist bisher in Beschreibungen von Grabkonstruktio­ nen nicht bekannt. Es erhebt sich die Frage nach einer neuen zeitlichen Ein- Ordnung und die Frage des Verhältnisses zur antiken oder romanischen Archi­ tektur, die beide in überwiegendem Ausmass unaufgedeckt geblieben sind. Vielleicht wird das Problem der Kontinuität zwischen der älteren spätantiken und der späteren frühmittelalterlichen Periode gelöst werden, die durch das Erscheinen des slowenischen ethnischen Elements, das sich nur langsam ein­ lebte und den christlichen Lebensformen anpasste, unterbrochen wurden ist. Šmartno pri Cerkljah na Gorenjskem. 1. Zid B z delno ohranjenim slopom. 2. Zidana grobnica s staroslovanskim skeletom na vzhodni strani ladje. 3—10. Slučajne najdbe fragmentov keramike Šmartno bei Cerklje in Gorenjsko (Oberkrain). 1. Mauer B mit teilweise er­ haltenem Pfeiler. 2. Gemauerte Grabkammer mit altslawischem Skelett auf der Ostseite des Schiffes. 3—10. Zufallsfunde von Keramikfragmenten. 3—10 = 1/2