BESEDA  O  J. D. SALINGERJ U
J. D. Salinger se je rodil v New Yorku leta 1919. Šolal se je po raznih zasebnih šolah, bil na vojaški akademiji in presedlal na visoko šolo, kjer je menjal več fakultet, toda očitno ni imel nikjer obstanka, zakaj ne da bi bil doštudiral, je preživel nato leto ali dve v Evropi. Od leta 1942 do 1946 je bil v vojski in je kot seržant služil dve leti in pol v četi, ki se je udeležila invazije in se potem vojskovala do konca vojne na evropskih  tleh.
Salinger piše že od svojega petnajstega leta, sprva črtice in novele, ki jih je objavljal po raznih revijah. Doslej sta izšli dve zbirki njegovih novel in njegov znani kratki roman, smešen in ginljiv hkrati, o neotesanem in nevzgojlji-vem ameriškem mladostniku »The Catcher in the Rye« (Ulovi me v rži), po katerem je zaslovel kot eden najboljših poznavalcev mlade generacije v ameriški literaturi. Z veliko občutljivostjo in razumevanjem je v romanu opisal miselnost tako imenovanih »teen-agers« (mladih ljudi, ki še nimajo dvajset let) ter v njem razkril problem, ki danes vznemirja starše in vzgojitelje po vsem svetu, zakaj sinovi zmagovalcev v drugi svetovni vojni in bodoči vesoljski popotniki so se znašli v svetu, ki jim ponuja preveč in premalo, in namesto optimističnih nosilcev napredka prihaja iz njihovih vrst čedalje več mladostnih kriminalcev, nevrotikov, narkomanov in družbi sovražnih elementov pa zaradi krepkega poudarka na športu in higieni telesno sicer dobro razvitih mladih ljudi, toda topih za vsako stvar, ki presega okvir najvulgarnejših pridobitev sodobne  tehnične  civilizacije.   V  Salingerjevem  romanu   se  mlad  človek,   ves
C07
t
zamrežen v atmosfero svojega okolja in standardizirano pojmovanje življenja, kot ga imajo njegovi vrstniki, uporabljajoč njihovo neotesano govorico z bornim besednim zakladom, zaradi svoje skorajda pretirane, toda dragocene osebne občutljivosti upre svetu, v katerem živi, in se poskuša prebiti iz njegovih zla-ganih konvencionalnosti, doživljajoč pri tem vrsto tragičnih konfliktov, ki ga privedejo do fizičnega in psihičnega zloma. Toda avtor niti za trenutek ne izgubi vere v življenje, medtem ko z nasmeškom ironije, izvirajoče očitno iz lastnih doživetij, spremlja spotikajoči se korak svojega junaka v njegovo negotovo prihodnost, in prav ta trpki, iz pesimizma porojeni optimizem daje knjigi njeno posebno vrednost, da ne omenjamo zelo sodobnega in neposrednega stilističnega prijema, ki ga uporablja avtor.
828