GLAS LJUDSTVA Glavi ne ukazuje rep. Hrvaški pregovor naš tednik Številka 15 Letnik 50 Cena 15,- šil. (150,-ŠIT) petek, 17. aprila 1998 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec VOLITVE Anketa NAŠEGA TEDNIKA glede nedeljskih predsedniških volitev: Thomasa Klestila, Heide Schmidt in Gertraud Knoll smo med drugim vprašali, kaj so njihovi konkretni manjšinskopolitični cilji. Strani 8,9 Vrtci: dr. Aussen/vinkler na Pfeiferjev! strani - Pomoč žrtvam potresa v Soški dolini Številka konta: 1.000.57.513 • ZVEZA BANK (BLZ 39100) Poslužite se priloženih položnic. Prisrčna hvala! - Pri podporni akciji NAŠEGA TEDNIKA sodelujejo: NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV, ENOTNA LISTA, KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA, ZVEZA BANK in MOHORJEVA TISKARNA. 2 Politika Politika 3 Janko Kulmesch Komentar Našega tednika Dosledno neverodostojen Ausservvinkler je na Enotno listo zelo hud. Očita ji, da zlorablja vprašanje dvojezičnih vrtcev v predvolilne namene. Od nje zahteva, da se opraviči pri dobrol-skemu županu Pfeiferju. Resnični vzrok njegove zahteve je odprto pismo, ki ga je v velikonočni izdaji „Dobrolskih novic" napisal Pfeiferju občinski odbornik Rudi Vouk. Kaj je ..zagrešil" Vouk? V odprtem pismu je spomnil župana Pfeiferja na večkratne pogovore, ki jih je imel z zastopniki dobrol-ske EL. Pred več ko osmimi leti jim je Pfeifer prvič obljubil, da bo v novem občinskem vrtcu dobila prostor tudi dvojezična skupina. Sledile so nove obljube - ko bi jih moral izpolniti z ustreznim občinskim sklepom, pa jim je vsakič pravil, da mu to pre- ■— prečuje njegova frakcija. V resnici je bilo drugače. Dva bivša občinska odbornika dobrolske SPČ sta Vouka informirala, da na frakcijskih sejah o dvojezičnem vrtcu sploh niso raz-pravljali, da se večji del frakcije za to zadevo sploh ni zanimal, nekateri pa da so bili mnenja, naj se »zaradi ljubega miru" ustanovitev dvojezične skupine omogoči. Če je kdo nasprotoval dvojezičnemu vrtcu, je bil to torej župan Pfeifer. Navsezadnje je to tudi dokazal takoj po zadnjih občinskih volitvah, ko je njegova stranka izgubila absolutno večino. Župan Pfeifer je skušal pridobiti EL za sodelovanje, ni pa hotel - z razliko do frakcijskih vodij OVP in FPO, Grascherja in Karnerja - ustreči njeni zahtevi, da se končno ustanovi dvojezična skupina. Da nikakor nima namena spremeniti svojega šovinističnega stališča, je potrdil tudi Ausservvinkler se je jasno opredelil - odločno se je postavil na Pfeiferjevo stran. po zadnji občinski seji, na kateri je celotna SPČ s pomočjo svobodnjaške odbornice Piukove preprečila uresničevanje dvojezičnega vrtca. Pfeifer je v stališču za KTZ poudaril, da je zahteva po dvojezični skupini »neupravičena, ker Dobrla vas ni dvojezična občina". Kakor Pfeifer, tudi drugi občinski in deželni politiki ne kažejo niti najmanjše pripravljenosti, da bi omogočili osnovne pogoje za dvojezično predšolsko vzgojo. Zakaj pri tem prednjačijo ravno dvojezične občine s socialističnimi večinami (Borovlje, Dobrla vas, Galicija, Bekštanj,...), marsikateri pošteno verujoči socialdemokrat tega morda ne razume, za realističnega opazovalca koroške politike pa to ni nič nenavadnega. Če je bilo treba osvajati ali braniti oblastne pozicije, socialistična stranka nikoli ni hotela imeti težav zaradi »senzibilnega" manjšinskega vprašanja. Ved-no se je odločila za manjšin-skopolitične poteze, ki naj bi ji zagotovile naklonjenost »pristnih" Korošcev. Zato tudi praviloma odklanja upravičene zahteve koroških Slovencev kot »pretirane" in izraz »nacionalizma". Ausservvinkler se je odločno postavil na Pfeiferjevo stran. Prav tako je tudi klonil deželnemu svetniku Hallerju, ki je jasno zavrnil željo, da bi dvojezičnost v otroških vrtcih uredili s posebnim deželnim zakonom. S tem je potrdil, da nima volje in moči, da bi v stranki in zunaj nje uvedel nova manjšinskopoli-tična pravila. Raje ostane dosledno neverodostojen - do svojega zadnjega deželnopolitične-ga trenutka. EL močno kritizira očitke namestnika dež. gl-dr. Michaela Ausservvinklerja, ki je EL očital radikalno politiko v zvezi z otroškimi vrtci. Argumentacija Ausservvinklerja v zvezi z dvojezičnimi otroškimi vrtci se je nenadno spremenila. Medtem ko je odločitve proti dvojezičnim skupinam v otroških vrtcih doslej obsojal, zdaj nenadoma vidi stvar v drugačni luči. V izjavi za neki koroški dnevnik je dejal, da se naj EL opraviči pri dobrolski SPČ, ker da jo je verbalno žaljivo napadala. Frakcijski vodja dobrloske EL in tajnik deželne EL mag. Rudi Vouk je prepaden nad tem prevratom. »Če Aus-servvinklerju k vprašanju dvojezičnih otroških vrtcev ne pade več kaj drugega v glavo, ko da zahteva od EL opravičilo in ji očita, da agira nekompromisno, je to zelo malo. Očitno hoče odvrniti od lastne odgovornosti kot deželni referent za otroške vrtce,” tako Vouk v izjavi za tisk. Vouk je spomnil tudi na to, da že leta obstajajo soglasni sklepi narodnostnega sosveta za zakon o dvojezičnih otroških vrtcih, vendar dežela doslej ni ukrenila nobenega koraka za izvedbo teh sklepov. EL opozarja tu na Gradiščansko, kjer že leta funkcionira zakon za hrvaško in gradiščansko narodno skupnost glede dvojezičnih vrtcev in kritizira, da na Koroškem v »navidezno vzorni deželi manjšinske politike" ne obstaja nič. Vouk dodatno ponavlja, da v Dobrli vasi že 8 let obstaja obljuba za dvojezičen otroški vrtec, da je bil na Suhi dvojezičen vrtec že pred dvema letoma sklenjen, da v Bekštanju tozadevno že leta tečejo naprezanja in da je bil dvojezični vrtec v Borovljah že pred letom dni odklonjen. V vseh teh občinah so bile dvojezične skupine odklonjene nenazadnje z odločilnim doprinosom SPO. »Če nam Ausservvinkler zdaj očita, da delamo volilno agitacijo in politiko z lomilko, je zadnja leta po vsemu sodeč prebil v in; ozemstvu ali pa jih zaspal. Pri dvojezičnih vrtcih smo dokazali resnično angelsko potrpežljivost in smo vsak čas pripravljeni za konstruktiven pogovor. Na žalost je ta dialog že leta voden enostransko, od zveze, dežele in tudi od Ausservvinklerjeve stranke ni odgovora. Tako, kakor si dialog zamišlja Ausservvinkler s tem, da najprej ponuja posredovanje, potem pa od nas zahteva opravičilo, ne more biti," tako Vouk. Vouk opaža v javnosti veliko razumevanje za to željo narodne skupnosti, spričo dejstva, da je npr. v Dobrli vasi od prvih obljub že tri generacij otrok prehodilo dobo otroškega varstva brez možnosti dvojezične predšolske vzgoje. »Kdaj, če ne po 8 letih, naj priganjamo K podvizanju v tej zadevi?" se Vouk sprašuje. V diskusijo je posegel tudi deželni referent za občine Diet' fried Haller, ki je dejal, da deželnega zakona o dvojezičnih otroških vrtcih ne bo. Adrian Kert Deželni urad; niki so si sami naložili nalogo, da bodo prihodnje delali boij gospodarno, odgovorno in prijazno. V ta namen so izdelali obširen katalog konkretnih smernic. Na sliki z leve: vodja deželnega urada dr. Sladko, novinarski kolega deželne tiskovne službe Gunther Trauhsnig in deželni glavar Zer-natto. I X"o pa sem pregledal imena 1^ osebnosti, moram ugotoviti, ■ Vda ne najdem imena tistih, ki so pod nacisti najbolj trpeli. Omenil bom najprej zastopnike Judov ter Romov in Sintov, ki so bili prvi na vrsti in jih je le nekaj preživelo čas hitlerizma. Nato zastopnike kaznjencev v koncentracijskih taboriščih, pa naj so bili to nekdanji politiki, kulturniki, duhovniki ali tudi komunisti. Pozneje tudi partizani in tisti, katere so dolži-L da so podpirali odpor. Vseh teh je bilo več kot 1000 in jih je tam končalo okoli 200. Med njimi duhovniki, ki so delovali v naših krajih. Tam so umrli dr. Anton Schuster, Anton Kutej, Jože Pollak, Stefan Singer, Franc Vuk in Viktor Ruprecht. V KZ je bilo nadaljnjih osem naših duhovnikov, od katerih se župnik Janez Petrič ni mogel več vrniti v svojo faro, ker so bili zaradi prevelikega trpljenja živci popolnoma uničeni. Prav tako tudi ni imena po I. 1942 pregnanih koroških slovenskih družin, ki se jih je do konca vojne nabralo le nekaj manj kot 300. Pregnani so kratko po izselitvi prejeli listine in bili obveščeni, daje bilo njihovo premoženje zaseženo brez vsake obravnave od OB OBLETNICI PREGNANSTVA Zanemarjajo žrtve nacizma Lepo je slišati, da se koroške osebnosti različnih ideoloških usmerjenosti pogovarjajo ob okrogli mizi, da so sprejeli načelno izjavo, v kateri poudarjajo živeto toleranco in odprtost. države, »ker so bila njihova stremljenja narodu in državi sovražna” in to po zakonu od 18. 11. 1938, ki je bil sklenjen predvsem zato, da razlastijo Jude. Koroškim slovenskim družinam pa je bilo tedaj skupno zaseženo po zapiskih, ki so jih izseljeni lastniki morali podati že v žrelskem taborišču 5.542 ha zemlje, 197 konj, 1.490 govedi, 1.291 svinj in 847 ovc. Naša kajža je tedaj obsegala nekaj več kot 16 ha in nas je na njej živelo babica, starši in osem otrok. Vso živino, opravo, orodje in vse zaloge so tedanje oblasti ocenile na 21.600 RM. Od Gau-leitung predvideni naslednik iz Žabnic pa je takoj dobil 24.000 RM ugodnega državnega posojila, da bi lahko prevzel našo hišo. Pod enakimi pogoji so bili razlaščeni tudi vsi pregnani Slovenci iz spodnje Štajerske in Gorenjske in to, še preden se je v Sloveniji začel partizanski odpor. Dosti težavnejše pa je potekala vrnitev posestev in poprava utrpele škode, ki se je vlekla leta in bila delno popravljena. Še bolj več škode pa je utrpela mladina, ki ni bila deležna rednega šolanja niti ni imela možnosti, da bi se priučila kakega poklica. Po vrnitvi je imela težave v rednih šolah in prav tako v nadaljnjem poklicnem življenju, ker vrzeli treh let v mladosti ne gre tako lahko spet zapolniti. Naj bi bile te vrstice skromen spomin ob obletnici našega pregnanstva, ki prizadetim vedno spet povzroča bolečine. V pičli uri smo morali zapustiti ne samo svoj dom, temveč tudi otroštvo, mladost, vsakdanje delo - od starejših pa je pregnanstvo terjalo celo življenje. Franc Rehsmann ENOTNA LISTA Škandalozna »solidarnost11 deželne politike Poslovodeči tajnik EL podžupan Bernard Sadovnik ostro zavrača zadržanje koroške deželne vlade do žrtev potresa v Soški dolini. Sadovnik ne razume, zakaj se deželna vlada razburja o informacijski dejavnosti Slovenije v času potresa, pri tem pa pozabi na pomoč prizadetim žrtvam. »Takšno postopanje ne odgovarja dobrososedskim odnosom in olimpijski ideji brez meja." Enotna lista poziva vse koroške ustanove in prebivalce, da podprejo zbiralno akcijo Našega tednika: POMOČ ŽRTVAM POTRESA V SOŠKI DOLINI. Podžupan Sadovnik: »Kdor dvakrat pomaga, hitro pomaga!" DVOJEZIČNI vrtci Bo Zernatto sklical posvet o deželnem zakonu? Predlog o deželnem posvetu o dvojezičnih vrtcih je dal deželni poslanec Raimund Grilc. -ca dnašnji petek je Marjan Sturm sklical sejo starega sosve-a- katere pa se zastopniki NSKS ln ČVP ne bodo udeležili. Deželni Poslanec Raimund Grilc NAŠEMU TEDNIKU: »Udeležba na tej Seji je nesmiselna. Prvič - stari sosvet ne more sprejeti formalnih sklepov, ker pravno sploh ne °bstaja več, drugič - glede °troških vrtcev smo že dvakrat soglasno sklenili, da naj se ta za-oeva uredi s posebnim deželnim zakonom. Zakaj naj bi sklep še tretjič ponovili?" Znano pa je, da oeželnozborske stranke trenutno odklanjajo tak zakon, ker vidijo v 6rn poseganje v občinsko avto-n°rnijo. Deželni poslanec Rai-^ond Grilc kljub temu noče resi-Snirati. »Ker je treba zadevo rešiti v deželnem zboru, sem predlani deželnemu glavarju Zernattu, da na to temo skliče posvet z zastopniki deželnozborskih strank ter NSKS in ZSO. Do tega posveta bo gotovo tudi prišlo", tako Raimund Grilc. Na dejstvo, da je seja starega sosveta po zakonu o narodnih skupnostih pravno nična, ker je njegova funkcijska doba že potekla v lanskem novembru, je opozoril tudi osrednji tajnik NSKS Franc VVedenig. Glede dodelitve finančnih podpor s strani zvezne vlade pa je VVedenig sporočil, da sta se NŠKS in ZSO pretekli torek dogovorila, da bosta uradu zveznega kanclerja predložila skupni predlog. Glede otroških vrtcev se je z deželnim glavarjem Zer-nattom in njegovim namestnikom Ausservvinklerjem pogovarjal tudi Marjan Sturm. Pogovor ocenjuje pozitivno, »domenili pa smo se, da z njegovimi izsledki ne gremo v medije". Čeprav današnja seja sosveta nima pravne veljavnosti, se mu kljub temu zdi smiselna. Sturm NAŠEMU TEDNIKU: »Od zastopnice urada zveznega kanclerja hočemo dobiti avtentično informacijo, zakaj še vedno ni prišlo do novega sosveta." Kakor je znano, do tega zato ni prišlo, ker glavni odbor avstrijskega parlamenta še ni sklepal o uredbi, ki jo je predlagala zvezna vlada. Po tem predlogu naj bi novi slovenski sosvet sestavljalo 18 članov (namesto 16); dodatni mesti naj bi bili rezervirani za štajerske Slovence. Ker pa štajerska vlada noče priznati štajerskih Slovencev, je po Sturmovem mnenju odločitev pri uradu zveznega Današnja seja sosveta nima smisla. MAG. RAIMUND GRILC kanclerja. „Ta lahko kljub negativnemu stališču deželne vlade imenuje izvoljenega mandatarja iz vrst večinskih strank, npr. de-želnozborskega poslanca Brun-nerja (LIP)." -Kuj- 4 Iz naših občin Za škocijansko SPO je premalo, da so samo trg pred spomenikom v Škocijanu poimenovali v „10. Oktoberplatz“ Škocijan: Trg 10. oktobra je za SPO premajhen „Trg naj ne bo cela vas,” je odločila koalicija Gospodarske liste, Ljudske stranke in Svobodnjakov, ki je uveljavila svojo zasnovo. Na kratko POMOČ_______________ Podjunski ribiči bodo pomagali žrtvam potresa Že leta sodeluje „Klub podjunskih ribičev" z ribiško družino v Tolminu, ki je koroške Slovence sprejela kot polnovredne člane. Sodelovanje je zelo tesno in prijateljsko, prav zaradi tega želijo podjunski ribiči ob katastrofi po potresu pomagati prijateljem v Tolminu. „Klub podjunskih ribičev" je odprl poseben bančni konto in poziva vse prijatelje in znance, naj darujejo za žrtve potresa. Predsednik društva Milan VVutte je dejal, da bodo ribiči, ki zelo dobro poznajo razmere v Tolminu, z zbranim denarjem podprli en konkreten projekt. Konto se glasi: „Pomoč žrtvam potresov v Soški dolini" -Posojilnica-Bank Podjuna, BLZ: 39104 štev: 20 411 0417. DVOJEZIČNOST Potrebnih je več dvojezičnih uradnikov na občinah Šentjakob. Pred kratkim je dobila občinska odbornica GL Šentjakob Micka Miškul-nik „odločbo o odmeri dajatve" za kanalizacijo dostavljeno v obeh deželnih jezikih. Velika lepotna napaka pri tem je bila, da je v slovenskem pismu bil rok za pritožbo limitiran z dvema tednoma, v nemškem pa s 4 tedni po dostavi. Za Micko Miškulnik je bilo to povsem nevzdržno stanje in pomenilo tudi zapostavljanje slovenščine. Šele ko so se v to zadevo vključili tudi mediji, sojo rešili. Napaka je bila menda pri deželni vladi, ki je nemški tekst napačno prevedla. To dejstvo dokazuje, da bi bilo nujno potrebno, da so na občinskih uradih nameščeni uradniki, ki obvladajo oba deželna jezika tudi v pisni obliki. Potem bi do takih napak, ki imajo lahko tudi pravne posledice, vsekakor ne prišlo. V razpravi na pretekli občinski seji škocijanskega občinskega sveta se je uveljavila manjša različica za obseg Trga 10. oktobra. Krajevna skupnost Koroške zveze brambovcev je namreč predlagala, da bi plebiscitni trg obsegal celotni občinski trg z objekti kulturni dom, črpalka, gostilna Kir-chenvvirt, občina in pošta. S tem pa se koalicija GL, VP in FP ni strinjala, čeprav projektu načelno ne nasprotuje. Njene predstave so: „Vsekakor ne nasprotujemo Trgu 10. oktobra, vendar naj ostane v obliki trga, ne pa da nastane cela vas.” Koalicijske frakcije so predlagale, da trg zajema prostor okoli spomenika. SP se je temu zoperstavila in kritizirala predlog koalicije. „Ali smo za ali proti trgu. Če smo za, naj ta obsega tudi nekaj objektov,” tako občinski svetnik SP Richard Germ, ki ne vidi smisla za predlogom koalicije. „Prostor, ki ga predlaga koalicija, bi zajel samo eno hišo in s tem vhod za javnost ni razpoznaven.” Kljub tem pomislekom je bila sklenjena manjša varianta. Okrajnemu predsedniku Zveze brambovcev dež sv. Fritzu Schretterju odločitev očitno ni bila všeč, njegov lakonični komentar na račun svobodnjaških kolegov: ..Sramujte se.” SUHA 1 Krajevno ime na avtomobilu Na Suhi ni enostavno, če se gre za dvojezičnost. Občina nima nobeh dvojezičnih krajevnih napisov, pa čeprav so npr. za Žvabek celo po zakonu predvideni. Zato je treba včasih biti iznajdljiv, da slovenska krajevna imena v javnosti ne pridejo v pozabo. Zelo efektivno obliko je izbral občinski odbornik in ravnatelj Lenart Katz, ki si je dal na svoj avto registracijo s številko VK Suha 1 - in le-te mu tokrat nihče ni mogel preprečiti. 5 Iz naših občin Železnica 2000 in dežela sta povozili občino Pliberk Kolodvor za železnico 2000 bo samo v Sinči vasi. Občina Pliberk pa bo gledala skozi prste, ker ne bo dobila kolodvora in tudi ne zaščite za vasi. Pretekli teden je koroška deželna vlada seznanila občine v Labotski dolini in v Podjuni z načrti za železnico 2000, ki naj bi do leta 2006 bila speljana in bo v eni uri omogočila povezavo med Gradcem in Celovcem. Uspeh za Dobrolčane. Od železnice, ki bo elektrificirana in dvotirna sta v Podjuni zelo prizadeti občini Pliberk in Dobrla vas. Že lani je prišlo do pogovorov med pristojnim uradom deželne vlade in občinami. Dobrolska občina je celo sprejela soglasen sklep v občinskem svetu, v katerem zahteva nov kolodvor v Sinči vasi in maksimalno zaščito vasi Metlova. Ker je občina na ta način odločno nastopala in ker je župan Pfeifer tudi uspešno posredoval, je deželna vlada ugodila Dobrol-čanom, ki dobijo kolodvor, za vas Metlovo pa bodo celo preverili možnost, da bi železnico speljali v predoru skozi Dobrovo. Kot kaže, bodo tudi deželno cesto preložili iz vasi v Dobrovo. Pliberk zaspal. Drugačen je Položaj v občini Pliberk. Županu mag. Raimundu Grilcu, kateremu ljudske iniciative že dolgo očitajo, da zastopa mnenje deželne vlade 'n železnice, ni uspelo v občinskem svetu doseči nobenega sklepa, kar je bilo verjetno za Pliberk usodno. V pogovorih med deželno vlado in občino so celovški uradniki ..obljubljali", da bo občina Pliberk na območju vasi Blato dobila kolodvor - če se občina ne bo branila železnice. Občina se res ni branila, kolodvora pa kljub temu ni dobila. To je za ljudske iniciative dokaz, da je deželna vlada župana Grilca, (ki v Celovcu predlogu menda ni ugovarjal) potegnila čez mizo. Protest. Tudi zahteve vasi Dob, Vidra vas in Blato, ki bodo pod železnico najbolj trpele niso bile upoštevane. Iniciative so predlagale vzdolž vasi predore ali vsaj basiranje v gozdu. Prišlo je drugače: Predlog deželne vlade Predvideva traso pri Dobu sredi Polja, pri Blatu pa ob gozdu, torej ludi še na polju, 100 do 200 metrov oddaljeno od vasi. Ker si vaščani ne pričakujejo pomoči od občinskega sveta in župana Gril- 200 vlakov se bo dveno vozilo po visokohitrostni železnci skozi Podjuno mimo vasi in se bo edino ustavila v Sinči vasi in v občini Pliberku ne. ca, bodo zdaj samostojno pričeli s protestnimi akcijami in na ta način skušali rešiti, kar se še da. Ura je v tem vprašanju v vsakem primeru 10 minut pred dvanajsto. Tudi mostu ne bo. Z gradnjo železnice je bila povezana možnost gradnje mostu čez Dravo do avtoceste („Talubergang Blei-burg-Ruden“), ki bi infrastrukturo spodnje Podjune bistveno izboljšal. Tega projekta deželna vlada niti ne omenja. V časopisu „Die Karntner VVoche" je visok uradnik pred kratkim celo izjavil, da za ta projekt ni denarja. Reakcije. Zelo ogročeno je reagirala ljudska iniciativa Blato, ki bo v naslednjih dneh skupno z Dobl-jani in inciativo v Vidri vasi koordinirala nadaljnje ravnanje. Vseka- kor pa poziva župana Grilca, naj se končno postavi za interese občanov in ne obratno. Blaž Kordesch (EL) je najavil, da bo EL na to temo sklicala izredno sejo občinskega sveta, na kateri se naj tudi razkritje, zakaj je župan Grilc tako dolgo čakal na sklep občinskega sveta in kakšno vlogo je pri tem igral Grilc kot deželnozborski poslanec.. Podžupan Stefan Visotschnig (SPO) je stvarno ugotovil, da je „železni-ca povozila občino Pliberk", ki od tega „mega-projekta ne bo imela ničesar, razen hrupa in pokvarjene narave". Tudi šef pliberške FPO Klaus Patterer je dejal, da sta deželna vlada in HL AG „po-tegnila občino čez mizo". Silvo Kumer Ob obstoječem mostu čez Dravo pri Bregah bodo zgraditi novega za visoko hitrost no železnico. Vas Brege bo pri tem prišla čisto pod kolesa... OBČINSKI ČASOPIS Selani informirajo Selane Pred dvema tednoma je izšla 4. številka „selskega časopisa" MOZAIK, v kateri je najti mnogo zanimivega. Kot smo že poročali, je lani junija v Selah začel izhajati kulturni, športni in družbeni list MOZAIK. Izdajatelji so kulturna društva KPD „Plani-na“, PD Sele in SPD „Herman Velik" ter športno društvo DSG Sele. V lanskem letu so izdali 3 številke, letos pa je pred cvetno nedeljo izšla prva od načrtovanih štirih številk. Najvišji „organ“ lista je uredniški odbor, ki ga sestavljajo Heribert Kulmesch, Ivan Kelih, Igor Roblek, Eda Velik in Zalka Kelih-Olip. Glavna naloga lista je nuditi informacije o raznih dejavnostih z raznih področij življenja. Poglaviten cilj uredniškega odbora je vzpostaviti dialog z vsemi ustvarjalci na kulturnem, športnem in družbenem področju v Selah. Na bazi dialoga imajo tako vsa selska društva možnost prispevanja svojih idej k MOZAIKU. Tako najdemo v zadnji številki med drugimMOZAIKa tudi prvič članek društva upokojencev ter pogovor z znanim koroškim umetnikom Berndom Svetnikom, ki je kupil poslopje pod Košuto, kjer je prej bila vojaščina. Kot list, ki postavlja „skupno pred ločujoče" ima MOZAIK dobre možnosti postati resnična selska kronika. V listu imajo svoje mesto tudi dvojezični prispevki. Nadaljnji cilj uredniškega odbora je koordinacija terminov raznoraznih društev, ki lahko objavijo svoje prireditve za prihodnje tri mesece. Seveda je izdajanje povezano z visokimi stroški, za to so odgovorni zaprosili pri raznih ustanovah za podporo. Glavni šponzor je ministrstvo za pouk in znanost na Dunaju, izdajo pa podpirata tudi biro za slovensko narodno skupnost pri deželni vladi in občina Sele. Želja odgovornih je, da MOZAIK ne bi bil izpostavljen vsakodnevni, predvsem pa ..politični" polarizaciji, temveč naj bi iskal stičišča skupnega vseh Selank in Selanov. Kmetijstvo Vsak deseti koroški kmet že dela na računalniku Na Koroškem že 10% kmetov za svoja pisalna in računska dela uporablja računalnik. Za kmetijske mojstre je celo že obvezen. 4 krat letno izide AGRO - INFO - CD, ki je kmetom zračunalni-kom, lahko v veliko pomoč. Od strokovnih člankov, finančnih informacij do formularjev za podpore in vzorčnih pogodb je vse aktualno zbrano. Kmet si to lahko ogleda na ekranu ali pa iztisne na tiskalniku. (@J 2|j Test-Soft\vnre fur div Lawhxirtschafl in*. jm»r i.c)rr«r 4(1 Musturvertr;igi\ (icwvrberixhl,... Na kratko OBČNI ZBOR_____________ Uspešen razvoj strojnega krožka Čepiče. Danes, v petek, 17. aprila bo v gostišču Ju-enna v Čepičah redni občni zbor strojnega krožka Podjuna. Tokrat volitve niso na dnevnem redu, zato pa bosta predsednik Marko Trampusch in poslovodja Franz VVutte podala obširno delovno poročilo o preteklem letu, ki je bilo za društvo vsekakor pozitivno. Kakor kaže, je Strojni krožek našel rešitev tudi glede grozeče spojitve z drugim strojnim krožkom, zahtevajo predpisi EU (vsaj 500 članov). Podjunski strojni krožek bo s svojimi 250 člani dobil poseben status. Na občnem zboru, ki se bo pričel ob 19. 30 bodo člani sklepali o ceniku za 1998, o višini solidarnostnega prispevka k socialni sosedski pomoči in o dodatnem nezgodnem zavarovanju članov strojnega krožka. Po občnem zboru bo Rudolf Kaim-bacher (firma Kvvizda) predaval o zaščiti rastlin in o pravilnem škropljenju. SEJEM NA PTUJU Sodelovalo bo nad 30 naših kmetov Ptuj. Nad 30 koroških kmetov bo na Ptuju na sejmu ..Dobrote slovenskih kmetij" dalo oceniti svoje domače proizvode, od žganja, mesnih in mlečnih proizvodov do suhega sadja. Najboljši oz. tisti proizvodi, ki bodo nagrajeni, bodo potem na sejmu razstavljeni. KIS, ki je na na koroškem koordinirala sodelovanje naših kmetov, vabi kmete, da se peljejo v soboto, 25. aprila, na sejem in ekskurzijo na Ptuj. Avtobus se bo odpeljal iz Roža (Šentjakob) ob 6. uri in iz Podjune ob 8. uri (Dobrla vas in Pliberk). Podrobni razpis je objavljen na strani 12. Prijave sprejemajo v pisarni Kmečkoizobraževalne skupnosti (Telefon: 0463/54 8 64). Računalnik se ni ustavil pred našimi kmeti. Nasprotno: že vsak deseti koroški kmet koristi zmogljivost računalnika. Strojni krožek Podjuna je pred kratkim svojim članom ponudil tečaj (vodil ga je Dl Hanzi Čertov), ki ga je obiskovalo 10 kmetov in kmetic - in vsi so se odločili, da bo odslej računalnik tudi v ..strojnem parku" kmetije. Investicija pravzaprav ni velika. Za S 15.000,- je možno kupiti že kar zelo zmogljiv računalnik, kmetijska zbornica pa k temu še prispeva lepo vsoto kot podporo. Ustrezni posebni programi za kmetijstvo so na voljo na kmetijski zbornici. Večina kmetov si danes še ne more predstavljati, katere prednosti računalnik pravzaprav lahko prinese, in se prav bojijo storiti ta korak. Vsi, ki so se odločili, so že kmalu videli, da je vse enostavnejše kot na pri pogled zgleda. Programi so danes že zelo enostavni in logični, tako da jih lahko res vsakdo koristi. Agro CD. Pred kraktim je prišla na trg tudi CD, na kateri kmet najde v nekaj sekundah izredno veliko informacij s celotnega kmetijskega področja. Danes prihaja v kmečko hišo cela vrsta publikacij in informacij, ki jih kmet vse naenkrat ne more prebrati, na drugi strani pa bi bilo prav, da tedaj lahko seže po njih, ko jih potrebuje. Na Agro-lnfo CD je zbranih 5600 strani, med njimi npr. celotni ..Karntner Bauer", „Der Fortschrit-liche Landvvirt" in časopisi zbornic Zgornje Avstrije, Salzburga in Predarlske ter sedem strokovnih časopisov (z vsemi članki od leta 1997 naprej). Na CD pa so tudi formularji za podpore EU, 40 vzorčnih pogodb, katalog podpor, informacije o obrestnih merah in podobno. Kot dodatni servis ponuja kmetu tudi vrsto kmečkih „demo-programov“. CD obnavljajo vsako četrtletje in jih je možno kupiti v letnem abonmaju (4 krat letno). Letni abonement stane S 1.290. Naročiti jih je možno pri producentu inž. Josefu Leyrerju. Tel. 0664/8113255 ali pisno na naslov: Ing. Josef Leyrer, Auf der Gugl 3, 4021 Linz. Informacije o računalniku za kmete dajejo tudi na zbornici in pri strojnem krožku Podjuna. Silvo Kumer Pri Perču, p. d. pri Ruprati v Štebnu v Podjuni so se odločili, da bodo knjigovodstvo in ostale pisalne stvari, kot podpore EU obravanavali z računalnikom. Po strokovnem tečaju pri Strojnem krožku računalnik že teče in je že po prvih tednih v veliko pomoč pri vseh teh poslih. (Na sliki Janez Per č z ženo Micko in sinom Danielom) Foto: Fera Petek, 17- aprila 1998 7 Slovenija Posledica potresa v Soški dolini je škoda 77 mio. šil. Minulo nedeljo, 12. aprila, je ob 12. 55 Slovenijo prizadel eden najhujših potresov po drugi svetovni vojni. Ob naravni katastrofi tudi hladno in deževno vreme ne pozna usmiljenja S prizadetimi. Slike: Eggenberger Žarišče potresa je bilo med Bovcem in Kobaridom ob slo-vensko-italijanski meji. Geofiziki so ocenili, da je bila intenziteta potresa v nadžariščnem območju do sedme stopnje po evropski potresni lestvici (EMS), ponekod Pa je dosegla tudi osmo stopnjo. Potres, ki so ga čutili tudi na Koroškem, neposrednih smrtnih žrtev ni terjal. Gmotna škoda je Pa precejšnja. Po prvih ocenah dosega milijardo tolarjev. Posledice potresa so katastrofalne. Gradbeni strokovnjaki so v treh dneh pregledali skoraj 1000 objektov. Za polovico so ugotovili, da so neprimerni za bivanje, za skoraj 150 hiš pa, da jih bo treba Porušiti. Kar pomeni, da bo treba streho nad glavo zagotoviti skoraj 500 pebivalcem tega območja. Najhuje je bilo v občini Bovec, kjer je med 198 objekti uporabnih samo 72, začasno neuporabnih oziroma huje poškodovanih pa 126. Nekatere objekte sploh ni mogoče več popraviti in jih bo treba porušiti, kar pomeni, da bo treba novo streho nad glavo zagotoviti kar 330 ljudem ali skoraj sto družinam. Najslabše Pa so jo odnesli prebivalci vasi Magozd, kjer je od 23 poslopij popolnoma uničenih kar 20. Prizadeto pa je bilo širše območje, tako da so poškodovane hiše, kulturni in sakralni objekti tudi v občinah Kobarid in Tolmin ter celo v Bohinju. Po prvih podatkih je nad 200 objektov takih, ki jih bo treba porušiti in zgraditi nove. Potres je močno poškodoval tudi vodovodna omrežja, zato je bila pitna voda nekaj časa oporečna in jo je bilo potrebno prekuhavati. Na prizadeta območja zdaj prihaja najnujnejša potrebna pomoč, še posebej sredstva za nastanitev kot so bivalne prikolice in kontejnerji. Ljudje so prve noči prespali kar v šotorih (ker drugega ni bilo), zato se je marsikateri otrok hudo prehladil. Najbolj torej ljudje s potresnega območja potrebujejo odeje, spalne vreče, bivalne prikolice in podobno, kajti slabo vreme, ki je te dni zajelo Slovenijo, je tragedijo naredilo še hujšo. Zaradi potresa so se poškodovale tudi nekatere ceste. Pojavile so se razpoke, ponekod so se ceste tudi ugreznile. Dodatne poškodbe so nastale tudi zaradi padanja kamenja in skal, vendar so ceste zaradi prizadev- IZ UREDNIŠTVA Drage bralke,dragi bralci! Upravičeno poudarjamo, kako pomembno in koristno je vsestransko sodelovanje s Slovenijo in njenimi državljani. Njena politična in gmotna pos-pora je bistvenega pomena za uspešen razvoj naše narodne skupnosti. Največji potres v Sloveniji po 2. svetovni vojni na srečo ni povzročil življenjskih žrtev. Katasrofalna pa je materialna škoda. Toliko srečnejši smo lahko bili na velikonočno nedeljo pri nas na Koroškem; zemlja se je sicer tresla, vendar brez omembe vrednih posledic. V uredništvu NAŠEGA TEDNIKA smo se po naravni katastrofi v Sloveniji spontano odločili za zbiralno akcijo naših bralk in bralcev, pri kateri sodelujejo tudi NSKS, EL, KKZ, ZVEZA-BANK in MOHORJEVA TISKARNA. Vsem, ki bodo izpolnili priložene položnice in tako pomagali žrtvam potresa v Soški dolini, že v naprej izrekamo prisrčen Bog lonaj! Lep pozdrav! mag. Janko Kulmesch, glavni urednik nosti tamkajšnjih cestnih podjetij že prevozne. Sicer je slovenska vlada na svoji izredni seji v torek sklenila, da bo 70 milijonov tolarjev iz proračunske rezerve namenila za zagotavljanje nujnih potrebščin za življenje in delo na tem območju. Polega tega je vlada namenila občinam še 50 mil. tolarjev za izdelavo sanacijskih načrtov. Ker pa bo to premalo, je minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar napovedal, da bo vlada parlamentu predlagala sprejem posebnega zakona, s katerim naj bi zagotovili sredstva za prizadeta območja. Sanacija bo predvidoma trajala dve leti. Jože Biščak 8 Anketa Predsedniški kandidati o koroških Slovencih Anketa NAŠEGA TEDNIKA. Vprašanja smo postavili Thomasu Klestila, Heide Schmidt in Gertraud Knoll. ■ PRIPRAVIL JANKO KULMESCH O Katero šolsko oceno zasluži avstrijska zvezna vlada za svojo manjšinsko politiko? © V katerih konkretnih vprašanjih, ki zadevajo koroške Slovence, pristojne politične oblasti najbolj zamujajo in bi zato morale nujno ukrepati? © Je avstrijska državna pogodba iz leta 1955 obsoletna (zastarela)? O So določila člena 7 Avstrijske državne pogodbe docela izpolnjena? © Zagovarjate zajamčeni manjšinski mandat v koroškem deželnem zboru? © Za katere manjšinskopolitične cilje se hočete kot zvezni predsednik/zvezna predsednica konkretno zavzemati? THOMAS KLESTIL © Kot predsednik nočem dajati šolskih ocen o delu zvezne vlade. Mislim pa, da je treba oceniti avstrijsko manjšinsko politiko nasploh pozitivno. Seveda obstajajo - kakor na drugih področjih - tudi tu vedno spet želje in možnosti izboljšanja, ja tudi potreba, da o tem premišljujemo, kako lahko oblikujemo sožitje vseh skupin prebivalstva še bolj harmonično. © Želje koroških Slovencev poznam iz mnogih pogovorov in v preteklih letih sem ponovno skušal te želje in probleme avstrijskih narodnih skup- nosti posredovati pristojnim mestom - tudi zvezni vladi. To bom rad delal tudi v prihodnje. Vem pa tudi, da obstajajo različna mnenja, kako lahko te želje najbolje uresničimo. V tej zvezi opozarjam predvsem na narodnostne sosvetnike, ki dajo narodnim skupnostim priložnost, da predlagajo svoje želje in so v stalnem dialogu z zvezno vlado. © Nesporno je, da je državna pogodba sestavni del veljavnega prava. Po pravu narodov so bile 1990 posamezne določbe te pogodbe prokla-mirane kot zastarele, vendar zadevajo te določbe druga področja. 0 Neglede na nadaljnjo veljavo člena 7 lahko pojmujemo, da je člen 7 ustavnopravno v večji meri izpolnjen. Zavedam pa se, da o tem obstajajo različna mnenja, zaradi tega bom to vprašanje naprej pazljivo zasledoval. © Iz mnogih pogovorov o dobrih in slabih straneh takšne ureditve vem, da o vprašanju, ali lahko narodna skupnost s tem bolje zastopa svoje pravice in želje, obstajajo različna mnenja. Takšna konstrukcija bi bila našemu veljavnemu zveznemu ustavnemu pravu vsekakor tuja. Najprej bi torej morali razjasniti različna ustavnopravna in ustav-nopolitična vprašanja, preden k temu predlogu lahko zavzamemo natančnejše stališče. © Za vse tiste cilje, ki omogočajo kar se da harmonično sožitje vseh narodnih skupnosti v Avstriji ter pomagajo zagotoviti in ohraniti njihov obstoj in pravice. V mojih očeh so narodne skupnosti dragocena obogatitev in živ most k sosedom, zaradi tega podpiram ojačitev evropskega manjšinskega prava in zaščite - predvsem v okviru evropskega sveta. Prepričan sem, da bi bila s tem narejena velika usluga tudi mirnemu sožitju v Evropi. GERTRAUD KNOLL © Nisem nadučiteljica, ki daje vladi šolske ocene. Tega tudi kot zvezna predsednica ne bi hotela. Mislim pa, da mora zvezna vlada za manjšinsko politiko še marsikaj storiti, da postane jasno, da lahko vse narodne skupnosti v Avstriji živijo v enakopravnem sožitju. © Pomembno bi bilo, da je pravica do lastnega jezika zagotovljena na vseh javnih področjih in se tako slovenščina kot jezik ne zgubi. Jezik je zelo povezan z zavestjo, kajti če ljudem vzameš jezik, jim vzameš del identitete. S tem Anketa 9 v zvezi so tudi novi izzivi - na primer na področju elektronskih medijev. ® Vem, da o tem obstajajo različna ustavnopravna mnenja, vendar se nočem spuščati v ta spor strokovnjakov. Vsekakor imamo moralično dolžnost, da se državne pogodbe, ki smo jo sklenili, tudi držimo. ® Na žalost ne. Najvažnejše namreč še ni storjeno docela: da je samoumevno, da v Avstriji obstajajo različne narodne skupnosti in da so tudi vsi nemško govoreči le del Avstrije. Zato je potrebno še nekaj zakonskih okvirnih pogojev. ® če koroški Slovenci v tem vidijo kaj dobrega, imajo mojo podporo. Nočem biti tista, ki govori za druge, ampak hočem biti ta, ki daje preslišanim glas. ® Gre mi za zavest, da smo le skupno cela Avstrija. Za ustvaritev te zavesti pa potrebujemo ukrepe, s katerimi ščitimo in podpiramo manjše narodne skupnosti. Kreativno ukvarjanje z našimi kulturami in radovednost za druge dele celote bi morala biti ojačena. Gre za to, da pokažemo, da ima vsak človek svojo vrednost. Vrhu tega velja reči, da vrednote tudi nekaj stanejo. Meni vedno očitajo naivnost, kadar rečem, da mora vsak človek stati v središču. Sama pojmujem to kot zelo politično izjavo, tudi ko gre za manjšinsko politiko. HEIDE SCHMIDT , O Zvezna vlada za svojo manj-i šinsko politiko ne zasluži dob-i re ocene, ker določbe državne i pogodbe, zlasti za štajerske Slovence do danes niso docela izpolnjene, čeprav so dolžnosti v pogodbi minimalne. V manjšinski politiki so bili zadnje čase storjeni celo koraki nazaj, če pomislimo npr. na črtanje podpor manjšinskim publikacijam v okviru podpiranja publicistike. Tudi politično dribliranje na pritisk štajerske deželne vlade pri povečanju števila sosvetov govori zase. Zaradi tega avstrijsko manjšinsko pravo ne odgovarja zahtevam sodobne manjšinske zaščite. © Zame je žalosten opis stanja naše demokracije, da politiki/čarke očitno nimajo poguma postaviti dvojezične table in urediti dvojezičnost na vseh uradih območja manjšin ter rabo dvojezičnih uradnih obrazcev. Na področju šolstva pojmujem rabo slovenščine, vezano na gotovo število, kot veliko pomanjkljivost. © Zame je državna pogodba del naše zgodovine. Kar zadeva tam nagovorjeno manjšinsko zaščito, smo to sicer že drugače formalno zagotovili, vendar so moje želje več kot to: Stremim za sodobnim manjšinskim pravom in državnim ciljnim določilom, s katero se republika priznava k svoji narodni, jezikovni in kulturni mnogoličnosti ter njihovo ohranitev in podpiranje definira kot državni interes. 0 Odgovor na to vprašanje je zajet že pod prvim in drugim vprašanjem. © Mislim, da manjšinski mandat manjšini še najbolj odgovarja za sodelovanje v političnem oblikovanju želj. © Kot državna predsednica bi se, tako kot doslej kot parlamentarka, prizadevala za ofenzivno narodnostno in manjšinsko politiko po tistih načelih, ki jih opisujem v zgornjih odgovorih. Vrhu tega bi imela možnost, da se na mednarodni ravni zavzemam za ureditev evropskega manjšinskega prava, kar je v mojih očeh še kako pomembno. ROŽANSKi IZOBRAŽEVALNI TEDEN 1998 Samo, da nas priznajo drugi Nemško govoreči v Sloveniji zares nimajo lahkega položaja. Ne samo, da so imeli dolga leta težave zaradi življenja v podtalju med uradnim nepriznavanjem in strahom pred lastno ofenzivo, povrhu so še med seboj razcepljeni zaradi razlik v narodnostnem pomenu. Kočevski staroselci se namreč razlikujejo od ostalih Nemcev v Sloveniji. _ Od tega, kar smo slišali v Šentjanžu (pri predavanju „Nemci v Sloveniji" v okviru Božanskega izobraževalnega tedna, je verjetno poslušalcem ostala v spominu ugotovitev: „Smo sicer še peščica slovenskih državljanov nemškega jezika (D. Debenjak), ampak ni naša želja, da bi nas kdo priznal za narodno manjšino." V Avstriji, tudi na Koroškem, si predstavljamo Nemce v Sloveniji tako kot Slovence na Koroškem: predstavniki narodne skupine, ki se ločijo od večinskega naroda tako kot se Germani od Slovanov v glavnih potezah ločijo. Tak vtis se je še bolj utrdil po poročilu avstrijske komisije za ugotavljanje nemške narodnosti v Sloveniji pod vodstvom graškega prof. Karnerja. Po izjavah v Sloveniji iz uradnih krogov do pred kratkim Nemcev tudi ni bilo. Sami predstavniki nemške narodnosti, kot sta nam pritrdila Dr. Doris Debenjak v imenu društva „Peter Kozler” v Ljubljani in Avgust Gril v imenu društva ..Staroselcev" v Kočevskih Poljanah pa si želijo, da ločimo „Nemce od Nemcev"! Tistih avtohtonih nemškogovorečih Nemcev, ki naj bi jih Slovenija priznala za narodno manjšino, skoraj ni več, vsaj organiziranih skorajda ni. Obstaja sicer v Mariboru društvo „Most Svobode”, ki naj bi združil Nemce na Štajerskem, toda - po izjavah referentov v Šentjanžu ..predsednik dr. Ludvik Kolnig še ni pokazal članov društva". Poleg tega sta v Sloveniji še dve društvi, ki pa zastopata ostanke močne skupine staroselcev nemške narodnosti - to so Kočevarji. V 14. stoletju se je naselila močna skupina izseljencev iz zahodne Koroške in vzhodne Tirolske v pragozd pod Kočevskim rogom, pridno obdelovala trda tla rodne zemlje, se ohranila in razvijala do tega časa, ko „jih je nacizem pretental, da so šli heim ins reich, ne da bi vedeli, v katero potegavščino se podajajo” (A.Gril). Ostalih približno 600 Kočevarjev se je bolj ali manj prostovoljno vključilo v povojno Slovenijo, danes živi spet nekaj v strnjenih naseljih na robu kočevskega območja in se trudi ohraniti dediščino svojih prednikov. Majhen muzej v Kočevskih Poljanah vabi na ogled kulturnih ostankov, socialna delavka poskuša v nedeljski šoli zbirati otroke za pouk prastarega narečja pa tudi knjižne nemščine, zbira se celo že majhen otroški zbor, predvsem pa se skrbno trudijo, da bi živeli v miru s sosedi in z matično državo. Če bi jim uradni krogi Slovenije - in druge strani brez velikega javnega odmeva - dali vsaj toliko podpore, da bi se ohranili, bi bili pripravljeni prispevati po svojih močeh! Še nekaj smo se naučili ta večer s slovenskimi Kočevarji: niso vedno in povsod uradni krogi edino pomembni za skrbi narodnih skupin. Mi jim lahko pomagamo s tem, da jih dejansko priznamo, t.j. se z njimi srečamo, izmenjavamo izkušnje o ohranjevanju kulturne dediščine in se izogibamo skrajnežev na obeh straneh. Lahko bi naredili izlete v Slovenijo tudi v Kočevske Poljane, v načrtu je tudi izmenjava skupine otrok med Kočevsko in Koroško. A. A. 10 Rož - Podjuna - Žila 12. aprila je slavil 60. obletnico življenja Valentin Šumnik iz Črgovič pri Šmihelu. Dolgoletnemu članu moškega pevskega zbora „Foltej Hartmann" in kandidatu EL Bistrica od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitke veljajo tudi ženi Citi, ki je prav tako 12. aprila obhajala rojstni da. Valentin Šumnik iz Črgovič je slavil 60. obletnico življenja. 75. obletnico življenja slavi Antonija Visotschnig iz Vogrč. Slavljenki ob tem lepem življenjskem jubileju od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Francu Pernatu in Adolfu Hiitterju z Bistrice nad Pliberkom, Hildi Jammer iz Večne vasi pri Globasnici, Apoloniji Žmaucar iz Štebna in Martini Polanc iz Dvora. Vsi ostali člani društva upokojencev od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V Selaj na Šajdi je 10. aprila obhajal rojstni dan Hanzi Ogris. Namestniku občinskega odbornika EL Sele ob tej priložnosti od srca čestitamo in mu kličemo na mnoga leta. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL. V Robežu je pred nedavnim obhajala rojstni dan Elsi Kanzi-an. Slavljenki od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Okroglo obletnico, 60. rojstni dan, je slavila Ivanka Karl iz Belovč pri Dobrli vasi. Slavljenki ob tem lepem osebnem jubileju od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, sreče in dobrega počutja v krogu najdražjih. V Selah sta obhajali osebna slavja Stanka Pegrin s Šajde in Lenči VVassner z Borovnice. Obema veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. V petek, 10. aprila, je obhajala 77. rojstni dan Helena VVutej iz Pogrč pri Šentvidu. Slavljenki za ta lepi osebni praznik od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva. ČESTITAMO V nedeljo bo obhajala rojstni dan Margret Svetina jz Trebelj pri Šmarjeti v Rožu. Čestitamo in mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL Šmarjeta. Prav tako rojstni dan je obhajala Sonja Kreutz iz Libuč. Čestitamo in želimo mnogo osebne in družinske sreče tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Georgu Haudeju iz Prible vasi, Heleni Karničar iz Lo-vank, Juriju Preinigu iz Gra-balje vasi in Juriju Sturmu iz Mokrij. Vsi ostali člani društva upokojencev od srca čestitajo in kličejo slavljencem na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Naslednje voščilo je namenjeno Justini Possegger iz Vogrč, ki je 13. aprila slavila 65. obletni- co življenja. Slavljenki za ta lepi osebni praznik iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. 18. pomlad je minulo nedeljo obhajala Angelika Polesnik iz Vogrč. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam vseh domačih se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Osebni praznik je pred nedavnim obhajala Katarina Tavčar, Lovčarca iz Velike vasi. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Na veliko noč je rodila Marjeta Angerer iz Kotmare vasi sina Davida. Srečni mamici od srca čestitamo, novemu zemljanu pa želimo vse lepo in dobro na življenjski poti. Minulo nedeljo je obhajala 35. pomlad Hermina Stofelz z Bistrice. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači. Rojstni dan obhaja tudi Hedi Lopinsky iz Dvora. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebna praznika Pepci Čuden in Mirku Janežiču. Vsi ostali člani duštva upokojencev slavljencema od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Naslednje voščilo je namenjeno Citi Smrtnik z Obirskega, ki slavi 65. obletnico življenja. Slavljenki ob tej priložnosti od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in tihe osebne sreče. Čestitke veljajo tudi možu, ki prav tako v teh dneh obhaja rojstni dan. Jubilejni rojstni dan, 60. obletnico živlejnja, slavi Franc Pernat iz Dvora pri Šmihelu. Slavljencu ob tem lepem osebnem jubileju od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Rojstni dan je obhajala Tilka Loibnegger z Dvorca pri Hodišah. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. ČESTITKA TEDNA 75. življenjski jubilej sr. Margerite Dovžan 20. aprila bo v Rimu slavila 75. življenjski jubilej sestra Margerita Dovžan, jeseni pa bo obhajala 40. obletnico vstopa v redovniško življenje. Rodila se je 20. aprila 1923 pri Bundru v Podljubelju na Gorenjskem. Njeno krstno ime je Jožefa. V družini je bilo sedem otrok, trije so še živi. Njena pokojna mati si je želela, da bi postala ena od hčerk redovnica. Ker je bila ona navajena trdega dela na kmetiji, se je odločila, da bo vstopila v ta poklic in služila Bogu. Takoj po vojni leta 1945 je zaprosila za vstop k šolskim sestram v Tržiču, kjer je bila tudi sprejeta. Čez nekaj časa pa so komunisti vse sestre pregnali in tako je prišla v Golnik, kjer je obiskala šolo za bolničarke. To službo je opravljala celih 13 let. V tem času so jo zaradi vere trikrat premestili iz bolnice v drugo. Medtem pa je zvedela, da se v Trstu nahajajo šolske sestre in od tam so jo poslali kot redovnico v Grot-taferrato. Skoraj 40 let je opravljala zidarska, vrtnarska, kuharska, električarska, mizarska in vsa druga hišna dela, hkrati s tem pa je služila tudi kot hišna bolničarka. Žal je nato zbolela za artrozo in prestala mnogo operacij na obeh kolenih, tako da hodi zdaj po palicah, a kljub temu opravlja še razna dela. Zadnjo operacijo je imela leta 1996 in takrat ji je zdravnik prepovedal vsako delo, ker obstaja nevarnost, da bi se njeno zdravstevno stanje zopet poslabšalo in bi bila vezana na invalidski voziček. Zdaj živi v domu z drugimi upokojenkami. Ona ne dobi upokojnine, a kot sama pravi, ji nič ne manjka razen zdravja. Božja volja pač je, da moramo v našem življenju marsikaj preizkusiti. Če naše križe in težave znamo potrpežljivo prenašati, gre tudi življenje naprej. Pravi pa tudi, da ji je Margerita Dovžan dolgčas po delu, ki ga je zmeraj rada opravljala, a ji to zdaj zdravje žal ne dopušča več. Veliko hodi na sprehode zaradi gibanja kolen. Pravi, da ji čas beži malo hitreje, ker si zna urediti urnik. Veliko moli -Bog in Marija pa ji stojita zmeraj ob strani in ji dajeta moč. Ob njenem lepem življenjskem jubileju ji želimo obilo zdravja ter božjega blagoslova in da bi jo Bog ohranil še dolgo med nami! \ c r r v t I, F c \ r r t t \ F f E t F j' F c t t F li ji j' F F \ C f r Rož - Podjuna - Žila 11 Mlinče: Joža VVakounig, Kovačev oče, umrl Svojo pot je končal v bolnišnici pri elizabetinkah v Celovcu 8. aprila, v sredo v velikem tednu zvečer. Zadnjega februarja letos je stopil v "■ leto. Bog mu je naklonil blagoslovljeno starost. Joža VVakou-njg, Kovačev atej iz Mlinč v Podju-ni’ je bil najstarejši župljan šent-^ske župnije, v žitrajski občini je i a |e ena žena malo starejša. Bo-ezn' v svojem življenju kakor da ni Poznal. Kot ranjenec je bil med orugo svetovno vojsko nekaj časa v lazaretu. Skoraj celo življenje, razen tistih let, ko je moral na uk in aa tjonto, je preživljal v rodnih ^llinčah. Svojo pot je končal v bolnišnici pri elizabetinkah v Celo-ycu 8- aprila 1998, v sredo v veli-kem tednu zvečer. Kovačev atej je prišel na svet 28. .ruarja 1909 kot osmi otrok in cetrti sin Antona VVakouniga in njegove žene Mojce. Dvanajst otrok je '0 v družini, zdaj živita še sestri Katarina in Helena. Oče Anton se je Priženil iz Črne v Mežiški dolini, kjer je imel v najemu kovačnico; ro-se ie Pri Zgoncu v Vogrčah, na roni in narodno zelo zavedni kme-'I1- Na Kovačevi hiši v Mlinčah je kovaška obrt že blizu 400 let. v ljudski šoli v Št. Primožu je bi-0 takrat ob začetku našega stolet-|a vse slovensko. Novembra 1918 I® bil konec 1. svetovne vojske. Kmalu se je začela agitacija za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev oz. za Nemško Avstrijo, lodili so boji, med katerimi so olksverovci izropali šentviško žup-n'sče, in koroški plebiscit. 10. ok- tober 1920 je važen mejnik za koroške Slovence. Marsikdo je moral občutiti zasmehovanja, sramotenja, zapostavljanja, celo nasilje. Bridke posledice so se čutile tudi v kovačnici, kjer je delo precej nazadovalo. Tam okoli leta 1925 se je postopoma spet uleglo. Po- gum je dajal občutek skupnosti, sodelovanje v društvih je krepilo zavest. Šentviška „Danica“ je veliko pripomogla k utrditvi in ohranitvi slovenstva. Joža VVakounig se je izučil kovaške obrti, najprej pri očetu, pozneje pri mojstru Mičeju v Pliberku, zavednem Slovencu. Med letoma 1932 in 1934 je naredil mojstrska izpita za kovanje konjev in vozov. Leta 1935 je prevzel kovačnico; začel jo je obnavljati, pa je izbruhnila 2. svetovna vojska. Že pred vojsko so imeli domačo elektriko; vir energije je bila mlinška struga, ki še danes žene staro kovačnico. Z bratom Matevžem, kolarjem po poklicu, sta imela delavnico ob delavnici; brat Matevž, bil je dve leti starejši, je umrl leta 1988. Marca 1938 je prišel Hitler. Čez koroške Slovence se je razlilo kruto gorje. Septembra 1939 je izbruhnila 2. svetovna vojska. Marca 1940 se je Joža VVakounig oženil s Pepco Zelenik, Živovo iz Spodnjih Vinar. Imela sta veliko družino. Vsega se je rodilo 13 otrok; sin Foltej, dvanajsti po vrsti, je koj po rojstvu umrl, hči Zofka pa majnika 1994, stara 49 let. Žena je umrla po dolgi in hudi bolezni 19. januarja 1991, stara 74 let; januarja 1945 je bila zaprta v celovških gestapovskih zaporih. Septembra 1942 je rajni moral v vojsko. Videl je Francosko, Rusijo, Dansko, na koncu je bil v Zidanem mostu v Sloveniji. Vrnil se je na binkošti 1945. Po vojski je vsa poslopja obnovil, najprej staro kovačnico, ali postavil na novo. Rajni Kovačev atej je bil narodno in politično zaveden človek. Dosledno je zagovarjal samostojno politično nastopanje. Od vsega začetka je sodeloval pri Narodnem svetu koroških Slovencev. Več let je bil odbornik posojilnice v Dobri! vasi. Z očetom Slovenske gimnazije ravnateljem Joškom Tischlerjem ga je vezalo dobro prijateljstvo; osem otrok je maturiralo na gimnaziji. Moč je črpal tudi iz globoke in žive vere. Vrsto let je bil cerkveni ključar. Pridobil si je izredne in trajne zasluge, ko so kupovali zem- ljišče in zidali novo cerkev pa novo župnijsko središče v Št. Primožu; staro središče Št. Vid v Podjuni leži na skrajnem zahodnem robu razpotegnjene župnije. Življenjsko vodilo, podedovano od staršev, mu je bil Slomškov nauk: „Sveta vera bodi vam luč, materina beseda pa ključ k zveličavni narodni omiki." V tem duhu sta Kovačev atej in mama vzgajala svoje otroke. Pogreb je bil na velikonočni ponedeljek. Svete obrede je opravil župnik Anton Rozmarič ob asistenci Jožeta Andolška in Han-zija Rosenzopfa. Župnik Rozmarič se je zahvalil v imenu cerkvenega občestva za vse, kar je rajni storil za vero, narod in sosede. Ravnatelj Reginald Vospernik se je poslovil v imenu Slovenske gimnazije, spomnil pa se je tudi političnih srečanj v okviru delovanja Narodnega sveta koroških Slovencev. Za Enotno listo Žitara vas in za dobrolsko posojilnico je spregovoril poslovilne in zahvalne besede Joža Habernik. Zapeli so domači šentprimoški zbor pa pevci iz Ško-cijana in Pliberka. Velika množica je izkazala zadnjo zemeljsko čast. Hvala vsem, ki so rajnega med boleznijo obiskovali, zanj skrbeli in mu stregli, predvsem elizabetin-kam, pa vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Kovačev atej iz Mlinč naj počiva v miru. Ohranili ga bomo v častnem spominu. Svojcem izrekamo sožalje. Nenadno slovo Povodnovega Franceja Dogodka sta morda naključna, v vsakem primeru pa kruta: 12. aprila 1988 smo na libuškem Pokopališču položili k zadnjemu ^meljskemu počitku Povodnovega očeta - Jožefa Ovniča, deset let pozneje, natančno na isti dan, pa je zraven svojega očeta našel zadnje zemeljsko počivališče sin Francej. Neusmiljena usoda je Povodnovega Franceja nenadoma iztrgala iz kroga družine, sestre in bratov, sosedov ter številnih prijateljev in znancev. Umrl je na veliki četrtek zjutraj v najboljših življenjskih letih; 13. avgusta bi praznoval svoj 52. rojstni dan. Povodnov Francej je bil mož poln delovne energije ter poklicnih in družbenih ambicij. Če se je nekje udejstvoval, je to delal z vsem srcem in z vso doslednostjo. Povsod je iskal možnosti, kako bi lahko napredoval poklicno, v korist družine ter domače javnosti. Pri ures- ničevanju svojih ciljev je bil zagnan v najboljšem pomenu besede. Po osnovnem šolanju - dve leti je obiskoval tudi Slovensko gimnazijo - je nekaj let izvrševal poklic električarja. Ko je bil star 25 let, je sklenil, da se poklicno preusmeri. Postal je carinik. Kolegi so ga cenili kot vestnega in v vsakem oziru dobrega sodelavca, sam pa je stalno skrbel, da ni zaostajal za poklicnim zahtevam. Če je imel možnost za šolanje, jo je izkoristil s prav dobrim uspehom; temu primerno je tudi službeno napredoval in nazadnje bil vodja carinske blagajne Pliberk. Njegova druga velika ljubezen je bil šport, zlasti nogomet. Ljubitelji pliberškega nogometa se mu imajo zelo za zahvaliti; za njihov naraščaj se je razdajal do zadnjega, kar je za mnoge nehvaležna, za Vsak nogometni klub pa življenjsko važna naloga. Poleg tega je bil alpinistično usposobljen za najbolj zahtevne gore. Bil pa je tudi vesten član libuških gasilcev ter vodja libuških strelcev. Kako močno je prerana smrt Povodnevega Franceja pretresla Libuče ter bližnjo in daljnjo okolico, je dokazala pogrebna svečanost. Prišlo je skoraj 2000 pogrebcev. Množično so bili zastopani cariniki (v njihovem imenu je spregovoril kontrolni nadzornik Gott-fried VVernig) in žandarji. Enako velja za gasilce, za katere se je od rajnega poslovil Tonej Brezovnik. Pogrebno svečanost je zgledno dvojezično vodil pliberški mestni župnik mag. Ivan Olip ob asistenci šentrupertskega župnika in nekdanjega pliberškega kaplana Jožeta Dameja ter msgr. dr. Stanka Čegovnika. Glasbeno in pevsko so pogrebno svečanost oblikovali člani libuške godbe na pihala ter moški zbor MGV „Petzen". Bilo je to slovo od moža, ki je v svojem življenju iskal čim več uspeha in zadoščenja za svoje in za druge. Ob vsej doslednosti in + Franc Ovnič ambicioznosti nikoli ni pozabil na odgovornost do sočloveka. Odlikovala sta ga prijaznost in smisel za živahen pogovor. Čeprav tega ni kazal na zunaj, je v resnici tudi dobro čutil svojo pripadnost slovenski narodni skupnosti. Še ni dolgo od tega, ko je avtorju teh poslovilnih besed zaupal, kako ga boli, če kdo misli, da je iz svojega srca izrinil ljubezen do slovenske materinščine. Povodnovega Franceja bomo ohranili v lepem spominu. Vdovi Hedvvig, hčerkama Martini in Andreji, sestri Aureliji ter bratoma Pe-peju in Maksu velja naše iskreno sožalje, mag. Janko Kulmesch RADIO/TV, PRIREDITVE T A T E D E N PETEK, 17. aprila 18.00-18.30 Kulturna obzorja SOBOTA, 18. aprila 18.00 - 19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 19. aprila 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - G ute n Mor-gen, Karnten. Duhovna misel (mag. Klaus Einspieler) 18.00-18.30 odpade zaradi predsedniških volitev (preons) PONED., 20. aprila 18.00-18.30 Kratek stik TOREK, 21. aprila 18.10-19.00 Otroška oddaja SREDA, 22. aprila 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 21.04 do 22.00 Večerna ČETRTEK, 23. aprila 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila K®B® NEDELJA, 19. aprila 98,13. 30 PONEDELJEK, 20. aprila 1998 ORF2, ob 2..15________ TV SLOVENIJA 1, ob 16. 20 Predvidoma z naslednjimi prispevki: -Film: „Vrnitev“ (Janko Messner) Letos se spominjamo 60-letnice nasilne priključitve Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji. Dogodka, ki je imel za koroške Slovence hude posledice. V tem smislu je film Janka Messnerja „Vrnitev“ še kako pomemben literarni opomin. Hkrati je ponovitev za polovico srkajšane verzije tudi opomin na minljivost človeškega življenja, saj je moral igralec glavne vloge, Marjan Srienc, vse prerano kloniti zahrbtni bolezni. Petek, 17. aprila ROŽEK „Približevanja“ - posredovanja umetnosti Čas: ob 18. uri Kraj: v galeriji Šikoronja ČEPIČE Občni zbor Strojnega krožka Podjuna Čas: ob 19. 30 Kraj: v gostišču Juenna DOBRLA VAS Literarno branje Čas: ob 20. uri Bereta: Janko Messner in Egyd Gstattner Kraj: v kulturnem domu Vabi: SRD Srce CELOVEC Razširitev EU (pogledi na fakte in možnosti ter gledanja čez meje) Čas: ob 18. uri Kraj: v Europahaus, Reit-schulg. 4,1. nadstr. Diskutirali bodo: dr. Han-nes Svvoboda, generalni konzul Jože Jeraj, Karl-Heinz Herper, mag. Peter Kaiser, dr. Miroslav Polzer; diskusijo bo vodil novinar Samo Kobentar (Der Standard) Sobota, 18. aprila TRATA Koncert „Tržaška fešta/Festa Triestina" Čas: ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu pri Cingelcu Nastopa: moški pevski zbor Valentin Vodnik, dekliška pevska skupina Valentin Vodnik, Trio Venturini Vabita: Dvojezični zbor/Der zvveisprachige Chor in SPD Borovlje KOTMARA VAS Ohranjevanje in restavracija spomeniških dediščin (predavanje z videoposnetki) Čas: ob 19. 30 Kraj: v farni dvorani Predava: mag. Ljubčo Deskoski Vabi: SPD Gorjanci in župnik Max Michor Nedelja, 19. aprila ŠMIHEL Otroška igra: „Čarovnik iz Oza“ Čas: ob 11. uri ( po maši) Kraj: v farni dvorani Nastopa: otroška igralska skupina iz Borovelj Vabi: KPD Šmihel ŠMARJETA V R. Koncert: „S pesmijo v pomlad" Čas: ob 19. 30 Kraj: v farni dvorani Nastopajo: cerkveni zbor, MGV Schneerose, A capel-la, komorni zbor Borovlje Vabi: Katoliška prosveta v Šmarjeti ŽELEZNA KAPLA Spominska svečanost ob obletnici smrti heroja Franca Lenarta-Pasterka Čas: ob 11. uri Kraj: na pokopališču Marija v Trnju Kulturni spored bodo oblikovali domači prosvetaši Vabi: Zveza koroških partizanov BILČOVS Lutkovna igra: „Tobija“ Čas: ob 11. uri Kraj: pri Miklavžu Nastopa: skupina Pikca Vabi: SPD Bilka ŠENTPRIMOŽ Lutkovna igra: „Tobija“ Čas: ob 15. uri Kraj: v kulturnem domu Nastopa: skupina Pikca Vabi: SPD Radiše GLOBASNICA Ponovitev igre „Srečna hiša, dober dan“ Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Nastopa: mladinska gledališka skupina SKD Globasnica; režija: Peter Sticker Vabi: SKD Globasnica Ponedeljek, 20. aprila CELOVEC Redni občni zbor Zveze- Bank Čas: ob 18. uri Kraj: na Zvezi-Bank, Pau- litschg. 5-7 CELOVEC Literarno branje Čas: ob 19. 30 Kraj: Musil-Haus, Bahnhof- str. 50 Bere: Janko Messner (iz nove knjige „Aus dem Tage-buch des Pokržnikov Luka" in iz trijezične pesniške zbirke Gedichte-pesmi-canti) Prireditelji Musil-Haus, IG Autoren, Karntner Literatur-arhiv, Vereinigung Robert -Musil - Archiv GRADEC Razstava: Izpodrinjena raznolikost - narodnosti v Avstriji Razstava bo odprta od 20. do 24. 4. od 18. do 21. ure Čas: ob 20. uri Kraj: v prostorih KSŠŠG, Mondscheing. 9, 8010 Vabita: KSŠŠG in Alpe Adria Alternativ Torek, 21. aprila GRADEC Branje: Feri Lainšček Čas: ob 20. uri Kraj: v prostorih KSŠŠG, Mondscheing. 9, 8010 Vabi: KSŠŠG Sreda, 22. aprila BAČE Predavanje: „Galileja, Jezusova domovina" Čas: ob 20. uri Kraj: v pri Jerutu (družina Kargl) Predava: mag. Klaus Einspieler Vabi: SPD Jepa Baško Jezero CELOVEC Koncert godalnega kvarteta „Enzo Fabiani" Čas: ob 19.uri Kraj: v Mladinskem domu (klubski prostor) Na programu bodo dela Dvoraka in Smetane Vabi: Mladinski dom Četrtek, 23. aprila GRADEC Predavanje: „Multikultura-litat - Option in der Minder-heitenpolitik und ihr begriffli-cher Hintergrund Predava: dr. Vladimir VVa-kounig Čas: ob 20. uri Kraj: v prostorih KSŠŠG, Mondscheing. 9, 8010 Vabita: KSŠŠG in Alpe Adria Alternativ Petek, 24. aprila MOHLIČE Predavanje: „Wege zur inne-ren Harmonie und Lebens-freude Čas: ob 19. 30 Kraj: v župnišču Predava: mag. Elfriede Ray-Privasnik Vabi: Katoliška prosveta Sobota, 25. aprila SELE Srečanje ansamblov 3 dežel Čas: ob 20. uri Kraj: v gostilni Terki Nastopajo: ansambel „Bor-bi“, „Vesele Štajerke" (SLO), „Orig. Koralm Musikanten, ..Almrausch Express“ (Štaj.), „Hannes und die Burgstaller", „Die lustigen 3“ (KOR) Moderator: Peter Grilliz Vabi: Alpski klub Obir RADIŠE Vigredni kocnert Čas: ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu Nastopajo: glasbene skupine SPD Radiše Vabi: SPD Radiše ŠMIHEL Klasični kocnert Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Nastopajo: Petra Ackermann (viola), Alexander Gherghiu (viola), Elisabeth Ragl (violoncello) Vabi: Alpski klub Obir ŠKOCIJAN Vigredni koncert Čas: ob 20. uri Kraj: v dvorani Kassl Nastopajo: otroški zbor, Fantovski kvartet, MoPZ Vinko Poljanec, AGV Kuhnsdorf, MoPZ Valentin Polanšek Vabita: SPD Vinko Polanec in KD Škočijan PTUJ Ekskurzija: „Kmetovanje in , kmečke dobrote pri sosedu Dostop: ob 6. uri v Šentjakobu, ob 6. 30 na Bistrici, ob 8. uri v Dobrli vasi in ob 8.1= v Pliberku (Zadruga). Program: Ogled specializirane živinorejske kmetije na Ptujskem polju, ogled razstave kmečkih specialitet v Minoritskem samostanu na Ptuju in obisk znamenite vinske kleti na Ptuju Prispevek: S 200,- (brez kosila); S 150,- za člane KIS Vabi: KIS (tel. 0463/54864) DOBRLA VAS Igra: „Srečna hiša, dober dan“ Čas: ob 9. 30 (po maši) Kraj: v kulturnem domu Nastopa: mladinska gledališka skupina SKD Globasnica; režija: Peter Sticker Vabi: SPD Srce SELE Spominska proslava ob 55-letnici obglavljenja žrtev iz Sel in okolice Čas: ob 10. uri Spored: slovesna maša, kulturni spored v kulturnem domu Vabijo: KPD Planina, PD Sele, SPD Hermann Velik, SPD Borovlje, SPD V. Polanšek, SPD Zarja ŠENTLIPŠ Veseloigra: „Zdravnik po sili" (Moliere) Čas: ob 9. 30 (po maši) Kraj: v farni dvorani Nastopa: gledališka skupina KPD Vogrče Vabi: farna mladina CELOVEC Srečanje mladinskih zborov ob 60 - letnici skladateljice Lenčke Kupper in predstavitev nove CD „Enkrat je bil & škrat" Čas: ob 14. 30 Kraj: v Domu glasbe Vabi: Krščanska kulturna zveza PRIREDITVE, OGLASI Kotmaravas Yigredni koncert Cas: ob 14. 30 Kraj: v ljudski šoli Nastopajo: Mladinska skupina SPD Gorjanci, MePZ Gor-Janci, Otroška skupina Gor-Janci, ljudska šola Kotmara Vas, trio „Goritschnig“, San-gerkreis Hojlenburg, Farna mladina iz Šentprimoža, nama mladinska skupina iz Vabi: SPD Gorjanci Ponedeljek. 27. aprila šjVjJHEL p|esni tečaj za odrasle (8 večerov po 2 uri) cas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vodi: Gregej Krištof Vabi: KPD Šmihel GElovec P° sledovih otrokovih pravic (svetovni dan solidarnosti) Cas: ob 11. uri Kraj: na javni dvojezični ljudski soli 24, Ebentaler Str. Vabi: Javna dvojezična šola sveče Literarno branje Cas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Berejo: Tonči Haderlap, Gu-'av Januš, Lenčka Kupper, pmja VVakounig, Anita Hudi, vana Kampuš, Hermann uerm, Fabjan Hafenr Glasba: Andrej Feinig Vabita: SPD Kočna in Društ-v° Pisateljev Četrtek, 30. aprila GOBnja vas Koncert in predstavitev CD rePeja Kropa ^as: ob 20. uri ^rai: v gostilni Hafner ^stopajo: Otroška igralska Sl^ipina, Pevsko instrumen-Ialna skupina Žvabek, Oktet bLjha, VOX Vabi: KPD Drava SEbLTJANŽ 9dP1je razstave „Soča Tag-'amento Drau“ £as:ob 19. uri ^raj: v K & K centru glasbeni okvir: pianist Toni Srnjak Vabi: K & K center §QBovlje ^°ncert absolventov Glasbe- bešole ^as: ob 20. uri Kraj: v gradu KULTURNI TEDEN KOROŠKIH SLOVENCEV 27.4. - 30.4.1998, Friesach / Breže Ponedeljek 27.04.1998, ob 19.00 uri Mestna dvorana Odprtje: zvezni minister dr. Caspar EINEM Glasbeni okvir: MoRZ "Valentin Polanšek”, Obirsko, vodi: mag. Božo Hartmann, Burgenchor Friesach, vodi: Bernhard Galtserer, Doppelblaserpuartett - Stadt-kapelle Friesach, vodi Geb-hard Schober, Nina Popotnig, violina, spremljava: mag. Andrej Feinig povezava: Mira Grotschnig-Einspieler Torek 28.04.1998, ob 19.00 uri - foy- er Mestne dvorane - Odprtje razstave: Drago Druškovič, predstavitev: mag. Ulli Sturm, Peter Raab bere iz del pisatelja Florjana Lipuša; predstavitev: dr. Johann Strutz; glasbeni okvir: dijaki glasbene šole Sreda 29.04.1998, ob 19.30 uri -Mestna dvorana Gledališka predstava: "Opera za tri groše", Bert Brecht / Kurt VVeill, Teatr Trotamora, Št. Jakob v Rožu Četrtek 30.04.1998, ob 19.30 uri - Mestna dvorana Koncert: Dvojezični zbor, Celovec, vodi: Edi Oraže Okvirni spored Ponedeljek, 27.04.1998: ob 11.uri, ljudska šola Breže: Predstava: "Medved Pu" (A.A.Milne) Sreda, 29.4.1998: ob 12.00 uri, glavna šola Breže: Predstava: "Ljube- zen po..." režija: Marjan Hinteregger, produkcija: Mladinski dom Celovec Prost vstop! Petek, 1 maja ŠENTPETER Film: Slovenski delavci v Nemčiji Čas: ob 19. 30 Kraj: pri šolskih sestrah Vabi: Ciril Turk, žpk. v. p. DOBRLA VAS Materinska proslava (S ponovitvijo otroške igre Mojca Pokrajculja) Čas: ob 15.30 Kraj: v kulturnem domu Vabi: SPD Srce PLIBERK Komedija ob 25-letnici odra 73: „Zares čuden par“ (Simon Nella) Režija: Anita Hudi Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani MOHORJEVA DRUŽBA CELOVEC Za takojšen nastop službe iščemo sodelavca/ko za področje knjigovodstva in računalništva Seznanjeni ste z delom v knjigovodstvu (obračunavanje plač) in obvladate sodobne računalniške programe. Za obračunavanje plač za več kot 130 oseb predpostavljamo ustrezno znanje na tem področju. Nudimo vam možnost drsečega delovnega časa in varnost v okviru podjetja z bogato tradicijo. Pokličite nas ali pošljite vašo vlogo (življenjepis, fotografijo ter kopije spričeval) na naslov: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec, tel.: 0463/56515-22, mag. Štefan Lesjak GRADEC FORUM EVROPA Serija predavanj Graškega krožka KSŠŠG Avstrija - članica ali samo sopotnica v skupni zunanji in varnostni politki EU? Čas: v ponedeljek, 27. 4. ob 19. uri Predava: mag. Christian Pippan, univerza Gradec Avstrija je na vzhodu Evrope, mar ne? Razširitev EU na vzhod s posebnim ozirom na Slovenijo. Čas: v torek, 5. 5. Predava: mag. Ulrike Hiebler, univerza Gradec Evrop prihaja: glav ali cifra? Pot do skupne evropske valute Čas: v torek, 12. 5. Predava: mag. Martin Schauer, univerza Gradec Kraj: Mehrzvvecksaal VVALL, Mernag. 70, Gradec Darujte za žrtve potresov v Sloveniji. Hvala! J ;1 TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svet koroških Slo- ve - "-vinrv - Lctoimiv ^aiv4.u..v ... u.uoivu „neiuuiii avei inuiusmu oiu- &ier-basse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na na- Ps/ivpv", ^ ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straf3e slov: Naš tednik, 10.-Oktober-StraRe 25/IV, 9020 Čelovec; telefon uredništva, upra- nu Vi Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik ve in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna foJgH^a urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Če- naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zrač- W TOGO-M GO ‘S* 04239/26 42 v petek, 17. aprila, ob 19. 30 Predavanje: Zdravje pri delu Predava: dv. sv. Dl Štefan Ora-sche v petek, 17. aprila, ob 19. uri Odprtje razstave umetnice Eve Keky-Magyar v soboto, 18. aprila, od 9. do 17. ure Tečaj: Ikebana vigredi Voditeljica: Herta Deutsch v torek, 21. aprila, ob 19. 30 uri Seminar: Naravno načrtovanje družine Predavateljici: mag. Elisabeth Hainzl in mag. Claudia Zvvander v sredo, 22. aprila, od 14. do 18. ure Kuharski tečaj: Pecivo iz kvasnega testa Voditeljica: Brunhilde VVeidlitsch v sredo, 22. aprila, ob 19. 30 uri Davke znižati, toda kako? Predava: mag. Kurt Hofer v četrtek, 23. aprila, ob 19. uri Uvod v pogovorne večere na temo dialoga za Avstrijo Moderatorji: Monika Novak, prof. mag. Štefan Kramer, mag. Vinko Ošlak, Hanzi Tomažič v petek, 24. aprila, ob 19. 30 uri Informativni večer: Prehod od šilinga na evro Predavatelj: dir. Johann Fuhrer v soboto, 25. aprila, od 14. do 17. ure Cepljenje sadnih dreves Voditelj: inž. Hans Edlacher v soboto, 25. aprila od 15. do 18. ure in v nedeljo, 26. aprila, od 9. do 12. ure Hui Cun Gonng - vaje za povrnitev pomladi Voditelj: prof. dr. inž. Dušan Nendl, Maribor Potovanja: Od srede, 20. maja do torka, 26. maja 1998 Izobraževalno potovanje v Baltik Spremljata: prof. Ruta Ruda in Jože Kopeinig. od nedelje, 19. julija do nedelje, 26. julija 1998 Izobraževalno potovanje po Nemčiji (VViirzburg, Bamberg, Niirnberg, Regensburg) Vodstvo: ravnatelj dr. VValter Aspernig, Linz PODLIGA ZAHOD Bilčovs - VVernberg 4:1 (3:0) Bilčovščani, ki so nastopili brez treh standardnih igralcev (Strugger, Andrejčič, Diexer), so slabo pričeli, toda se kaj kmalu zelo stopnjevali. Predvsem proti koncu 1. polčasa so pokazali odličen nogomet ter v najkrajšem času zadeli tri lepe zadetke. Gostje pa so svoje priložnosti klavrno zapravljali. BILČOVS: Slapnig 4, Rajnovič 5, Stocklas 3, Lippusch 3, Fister 3, G. Schaunig 3, Kuess 4, Aleksič 4, Durnig 4, Ouantschnig 5, Partl 4; Bilčovs: 200 gled.; sodnik: Meschnark (slab); strelci: Guantschnig (40., 44., 88.), Durnig (35.) oz. Ambrosch (57); rdeči karton: Stocklas (63.), Fister (78.) oz. Piuk (80.), Reinwald (82.) 1. RAZRED D Šentlenart - Globasnica 1:3 (0:0) Nastop ekipe trenerja VVolbla je bil taktično zrel in predvsem kolektivno zelo močan. Zmaga, ki v bistvu nikoli ni bila v nevarnosti, pa je bila povsem zaslužena, saj so domačini prišli le redko blizu glo-baških vrat. GLOBASNICA: Smrečnik 4, Mišic 5 (80. Writz 0), Kordesch 5, Tratar 5; Buchvjald 4 (68. Hribar 0), Grubelnik 4, Silan 4, Wolbl 5, M. Sadjak 5, Blažej 4, Szabo 4; Šentlenart: 150 gled.; sodnik: Schmolzer (dober); strelci: avtogol (61.), M. Sadjak (68.), Szabo (78.); Šmihel - Železna Kapla 2:0 (0:0) Šmihelčani so se zopet predstavili z najboljše strani, predvsem po odmoru so silovito napadali ter bolj ali manj prisilili zadetke. Pri gostih pa je poškodovani legionar Jerjaj manjkal na vseh koncih in krajih, poleg tega so Kaplčani čutili zapostavljene od sodnika. ŠMIHEL: Suschnig 3, H. Motschilnik 3, Alexander Gros 3, Janet 5, Švab 4, E. Sadjak 3 (72. Burckhard 0), Zobar 4, Hribernik 4, Andreas Gros 4, W. Motschilnik 3, Ch. Gros 3; ŽELEZNA KAPLA: Krassnig 3, Kock 3, Užnik 3, Lippusch 2, G. Grubelnik 3, Nerz 3, Traun 3, H. Grubelnik 4, F. Ošina 3 (80. Miklau 0), Kržan 3, S. Grubelnik 3 (56. GermadnikS), Šmihel: 100 gled.; sodnik: Weber (povprečen); strelca: E. Sadjak (58.), W. Motschilnik (69/11-m.) 2, RAZRED C Sele-Poreče 1:0 (0:0) Ekipi sta bili na polju sicer enakovredni, lepše priložnosti pa so si priigrali domačini, vendar jih niso znali izkoristiti. Po odmoru, ko je že „dišalo“ po neodločenem rezultatu, pa je Ahim Oraže (s strelom z glavo) poskrbel za zmagoviti gol ter tretjo zmago zapovrstjo v vigrednem delu prvenstva. SELE: M. Oraže 5, Djogič 5, Božič 4, M. Mak 4, Marko Oraže 5, Diexer 4,1. Kelih 5, M. Dovjak 4 (76. A. Mak 0), R. Roblek 4 (71. D. Mak 0), A. Oraže 5, F. Dovjak 4; Sele: 100 gled.; sodnik: Kreuzwirth (dober); strelec: A. Oraže (73.) 2. RAZRED E Rikarja vas - Preitenegg 5:1 (1:1) Gostje so se pošteno borili, toda po zelo hitrem zadetku domačinov po odmoru so zelo popustili in se deloma predčasno vdali usodi poraza. Zaradi tega bi se zmaga lahko glasila tudi višje. RIKARJA VAS: Brezovnik 3, Urch 4, Streicher 3, Gomernik 3, Sporn 4, Truschner 4, F. Sienčnik 5, S. Sienčnik 4, Kampusch 4, Dollinger 4 (65. Strasser 0), Picej 3 (46. Figoutz 4) Rikarja vas: 150 gled.; sodnik: Krainz (povprečen); strelci: S. Sienčnik (41.), Truschner (46.), Kampusch (54., 86.), F. Sienčnik (56.) Reichenfels - Žvabek 1:2 (0:1) Žvabečani nadaljujejo z odličnimi nastopi v vigrednem delu prvenstva. Tokrat so premagali močno ekipo Reichenfels - in to celo na tujem. Zmagoviti gol pa jim je uspel šele tri minute pred koncem (Homer). ŽVABEK: Jakob 4, Mlinar 5, Zechner 4, Muller 4, Homer 5, Kapp 4, Berchtold 4, Polanz 3 (46. Pistotnik 3), Wriessnig 5 (85. Budja 0), Juvan 5, Trampusch 4 (60. Ramusch 4) Reichenfels: 100 gled.; sodnik: Schatz (povprečen); strelca: VVriessnig (65.), Homer (87.) Sinča vas - Dobrla vas 2:1 (0:0) Odlična igra Dobrolčanov, ki so bili dve tretjini tekme boljša ekipa, žal pa sta dve napaki v obrambi pripomogli domačinom do zadetkov. Vsekakor pa bi si Dobrolčani tokrat zaslužili vsaj točko. DOBRLA VAS: Pečnik 3, Golautschnig 4, Nachbar 3, Benetik 3, Hudi 3, Zunder 3, Kulterer 3, Roger 4, Petek 4, Ch. Lesjak 3, Postoslemšek 3; Sinča vas: 250 gled.; sodnik: Smoliner (malenkosten); strelec: Petek (60.) Šport petek, 17. aprila 19jjjj Uspešna vigred Selanov: tri tekme in tri zmage - 4:0,4:0,1:0 Pošto in Ledince so Selani v 1. in 2. krogu vigrednega dela prvenstva odpravili kar s 4:0, konec minulega tedna pa celo vodečo in do takrat še neporaženo ekipo Poreče z 1:0, kar je bilo nedvomno veliko presenečenje. Ne le zmaga je bila senzacionalna, ampak tudi način igre. Selani domačinom namreč niso bili le enakovredni, ampak na polju bili celo mnogo boljši. Od kje to stopnjevanje ekipe, ki je v jesenskem delu prvenstva bolj razočarala kakor zadovolji- li hi m Oraže je v vigrednem delu prvenstva zadel že 5 golov. la navijače? Trener VVieser: ..Priprave na vi-gredni del prvenstva so bile zadovoljive, prav tako prizadevnost igralcev. Poleg tega se očitno dobro obrestuje malenkostna sprememba postave (mdr. Marko Oraže v obrambo, Djogič libero), pa seveda odlična forma napadalca Ahima Oražeta, ki je doslej na vseh treh vigrednih tekmah zadel." Cilj ekipe v nadaljnjem delu prvenstva je nadaljevati z odlično vigredno serijo oz. ostati čim dlje neporažen. PRIHODNJI KROG: PODLIGA ZAHOD Irschen - Bilčovs (v nedeljo ob 16.30) - „Sicer imam nekaj poškodovanih, kljub temu sem prepričan, da bomo iz Irschena odnesli pozitiven rezultat," pravi trener Bilčovščanov Strugger, ki še posebej upa na zadetke odlično razpoloženega Ouant-schniga. 1. RAZRED D Globasnica - Ruda (v nedeljo ob 17. uri) - Manjkal bo Tominc in verjetno tudi Zanki, trenerju VVolblu zopet na voljo pa sta G. Sadjak in Pasterk. „Doma smo lahko zadovoljni le z zmago,” pravi sredinski igralec Globašanov Marjan Sadjak. Klopinj - Šmihel (v nedeljo ob 17.30) - Trener L. Kužnik, ki je Šmihelčanom „vdah-nil“ mnogo samozavesti in discipline, pričakuje tokrat zelo težko tekmo. „Zato bomo nastopili z okrepljeno obrambo.” Železna Kapla - Šentlenart (v soboto ob 17. uri) - Kaplčani nimajo nič izgubiti, zato bodo proti Šentlenartu tvegali z napa- dalno igro. Vprašljiv je nastop Jeraja. 2. RAZRED C Treffen - Sele (v soboto ob 17. uri) - Treffen sodi med najboljše ekipe v tem razredu, kljub temu je trener Selanov optimističen: ,.Igrišče v Treffnu je izredno lepo, kar je za moje igralce dodatna motivacija.” 2. RAZRED D Guttaring - SAK II (v soboto ob 15. uri) - „Mnogo je mogoče, toda le, če bomo v napadu znali bolje izkoristiti priložnosti kakor na zadnjih tekmah," pravi trener SAK II Kreutz. 2. RAZRED E Dobrla vas - Rikarja vas (v nedeljo ob 10.30) - Medtem ko je za Rikarjane v boju za naslov prvaka upoštevanja vredna le zmaga, se Dobrolčani želijo maščevati za visoki jesenski poraz (7:1). Obe ekipi pa bosta nastopili v popolni postavi. Žvabek - Tinje (v nedeljo ob 17. uri) -Žvabečani, ki so na zadnjih tekmah poziti- Sah: Arnold Hattenberger zmagovalec tradicionalnega turnirja SRD „Bilka“ Tradicionalni, letos že 14. velikonočni hitropotezni turnir Slovenskega prosvetnega društva „Bilka“ pri Knaberlnu v Velinji vasi je letos blestel z rekordno udeležbo in kakovostnim šahom. Turnirja se je udeležilo kar 37 šahistov in šahistk iz Bilčov-sa in okolice, Kotmare vasi, Celovca in celo Dunaja. Udeležence je pozdravil predsednik SRD „Bilka“ mag. Rupert Gasser. V skupini A (močnejši turnirski igralci) je slavil zmago član prvega moštva SŠZ Arnold Hattenberger pred klubskim kolegom mag. Gorazdom Živko-vičem. Na tretje mesto pa se je uvrstil mag. Franci Rulitz (Zug-zwang Celovec). V skupini B (slabši turnirski igralci) je zmagal mag. Rainer Isola (Zug- zvvang Celovec) pred Robertom Hedenikom in Ivanom Lukanom (oba SŠZ). V skupini mladincev in šolarjev pa je bil najboljši član mladinske ekipe SŠZ Štefan Reichmann. Skupina A: 1. Arnold Hattenberger, 2. mag. Gorazd Živkovič (oba 8,5 točke), 3. mag. Franci Rulitz (8), 4. Marko Gallob, 5. Dunja Lukan (oba 7), 6. Aleksander Lukan (6), 7. mag. Gernot Isola (5,5), 8. Xhelal Hoti (4,5), 9. dr. Joži Am-rusch (4), 10. Alojz Gallob (3,5), 11. Boris Gallob (3), 12. Rupert Reichmann (0,5). Skupina B: 1. mag. Rainer Isola (11), 2. Robert Hedenik, 3. Ivan Lukan (oba 9,5), 4. Joško Boštjančič (9), 5. Arnold Ebenberger, 6. Berchtold (oba 8), 7. Borut Živkovič (7,5), 8. Jo-sef Sablatnig (7), 9./10. Adem Fetiju in mag. Rupert Gasser (oba 6,5), 11. Franci Gasser (3.5) , 12./13. Antonija Einspieler in F. Ogris-Martič (oba 2), 14. Thomas Hallegger (1). Mladinci in šolarji: 1. Štefan Reichmann (9.5) , 2. Mitja Koller, 3. Martin Jank (oba 8), 4. Simon Einspieler (7), 5. N. Stangl, 6. Nadja Reichmann, 7. Florijan David, 8. Barbara Boštjančič, 9. Marjeta Reichmann, 10. Gorazd Jank, 11. David Mischkulnig. PODLIGA ZAHOD 1. Bad Bleiberg 18 13 5 0 50:13 44 2. Landskron 18 13 3 2 66:15 3. Šmohor 18 11 5 2 40:11 38 4. Bilčovs 18 8 4 6 29:20 28 5. Baško jezero 18 8 4 6 28:27 28 6. VVernberg 18 8 3 7 27:27 E 7. Oberdrauburg 17 8 1 8 25:28 2b 8. Radenthein 18 5 6 7 24:30 9. Irschen 17 6 2 9 27:31 20 10. VVeiBenstein 18 5 4 9 25:39 17 11. Baldramsdorf 17 5 210 12:40 12. Brnca 18 4 311 17:45 13. ASV Lienz 17 3 311 9:34 14. VVinklern 18 2 511 12:31 ■ 19. krog (18./19. april): ASV Lienz - VVeiBenst# Baldramsdorf - Brnca, Landskron - Winklern, Šmohor ' Oberdrauburg, Irschen - Bilčovs, VVernberg - Bad BI0' berg, Baško jezero - Radenthein; 1. 1. Globasnica RAZRED D 18 11 4 3 38:19 37 2. Vovbre 18 10 5 3 34:20 33 3. Žitara vas 18 10 3 5 32:21 4. Šmihel 18 9 4 5 33:20 29 5. Grebinj 18 8 5 5 30:21 6. Klopinj 18 6 9 3 24:19 7. St. Stefan/L. 18 7 6 5 21:18 26 8. Eitvveg 18 7 5 6 32:24 9. Železna Kapla 18 7 4 7 30:28 10. Maria Rojach 18 4 7 7 25:29 11. Ruda 18 3 8 7 14:22 12. Šentlenart 18 4 410 18:32 16 13. Labot 18 3 213 15:42 10 14. Frantschach 18 2 412 15:46 ■ 19. krog (18./19. april): Vovbre - Labot, Grebinj - Mar'č Rojach, Klopinj - Šmihel, Železna Kapla - Šentle* Globasnica ■ Ruda, Eitweg - Sl. Stefan/L., Frantschao1' Žitaravas; 2. RAZRED C 1. Poreče 17 10 6 1 40:11 36 35: * 2. Tholica 17 10 5 2 37:17 3. Treffen 17 10 4 3 44:28 4. Kotmara vas 16 10 3 3 48:22 33 5. Rožek 17 9 4 4 36:28 31 6. Sele 17 7 3 7 32:31 24 22 22 7. Donau 17 6 4 7 34:31 8. Ledince 17 5 7 5 28:30 9. Kriva Vrba 17 6 3 8 30:31 15 10. Šentjakob 16 5 011 18:44 11. Pošta 17 3 410 16:35 12. HSV 16 1 510 14:31 13. Osoje 17 2 213 23:61 ■ 18. krog (18./19. april): Osoje - Tholica, HSV - Še* kob, Kotmara vas - Donau, Treffen - Sele, Poreč6 Režek, Ledince - Pošta; 2. RAZRED D 1. KAC 17 14 2 1 44:10 2. Krka 17 12 2 3 41:21 3. Oberglan 17 12 2 3 33:14 4. Guttaring 17 11 1 5 30:20 5. SAK II 16 7 1 8 38:28 6. Steuerberg 17 6 3 8 28:27 7. St. Urban 16 7 0 9 22:44 8. VVeitensfeld 17 5 5 7 19:26 9. Kappel 17 5 4 8 22:25 10. Kraig 16 5 2 9 27:32 11. Eberstein 16 4 210 17:41 12. StraBburg 17 3 212 22:44 13. Ulrichsberg 16 2 410 14:25 ■ 18. krog (18719. april): Sl. Urban - Krka, Kappel - jjj richsberg, Oberglan - Kraig, StraBburg - Eberstein, G# ring - SAK II, KAC - Steuerberg; 2. RAZRED E 1. Sinča vas 18 14 4 0 64:15 2. Rikarja vas 18 14 4 0 57:13 3. Tinje 18 13 3 2 60:20 4. Reichenfels 18 12 1 5 34:19 5. Djekše 18 9 4 5 51:27 6. Galicija 18 5 8 5 23:29 7. St. Margarethen 18 6 3 9 30:28 8. Dobrla vas 18 5 6 7 19:30 9. Žvabek 18 3 8 7 18:33 10. Šentpeter 18 4 5 9 27:44 11. Pliberkll 18 3 6 9 18:33 12. Preitenegg 18 3 6 9 16:36 13. Važenberk 18 3 312 16:51 14. Mauterndorf 18 0 315 13:68 ■ 19. krog (18./19. april): Sinča vas - Pliberk II, Dob^ vas - Rikarja _vas, Preitenegg - Važenberk, Šentpeter' Reichenfels, Žvabek - Tinje, Mauterndorf - Djekše, * Margarethen - Galicija. Kolesarjenje. Peter „Pa-co“ VVrolich zopet pozitivno opozarja nase. Na odlično zasedeni dirki „Settimana Bergamasca" je bil na tretji etapi najboljši predstavnik avstrijskih kolesarjev ter zabeležil 17. mesto. Zmagovalec etape pa je bil Slovenec Klemenčič. petek, IZ-aprila 1993 Včeraj na tleh, danes na vrhu VVolfgang Eberhard v spreminjajočih se čustvih Proti Austrii/VSV potrt od strašne napake, proti Flavaii zopet junak tekme. Spreminjajoča se čustva so zanimiv stranski pojav, ki jih športniki - včasih redkeje, drugič pogosteje - močno doživljajo in ki skrbijo za posebno napetost v športnem vsakdanu. Igralec SAK VVolfgang Eberhard je to napetost oa zadnjih dveh prvenstvenih tekmah se Posebej močno doživljal. Na tekmi Proti Avstrii/VSV je bil na tleh, saj je povzročil povsem nepotrebno 11-me-trovko, ko je neoviran z roko zaustavil žogo v kazenskem prostoru („Bil je re-fleks.‘|) ter tako omogočil domačinom izenačenje. Po tekmi in med tednom navrh je z raznih stranei slišal očitke, med drugim, da je namerno povzročil 11 -metrovko in daje bil podkupljen. To Podtikavanje je Eberhardu „šlo seveda zelo globoko pod kožo“. Prav zaradi te-9a je na tekmi navrh proti Flavii zbral yse moči in kar se da skušal storjeno škodo zopet popraviti. Uspel mu je celo zmagoviti gol, kar je bilo zanj seveda veliko zadoščenje. Naenkrat je bil zopet v ospredju kritike, toda pozitivne -'udi od tistih, ki so mu prej očitali popolnoma nasprotne stvari. Eberhard se je torej z veliko volje in 'udi sreče zopet povzpel na vrh. Zmamiti zadetek proti Flavii, ki je utišal govorice, je namenil svoji 15 mesecev stari hčeri Alidi, s katero se učita tudi slovenščino. „Medtem ko sem v minu-®m letu iz raznih razlogov postavil ječaj slovenščine v kot, ga sedaj zopet Jomljem kar precej resno." Roy in Koreimann, ki sta proti Flavii Solvi manjkala, sta trenerju Tellianu zopet na voljo, tako do bo SAK prvič v tem delu prvenstva lahko nastopil v popolni postavi. Poleg tega v ekipi po odličnih minulih nastopih vlada dobro vzdušje, deloma celo evforija. To se še posebej opaža na treningih, kjer igralci kipijo od samozavesti in optimizma. Prav zardi tega so pričakovanja velika, čeprav so- botni nasprotnik Voitsberg vodi na tabeli in je zato jasen favorit tekme. Tudi trener Tellian izraža zanesljivost in meni, da med ekipama ni tolikšne razlike, kakršno izraža tabela. Tellian: „Zato je na tem srečanju vse mogoče. Prepričan sem, da se bomo vrnili s Štajerske z dobrim rezultatom - vsekakor pa neporaženi. Voitsberg - SAK (v soboto ob 17. uri) CEMTERPI IRFRK Mladi sakovci dali 39 golov Ekipi U 16 in U 14 sta ta krog zma-9ali kar s po 15:0, skupno so pliberški sakovci ta krog zadeli kar 39 krat v nasprotnikovo mrežo. JU& Dobrla vas - SAK/1 0:15 (Verdel 5, Ch. ®alo 3, Kramar 2, Grobelnik 2, H. Nachbar, J. palo, Malej); U 14: SAK/1 - Št. Peter 15:0 (partl 6, Zidej 3, Olip 2, Kreutz 2, Pernjak 2); U SAK/1 - Labot 2:3 (Aleksič 2); UJO: Železna Kapla - SAK/1 0:7 (K. Dlopst 3, Enzi 2, Stuck, Fračko) Prihodnji krog: SAK U 16 - Ruda (sob. ■7.15), Labot U 14 - SAK (ned. 11.00), SAK U 12 - St. Pavel (sob. 16.00), SAKU 10- Velikovec (pet. 17.00) r.FNTFR CELOVEC Šele zadnji minuti ob zmago V zadnji minuti je U 16 (ki je v II. polčasu morala zaradi poškodbe Polanska igrati le z 10 igralci) dobila gol in nesrečno prišla ob zmago. U 16: ASK - SAK 12 3:3 (T. Ogris, S. Lampich-ler, VVuttej); U 14: Viktring - SAK/2 1:3 (P. Oraže, Egartner, Trifunovič) U 12: Bilčovs -SAK/2 1:0:U 10: SAK/2 -VVelzenegg 1:8 Prihodnji krog: SAK U16/2 - ASV/Žrelec (ned. 17.00), SAK U14/2 - Žrelec (sob. 15.00), Bistrica U 12 - SAK/2 (ned. 17.00), VetrinjU 10-SAK/2 (petek, 16.30). CFNTFR ŠFNTPRIMOŽ Jasna zmaga Knezove ekipe Trener Jože Knes je s svojo ekipo v drugi tekmi slavil prvo zmago. U 12: SAK/3 - Dobrla vas 7:1 (Pustoslemšek 3, Triplat 2, P, Starmuž, Jahlič) Prihodnji krog: Železna Kapla - SAK/3 (sob. SVG PLIBERK______________ Ne brez previdnosti Čeprav zaseda Rohrbach zadnje mesto na tabeli, svari trener Pliberčanov igralce. »Biti bomo morali zelo previdni, podcenjevanje pa sploh ni umestno; Rohrbach je namreč vigredi še neporažen. S podobno igro kakor proti St. Florianu pa nam bi naj le uspelo zabeležiti pozitiven rezultat," pravi Polanz, kateremu bodo tokrat na voljo vsi igralci. Torej bodo Pliberčani v Gornji Avstriji lahko nastopili v najmočnejši postavi. Rohrbach - Pliberk (v soboto ob 16. uri) P 2 REGIONALNA LIGA/17. KROG SAK: Končno zopet 3 točke Presenetljiva poteza trenerja Telli-ana (Vrabac v obrambi kot libero, S. Sadjak v sredino) se je odličino obrestovala. Vrabac je namreč obrambo vodil brez napake, Simon Sadjak pa oživel sredino in poleg tega še pazil na režiserja gostov Friclja. Tekma se je v 1. polčasu odvijala sicer večinoma v polovici gostov, toda priložnosti SAK so bile redke. Smolo je imel kapetan L. Sadjak s strelom iz 35 metrov, ko je zadel vratnico. Po odmoru pa je že prvi napad SAK obrodil sadove, saj je Eberhard hladnokrvno izkoristil napako libera gostov za zmagoviti zadetek. SAK - Flavia Solva 1:0 (0:0) SAK: Mal leg 5, Vrabac 5, Zanki 5, A. Sadjak 5, S. Sadjak 4, Kuttnig 3 (90. Vfoschitz 0), Šmid 3, Kircher 3, Eberhard 3, Hajdini 2 (64. R. Oraže 2), Lessnig 2 (77. V. Nachbar 0) Igrišče ASV: 200 gled.; sodnik: Neumuller (dober); strelec: Eberhard (46.) Pliberk tokrat brez idej Ekipa trenerja Polanza tokrat ni vedela recepta proti defenzivnemu načinu igre gostov, ki so pogosto branili napade kar s sedmimi, osmimi igralci. Zaradi tega so bile priložnosti povsem redke in tekma za gledalce neatraktivna. Šele po odmoru je postalo zanimivejše, ko sta obe ekipi več tvegali. To pa se je Pliberčanom skoraj maščevalo, kajti gostje so bili ob koncu nekajkrat blizu zadetka. Pliberk-Rapid Lienz 0:0 PLIBERK: Matschek 4, Lutnik 4, F. VVries-snig 4, Krevvalder 3, Urnik 3, Bajrovič 3, Hribar 3 (65. Pleschgatternig 0), Slamanig 3 (75. Brežina 0), Škof 3, Lisic 3, Miklau 3; Pliberk: 500 gled.; sodnik: Smole (dober); Kliuč ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen, 4 dober, 5 zelo dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge. REGIONALNA LIGA 1. Voitsberg 17 12 2 3 28:12 38 2. Austria/VSV 17 8 8 1 29:10 32 3. St. Florian 17 7 7 3 27:12 28 4. Gratkorn 17 7 7 3 26:18 28 5. Pliberk 17 7 5 5 21:21 26 6. SAK 17 5 9 3 25:20 24 7. Grieskirchen 17 7 3 7 29:27 24 8. WAC 17 6 5 6 27:20 23 9. Leibnitz 17 6 4 7 18:19 22 10. Lienz 17 6 4 7 23:26 22 11. Pollau 17 5 3 9 17:25 18 12. Flavia Solva 17 4 5 8 12:27 17 13. Zeltvveg 17 3 311 12:28 12 14. Rohrbach/B. 17 2 312 12:41 9 ■ Rezultati 17. kroga: Pliberk - Rapid Lienz 0:0, Leibnitz - Austria/VSV 0:2 (0:2), St. Florian - WAC 1:1 (0:0), Grieskirchen - Voitsberg 0:2 (0:0), Zeltvveg - Rohrbach/Berg 1:2 (0:0), SAK - Flavia Solva 1:0 (0:0), Pollau -Gratkorn 1:1 (0:0); ■ 18. krog (18/19. april): WAC - Pollau, Gratkorn - Grieskirchen, Voitsberg - SAK, Flavia Solva - Leibnitz, Austria/VSV - Zeltweg, Rohrbach - Pliberk, Lienz - St. Florian; ■ Strelci (SAK in Pliberk); 8....Miklau (Pliberk) 6....Urnik (Pliberk) 5....Kudler (SAK, sedaj Bad Bleiberg), 4....Vrabac (SAK), Lisic (Pliberk) 3....Hajdini, Lessnig (oba SAK) 2....Koreimann, Kircher (oba SAK), Krevvalder (Pliberk) 1....Kober, Roy, A. Sadjak, S. Sadjak, Eberhard (vsi SAK), M. Sadjak (sedaj Globasnica), Škof (Pliberk) PRŠUT IZ TRSTA GLAS IZ LJUDSTVA Borovlje. V soboto, 18. aprila (ob 20. uri), čaka obiskovalce »Tržaške feš-te“ v kulturnem domu pri Cingelcu poslastica v dvojnem smislu. Najprej bodo gostje iz Trsta predstavili obširen kulturni spored, nato pa bodo skupno z domačini pokusili znani pršut (»prostiutto“) in odlično tržaško vino. Za kulturno-kulinarične poznavalce je ta termin nedvomno obvezen. OSEBE & DOGODKI ODLIKOVANJE Pred nedavnim je deželni glavar dr. Christof Zernatto odlikoval kom. svetnika Franca Rutarja z velikim častnim odličjem dežele Koroške. Podelitev je bila v dvorani ogledal v deželni vladi v Celovcu. Odlikovanje je kom. sv. Rutar, ki je bil tudi prvi predsednik Slovenske gospodarske zveze, prejel za svoje vsestransko delovanje na gospodarskem in političnem področju. K sliki: deželni glavar Zernatto (levo) izroča kom. sv. Rutarju veliko častno odličje dežele Koroške. FRLOŽEV LUKA V nedeljo bomo šli volit zveznega predsednika. Moja ljuba prijateljica Jezičnikova Liza je dejala, da bo volila predsednico, katero, pa ne pove. Koga jaz ne bom volil, vem, koga bi, pa ne. Načelnik koroških socialdemokratov se je zagnal na vso silo v Enotno listo, ker da ustvarja s svojimi zahtevami nemir v deželi. Spoštovani gospod zdravnik Michael Ausservvinkler, diagnoza za koroško obolenje ni kar tako lahka. Svetoval bi vam dobrohotno in po prijateljsko, ozdravite, prosim, najprej svoje vrste! So zelo bolne. OD TOD IN TAM Prva „Maxi CD“ Pepeja Kropa Pliberk. Znani pevec okteta Suha Pepej Krop je skupno z zborom posnel že vrsto zgoščenk in kaset. Pred kratkim je posnel svoj prvo samostojno „maxi-CD“, ki jo bo predstavil v četrtek, 30. aprila (ob 20. uri), v gostišču Hafner v Gornji vasi. Na predstavitvi bodo sodelovali tudi otroška igralska skupina, Pevsko instrumentalna skupina Žvabek, Pepej Krop je izdaI svojo CD oktet Suha in vokalna skupina VOX. m i4!^ 5» ¥ m eh' . . a m V Uspešni gimnazijci. Košarkarji Slovenske gimnazije so pred kratkim osvojili koroški naslov in s tem dokazali, da tudi v košarki štejejo v koroški vrh. Stoje leve.: trener Jager, Jeraj, Rozman, Meklin, Toth, vodja ekipe prof. Malle. Čepe z leve: Vavti, Tirfunovič, Smolej, Schiemann, Zidej. FQT0. ..anik Vabilo branj e ob svetovnem '"'''knjige! ANDREJ KOKOT in JANKO MESSNER četrtek, 23. aprila 1998 ob 19.00 Mohorjeva knjigarna Prisrčno vabljeni!