Slovenski tednik xa koristi delavnega ljudstva v Ameriki GLAS SVOBODE 'gl le moi! GLASILO SVOSQ-DOMISELJVIH SLO V E JVC E V V AMETUK.I Od boja do zrnati Slovénie Weekly devoted to the interests of the laboring classes Stev. 38 Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903. at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 23. septembra 1910 Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Leto IX NEMCUA. PremogarsKi baroni v Westmoreland okraju so nasilni. KLJUB TEMU SE DRŽIJO PRE-MOGARJI STANOVITNO IN NOČEJO NIKAKOR ODNEHATI OD SVOJIH ZAHTEV. Prošnja za pomoč bednim štrajk-karjem in njih družinam. POMOČ NUJNO POTREBNA. Dne 1. aprila t. 1. je ostavilo v Westmoreland okraju delo dvajset tisoč premogarjev v namenu doseči unijsko plačo, krajši delavci čas in pravico postaviti si ta-koimenovanega check-Weighma-na, seve na svoje stroške, samo, da ne bi bili goljufani pri tehtanju in da bi se priznala njihova unija. Že pet mesecev se vrši ta boj, operatorji so se v tem času poslužili vseh mogočih zvijač in terorizma napram štrajkarjem, da bi jih prisilili brezpogojno k delu nazaj. !Večje število istih in njihove družine so brutalnp in-sultirali, mektere celo brez vzroka umorili, mnogo jih je obstreljenih in sedaj v največji bedi. Na tisoče je teh siromakov z družinami vred iztiranih iz družbinih stanovanj, medtem ko je jetnišni-ca v Westmoreland okraju napolnjena s štrajkarji, njihovimi ženami in otroci, katere so brez povoda vrgli v ječe, kjer zdihujejo in čakajo na pomoč. Faktično vladajo premogarski baroni v Westmoreland okraju. Na razpolago imajo vso deželno orožništvo in večje število, deputijev, ki štraj-karje in njihove družine brutalno in nečloveško preganjajo. Nemogoče je dohiti pomoči od sodnije v temu času; mi se zavedamo, da moramo štrajk dobiti, da rešimo promogarje v tem o-kraju iz krempljev politične in industrijelne sužnjosti, ki še vlada v tem kraju. V zadnjih dvajsetih letih, odkar se obratuje tukaj v premogovih rovih, so bili ti reveži brez organizacije, ter so morali delati za sramotno nizko plačo in pod neznosnimi razmerami. Lokalne organizacije U. M. W. of America št. 2 in št. 5 sredne in zapadne Pennsylvanije jim kolikor mogoče pomagajo financijel-no, toda primorani smo prositi pomoči ne le pri organiziranih delavcih ampak tudi pri ljudstvu in upamo, da jo dobimo. Obravnava proti štrajkarjem bode velezanimiva. Zanimiva že radi tega, ker se bije boj med delavstvom in kapitalom. Razsodba bo brezdvombno upljivala na vso organizirano delavstvo v deželi. Štrajk je odobrila krajevna organizacija U. M. W. of A. mednarodni eksekutivni odbor iste, kakor tudi mednarodna konvencija, pred kratkim obdržavana v Indianapolis, Lnd. — Pošljite vse doneske na Lorene Sturm, Box 434, Claridge, Pa. ali na upravništvo Glas Svobode. * Mesto naslova Angležev, kamor se naj pošilja denar, smo navedli gori imenovanega odbornika, izbranega od ondotnih slovenskih družtev, komur se naj pošiljajo prispevki ali pa jih pošljite upravništvu Glas Svobode Co. To radi tega, da bi naši rojaki ne bili popolnoma odvisni od Angležev, ki si znajo v domači deželi vsestransko pomagati. Slovenci v A-meriki ne moremo podpirati dru-gorodcev, ampak moramo v prvi vrsti gledati na naše rojake. • Rojaki! Prosimo vas v imenu štrajkujočih premogarjev v Westmoreland okraju, prispevajte s kakim zneskom, da se olajša njihov, sedaj žalostni položaj. Ope-toVano smo slikali ondotno bedno stanje štrajkarjev, med katerimi je tudi večje število naših rojakov, ki so izpostavljeni nasil- stvom surovih konštablerjev m deputijev. Vpoštevajte prošnjo rojakov trpinov in pomagajte po možnosti. Vsak najmanjši dar bo z veseljem sprejet. Kdor hitro da, dvakrat da. Uprav. GLAS SVOBODE 1518 W. 20th St., Chicago, 111. Razgled po svetu. AVSTRIJSKO-OGRSKA. Nemški cesar Wiljem, ki se je mudil nekaj dni na Ogrskem v lovskem gradiču Bellye, je dospel pred nekaj dnevi na Dunaj, kjer je gost avstrijskega cesarja Frane Jožefa. -— V oktobru predloži vlada avstrijskimi in ogrskimi delegacijami zahtevo za pomnoženje vojaštva. Zahteve so zelo visoke, ker avstrijsko-ogrska država nima še dovolj “modernega” orožja in naprav, s katerimi se ljudi lažje spravi na drugi svet. Osemdeset milijonov kron se zahteva samo za povečanje mornarice ! Tudi zrakoplove hoče nakupiti vlada. Potem hoče imeti novo o-rožje za gorsko topništvo in, da se opremi infanterijo z strojnimi puškami. Zopet bodo šli milijoni za nepotrebno vojaštvo, medtem, ko avstrijska vlada se vidi bede v državi. In potem še vprašuje, zakaj se selijo ljudje iz Avstrije v A-meriko! Ali ne bi bilo na mestu, da se porabijo ti milijoni za po-vzdigo kmetijstva, obrti itd.? — Dne 20. t. m. so se začela zopet pogajanja med Čehi in Nemci. Glavni cilj pogajanj je, da bi mogel češki deželni zbor delovati. — Nastavljenci Južne železnice so zaceli z pasivno rezistenco, da bi prisilili družbo, povišati plače. Takoimenovana pasivna rezistenca ni prava stavka, ker izvršujejo nastavljenci svoje dolžnosti, toda držijo se natančno vseh predpisov, tako, da je promet zelo otež-kočen, če ne nemogoč. Če bodo prodrli s svojimi zahtevami, se sedaj še ne more vedeti. — V Avstriji je draginja mesa tako velika, da ljudstvo splošno zahteva, naj dovoli vlada vvoz mesa iz Severne in Južne Amerike. Splošno mnenje je, da bo vlada tej zahtevi ugodila kljub nasprotovanju agrarne stranke. RUSIJA. Kolera epidemija, ki razsaja v južni Rusiji in ki je zahtevala že nad 100.000 žrtev, se razširja sedaj proti azijski Rusiji. Uradno se poroča, da grozi nevarnost pokrajini Amur v jugozapadni Sibiriji, katero loči Amur od Mandžurije. Zdravstveni urad poroča, da je sedaj na koleri obolelo vsega skupaj 182,327 oseb, od katerih jih je umrlo 83,613. Koliko oseb je obolelo pretekli teden, in koliko jih je umrlo, sedaj še ni znano. V Petrogradu je po objavljenih poročilih obolelo vsega skupaj 3750 oseb, umrlo jih je pa 1310. Splošno se pa opaža, da ne nastopa kolera več tako hudo, kakor je skraja. ITALIJA. Iz Neapolja v Italiji poročajo o — čudežu. V neki tamošnji cerkvi hranije namreč glavo in nekoliko strjene krvi Januarija, bo-neventskega škofa, katerega so kot mučenika njegove vere, obglavili blizu Putcoli. Od časa do časa se baje strjena kri, po goreči molitvi spremeni v tekočo, kar je znamenje, da je molitev uslišana. Po preteku 55 minut se je v pri-čujočnosti ¡velike množice zgodil čudež. Strjena kri se je spremenila v tekočo. Ljudje sklepajo iz tega “čudeža”, da je nevarnost kolere za Italija odstranjena. — Morajo biti res “brihtne’’ glavice v Italiji. — — Tekom zadnjih 24 ur poročajo iz kolera pokrajin v južni Italiji pet slučajev obolenja in štiri smrtne. Ruski car Nikolaj se mudi sedaj 3 earinjo na gradu Friedberg v Nemčiji, ¡vendar niso Nemci s tem obiskom nič zadovoljni. Nemška vlada se boji, da ne bi kak ruski marhist upihnil carju življenja in tako se bodo pač oddahnili, kadar odide Nikolaj II. nazaj v Rusijo. — Nemški socialni demokrati prirejajo po Nemčiji protestne shode zato, ker biva carska dvojicama Nemškem. Carinja išče pa le zdravja v kopališču Nauheim. — — V Nemčiji postaja pomanjkanje mesa vedno občutnejše. Vlada je dobila od raznih mestnih zastopov prošnje, naj ukrene kaj proti draginji mesa, toda prošnje nimajo vspeha. — Posamične slučaje kolere javljajo časopisi iz mnogih krajev. Vendar resne nevarnosti za razširjenje bolezni ni. — Veliko senzacijo je vzbudilo po vsej Nemčiji aretovanje dveh angleških častnikov, ki so obdolženi ¡vohunstva. Mnogo Nemcev, ki so baje v zvezi z ogleduško a-fero, je obtoženih veleizdaje. — Vsled teh, vsekakor senzacionalnih odkritij, .vladni organi strogo pazijo na eventualne ogleduhe v Borkinu, Wongeroog in Hel-golandu. BELGIJA. Da so Nemci menda eden naj-nestrpnejših narodov na svetu, je posebno nam Slovanom znano. Po-vsodi ¡vsiljujejo Nemci drugim narodom svoj jezik in svojo “kulturo”. Ker jim je znano, da so najboljše ponemčevalnice šole, jih u-stanovljajo, kjer le morejo. Tako so tudi v Bruselju, glavnem mestu Belgije ustanovili mnogo šol, v katerih so vzgajali otroke v nemškem duhu. To je dalo povod francoskim časopisom, da so opozorili vlado in belgisko prebivalstvo na to, kako se vzgajajo otroci v nemških šolali. Bruseljski list “Soir”, zatrjujejo, da so v nemških šola v Belgiji v rabi zemljevidi, na katerih sta označeni deželi Belgija in Holandsko kakor deli nemške države. — Predrznost nemških nadutežev presega pač vse meje! PORTUGALSKO. V Lisboni je zasledila policija skrivno tovarn-o za bombe in are-tovala 10 oseb. Eden aretovancev je pozneje priznal, da je obstajala politična zarota. — Na Pavoa-železnici, na mali postaji Senhora da Hora, nedaleč Oporte na Portugalskem, se je pripetila velika železniška nesreča. 150 oseb je bilo več ali manj ranjenih. Koliko je dosedaj znano, ni nikdo ubit. — Portugalska vlada vodi prav vspešno boj proti jezuitom. Izganja tudi redove, ki so se naselili po letu 1901 in se ne pečajo z podukom ali postrežbo. Časopisi poročajo, da bežijo menihi v gore, kjer se skrivajo. NAROČNIKOM! Vsi slovenski listi sosebno tu v Ameriki imajo velike križe s svojimi naročniki, ali jasneje povedano: neplačniki, kar nam potrjujejo neprestani opomini v njih predalih. Da tudi naš list ni brez teh križev, je umljivo; ZATEGADELJ PONOVNO PROSIMO, NAJ NAROČNIKI, KATERI DOLGUJEJO NAROČNINO, VENDAR ENKRAT PORAVNAJO ZAOSTALI DOLG, KER TUDI NAŠ LIST NIMA LE DOLŽNOSTI, TEMVEČ TUDI POTREBE. — Pri izdajanju lista so veliki stroški. LIST, KI IMA DOBRE PREDPLAČNIKE VEDNO DOBRO IZHAJA, ČETUDI JE NA-ROČNINA ŠE TAKO NIZKA. — Zategadelj opozarjamo tudi vse tiste, ki jim je potekla naročnina, da isto obnovijo. V nadi, da se stvar v kratkem uredi, se vsem zahvaljujemo za naklonjenost. Uprav. “GLAS SVOBODE”. Iz delavskih krogov. Položaj v Westmoreland strankarskem okraju. Dasiravno so premogarski delavci, ki so na štrajku, odločno izjavili, da se ne podajo, dokler ne ugodijo operatorji njihovim zahtevam, se zadnji le nočejo u-kloniti. Štrajkarji trpijo veliko pomanjkanje. 40.000 premogarjev z družinami mora še ¡vedno bivati v šotorih in imajo komaj toliko, da si utešijo lakote. Pittsbur-ške meščanske žene so nabrale 10,000 podpisov za peticijo, katero vročijo državnem guvernerju Stuartu. Peticija obsega nujno prošnjo, naj guvčmer nekaj u-krene, da se konča dolgotrajni štrajk. Feehan, predsednik pittsbur-škega okrožja organizovanih pre mogarskih delavcev, je izjavil odboru trgovcev, ki se poganja za to, da bi posebno razsodišče poravnalo spor, da sO premogarji zadovoljni z razsodiščem. Lastniki premogovih rovov še niso podali nikake izjave. Odločitev je torej najbrže blizu in če se premogarji držijo, kakor so se dosedaj, izvojujejo gotovo zmago. Zmaga kansaških premogarjev. V Kansas City, Mo. zborujoči zastopniki premogarskih delavcev iz jugozapadnega Kansasa so se sporazumeli z lastniki premogovih rovov. Pogodba, katero so sklenili, pomenja za premogarje lepo zmago. Odslej naprej bodo dobivale 5.55 odstotkov več za delo podnevi, za “mrtvo” delo in za delo na skladišču. Razun tega tudi povišanje za 3 cente pri toni za streljanje in 5 centov za “Long. Wall” delo. Vprašanje o razsodiščih se je rešilo tako, da se prepusti v nadalje vsak spor W. L. A. Longu, majnarskemu nadzorniku za Kansas, v razsojo. Če zaprejo lastniki kak rov, morajo v času, ko se v njem ne dela, plačevati premogarjem po en dolar na dan, nasprotno pa morajo plačati premogarji lastnikom 50 ct. na moža za vsak dan, katerega se ne bi v rovu delalo po njihovi krivdi. Štrajk se je začel pred petimi meseci. Med tem časom se je vršilo mnogo zborovanj, ne da bi se spor poravnal. Še na zadnjem, ki se je začelo pred tremi tedni, ni bilo veliko upanja na zmago. — Z veseljem zabeležujemo zopetno zmago premogarskih delavcev in upamo, da bodemo mogli o vspehih delavskih trpinov poročati tudi iz drugih krajev. — V Ohio se premogarji in operatorji ne morejo zediniti. Po izjavi predsednika okrožja 6 za Ohio, Dan Sullivana, v U. M. W. Journal se premogarji še ne bodo tako kmalu zedinili z operatorji. Pogajanja so pretrgana in predsednik operatorjev ¿e rekel, da nikakor ne more sprejeti ponudbe premogarjev. Vprašanje je sedaj le, kako dolgo se bodo operatorji še branili, ker ohijski premogarski delavci so odločno izjavili, da se nikakor nočejo podati. Tako je tudi prav. O štrajku v Columbus, O. Štrajk vslužbenei poulične železnice še vedno ni končan. Pred nekaj dnevi so skušali neznani storilci razstreliti s pomočjo dinamita tri vozove, toda samo na enem se je atentat posrečil. Voz je bil znatno poškodovan. Izmed ljudi ni bil nikdo ranjen. Policija je aretovala dva moža, v katerih sumi napadalca. Premogarji v Reading, Pa. pričeli delati. Dobili smo poročilo, da je začela delati Philadelphia & Reading Coal in Iron družba. Valley rovi in oni v Hazleton so še za nedoločen čas zaprti. Razne novice. Velikansko skladišče premoga Zlatoiskalei so našli v Alaski velikansko skladišče premoga. Velik nakup orožja. Predsednik Simon iz Hayti je kupil v Združenih državah tisoč pušk. Milijonar — tihotapec. Mengs Morgenthana, milijonarja in tovarnarja v New Yorku, so zasačili, ko je hotel vtihotapiti dragulje v vrednosti $9000. Obrekovanje — vzrok samomora. Šolski superintendent Todd v Flora, lnd., se je zastrupil, ker ga je nek list po krivem obdolžil, da je poneveril $200. $2,800,000 kupnine za les. Nek sindikat je ponudil za les na Chippewa rezervaciji v Minnesoti $2,000,000. Povprečna cena je $8.40 za tisoč čevljev. Krvavo maščevanje. Silver City, N. M., 23. sept. Jože Montoya je ustrelil ob gorenji Gila tri pastirje, ker so baje u-smrtili njegovega sina. Redek slučaj. V Ilarrisburgu, Pa. je umrla šestletna May Drabenstadt na otrpnjenju čeljusti, katera bolezen je nastopila po cepljenju koz. “Teddy” se zvija. Theodor Roosevelt zanikuje, da bi prosil za pogovor z predsednikom Taftom, ali da bi vložil tozadevno kako prošnjo, kakor so poročali časopisi. Mati in trije otroci umorjeni. V Byers, pri Manchester, Pa., je bila umorjena Mrs. John Zoos in njeni trije otroci. Umora o-sumljen je Dek sostanovalec, ki je izginil. Linčanje dveh Italijanov. V Tampa, Fla. je množica iztrgala sodnim uradnikom dva Italijana, Castengo Ficarro in Otto Labella, ki sta bila obdolžena u-mora, in ju linčala. Chicaški Hrvati priredijo v soboto dne 24. t. m. v Narodni Dvorani, na vogalu 18. ulice in Centre ave. veliko zabavo s predstavo in plesom. Veselico priredi Jugoslavenski radnički pjevački zbor “Sloboda”. Umrl je dne 9. septembra t. 1. 22 letni br. Frane Anželj član družtva št. 1 S. S. P. Zveze. Prominuli je bolehal na jetiki 2 meseca, dokler ga ni vzela je nemila smrt. Imenovani zapušča stariše v domovini, v vasi Vrh — Trebeljno pri Krškem. Blag mu spomin! Skab — hudodelec. John Bradva, ki je bil vodja skabov v Columbus, O. in se je pri vsakovrstnih brutalnih nastopih proti štrajkarjem zelo odlikoval, so aretovali v Clevelandu, ter prepeljali v Columbus. Obdolžen je. da je težko ranil s streli dve ženi in enega otroka. Daszynsky pride. Ignac Daszynsky, socialistični poslanec avstrijskega državnega zbora, bode govoril v Chicagu pri dveh zborovanjih in sicer v petek, 28. oktobra in soboto, 29. oktobra. Daszynsky je eden najbolj znanih poljskih govornikov v Evropi in pride v New York 26. t. m. odkoder se napoti po raznih mestih v Združenih državah. Smrtno maščevanje Dr. James Rainey in Louen Atkins, ravnatelj Rainey Medeeine Co., 152 Lake St. v Chicagu sta se že dalj časa smrtno sovražila. Oba sta prodajala patentirana zdravila in bila torej huda konkurenta. Ko je prišel pred nekaj dnevi Rainey v Atkinskovo pisarno, sta se konkurenta zopet hudo spoprijela, Tekom prepira je potegnil dr. Rainey revolver in ustrelil svojega tekmeca. Sodišče je rtio-rilca oprostilo, ker je baje ravnal v silobranu. Socialistični piknik v Riverview parku. Kljub temu, da je bilo vreme kaj nepripravno, se je udeležilo socialističnega piknika v nedeljo v Riverview parku, na severoza-padni strani Chicage, najmanj 20,000 ljudi. Zastopane so bile vse narodnosti. Glavna privlačnost je bil vsekakor Eugene V. Debsev govor, ki je v kratkih, jedrnatih besedah razvijal svoje misli in neusmiljeno bičal kapitaliste. Opominjal je delavce, naj se združijo na političnem polju, in naj sploh delajo za svojo stranko. Nastopila je seveda še mnogo drugih govornikov, ki so našli verne poslušalce. Navzoči so z velikim zanimanjem sledili govorom in jim burno pritrjevali. Po oficijelnih govorih se je razvila živahna zabava v prostranem parku. Na posebnih govorniških tribunah so govorili govorniki vseh narodnosti svojim poslušalcem v materinem jeziku. Slovencev se je udeležilo piknika kakih 50. Od strani Hrvatov pa je bilo udeležba slaba in tako na prostoru, odkazanem Slovencem in Hrvatom, ni bilo govorov v teh jezikih. ŠPANSKO. Hudi viharji, spremljevani po velikih nalivih, so napravili v vinogradih in olivnih nasadih na južnem Španskem velikansko škodo. Dolenji del mesta Barcelona je poplavljen, in promet na ulicah je nemogoč. Narasla voda je prišla že do altarjev Št. Anlske cerkve. V Torre de Esteban, v provinci Toledo, je strahovito gospodarila toča. — Španski pravosodni minister Ruiz Valarino je naznanil, da se bo smrtna kazen kmalu odpravila. Tudi civilne in vojaške postave bodo omiljene. 27 PREMOGARJEV OPROŠČE-NIH. Pittsburg, Pa. 21. septembra. Štrajkujoči premogarji so izvoje-vali pred sodiščem veliko zmago. Pred Westmoreland County sodiščem je bilo obtoženih 27 premogarjev upora, vendar so bili vsi po daljšem debatiranju med porotniki, oproščeni. Stroški sodnijskega postopanja so naloženi tožnikoma šerifu H. J. Hazerju in deputiju George Falls. POZIV. Vse družtvenike družtva št. 1, S. S. P. Zveze poživljam, naj se zanesljivo v polnem številu udeleže seje, katera se vrši za ta mesec v nedeljo, t. j. 25. t. m. točno ob 2. uri popoldne v navadnih dru žtvenih prostorih. M. V. Konda, predsednik. NAZNANILO. Družtvo “Luč” št. 14 S. S. P. Z. naznanja, da bode imelo izvan-redno sejo dne 25. t. m. ob 2. uri popoldne v navadnih prostorih. Seje se naj udeležijo vsi elani, da se dožene odložena zadeva za delegata. Sobratski pozdrav J. Alič. DENARJI V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35................ SO krem. za $ 20.50 ............... t00 kron, za $ 41.00 ............... 200 kron, za $ 102.50 ............... S00 kron, za S 204.50 .............. t000 kron za $1020.00 .............. SC00 kron, Poštarina je všteta pri teh a/otah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje znesite ro Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft: PRANK SAKSER CO. 82 Cortland St. Saw York (tot St. Osir Ave., N. K. COTtlsnd, Okla V O HUN.* * * **** SPISAL J. F. COOPER. ; (Nadaljevanje.) Devetindvajseto poglavje. Noč je bila mrzla in temna, ko je Fanika z burno-vtripajočim srcem, a lahkih korakov smuknila skoz vrt, ki je ležal za hišo, in hitela proti gorovju. Ura je bila še zgodnja, ali tema in mokrota novemberskegj}, večera bi jo bili pognali v vsakem drugem trenutku nazaj v sobo, zdaj pa je letela tja z naglico, kljubojočo vsem zaprekam, in postala ni niti za hip, da bi se oddahnila, dokler ni imela polovice pota za seboj. Najzanesljivejše izpričevalo, na kaki stopinji civilizacije je narod, je: kako ravna s svojimi ženskami ; in ni ga naroda, ki bi smel biti v tem pogledu ponosnejši od Amerikancev. Faniko je bilo le malo strah discipliniranih čet, ki so zdaj v bližini ceste zavživale svojo večerjo. Bili so njeni rojaki in so spoštovali njen spol — to je vedela. Manje je zaupala lahkomiselnemu značaju južne konjenice. Ko je torej slišala prihajati po cesti konje, se je plaho skrila v grmovje. Bila je patrulja, ki se je vračala v tabor in ki je, neopa-zivši deklice, jezdila mimo. Zdaj se je upala Fanika zopet na piano, stopala dalje čez polje in tu Še-le, sredi temne noči, je postala za hip in pomislila, kaj da dela. Djala je dol kapuco svojega plašča, se naslonila na drevo in zrla pozorno k vrhu gore, ki je 'bil cilj njenega pota. Kakor velikanska piramida se je vzdigal iz ravnine; glavo so mu ovijali oblaki, skoz katere je tu in tam prosevala zvezda. Zaman je napenjala oči, v nadi da zagleda kako lučko, ki bi ji pokazala pot do tiste koče in vzpodbudila njeno plaho srce ... Vedno še ji je donel v ušesih pogovor častnikov in jo priganjal naprej.' Ali tiha samota okrog in okrog, ta nočna ura, nevarna pot pred njo, negotovost, da najde zdaj kočo, in še hujši strah, da najde tam ljudi, morda ljudi najhujše vrste — vse to ji je pošepe-tavalo, naj se vrne. V tem trenutku je zapazilo njeno oko slaboten migljajoč svit v smeri, kjer je morala stati koča. Takoj pa ji je ta up zopet zibnil, kajti, ko se je nebo zopet zvedrilo, je spoznala, da je bila le zvezda, ki je bila pomigljala izza o-blakov. Naenkrat je stal mesec za vrhom gore in njegova prijazna luč ga je razsvetlila. Ali kakor je bila tudi potrebna ta razsvetljava za dekličino pot v goro5, vendar je ni ohrabrila: kajti, kazajoča ji cilj njenih želja, ji je kazala obenem tudi vse težave, s katerimi se ji bo boriti. Ko se je v tem hipu slučajno ozrla, je odskočila, kakor da jo je pičil gad, od stvari, na katero se je bila naslonila, misleč, da je drevo. Bile so vislice, postavljene za njenega brata. Zdaj ni Fanika več pomišljala, ampak je zletela kakor veter čez poljano in kmalu dosegla vznožje skalovja, kjer je upala najti kako pot navzgor. Res je tudi našla ozko stezico, in z zadnjim pogledom za seboj je pogumna deklica nastopila svojo pot. Lahkonogo, nevtrudljivo se je popenjala više, vedno više in kmalu je iz gozda dospela na goličavo, kjer ni bila pot več tako strašno strma in se je položno vila v goro. Novo upanje je prešinilo Faniko, toda steza se je začela obračati na toliko strani, da jo je kmalu morala zapustiti in vzeti smer naravnost vkreber, takorekoč čez drn in strn — dokler ni obstala slednjič pred globokim prepadom. Utrujena je sedla na kamen, da si odpočije in preudari položaj. Mesec je razsvetljeval prizorišče pred njo. Beli šotori infanterije so svetlikali kakor snežne lise ob njenih nogah. Okno njene tete je bilo razsvetljeno, in Fanika si je lahko mislila, da gleda ona zdaj v strahu in plahem pričakovanju sem proti gori. Po hlevih so sc premikale semtertja luči leščerb; Fanika si je rekla, da se pripravljajo dragonci na svojo nočno ekspedicijo proti beguncema — in pri tej misli je urno zopet skočila na noge. Tam na desno se je bočil ozek skalnat greben čez goro; tam nekje je morala ležati koča ... Še kako uro dolgo se je morala bojevati v neštetimi težavami. Večkrat je upehana popolnoma obupala, večkrat je hudo padla, a slednjič se ji je posrečilo dospeti na vrh gore. Onemogla se je zgrudila na skalo, a že čez malo hipov se je zopet vzdignila in šla iskat kočo. Stopila je ven na majhen skalnat pomol, a okrog in okrog ni mogla najti ničesar, kar bi bilo le količkaj podobno kaki koči. Zaman je pregledavalo njeno oko sleherni kotiček v skalovju — nikjer sledu o koči, o kakem živem bitju ... Tu naenkrat, ko se je ravno iztegnila naprej, da bi pogledala v dolino, ji je zableščala v oči svetla luč in ji je gorak dih zraka udaril v obraz. Ko je minulo Faniko prvo presenečenje, se je pazljivo ogledala in spoznala, da je stala ravno nad kočo, katero je tako silno iskala. Iz luknje v strehi se je kadil dim, in ko ga je ostra sapa, ki je vela čez goro, odpihala, je videla Fanika goreti spodaj ogenj. Ozka steza se je vila dol po skali in jo pripeljala k vratom koče, ki je bila zgrajena iz tramov in se je z zadnjo steno naslanjala na skalo. Streha je bila iz drevesne skorje, katere špranje so bile zamašene z mahom in vejami. Eno samo okence z majhno šipo se je nahajalo v sprednji steni. Fanika je pokukala preje skoz špranjo v kočo, predno se je u-pala noter. Ogenj, ki je plapolal na ognjišču, je dobro razsvetljeval mali prostor. V kotu je bilo slamnato ležišče z volneno odejo, čigar nered je pričal, da je pred kratkim nekdo tam ležal. Najrazličnejše obleke, za vsako starost, vsak spol in vsak poklic primerne, so visele po stenah naokoli. Tu so se mirno družile angleške in amerikanske uniforme in na žeblju, ki je držal obleko iz pisane kotenine (to je bila navadna noša kmetov), je visela dobro po-pudrana lasulja. Izkratka: tu je bilo dobiti izbor oblek, ki bi bile preskrbele celo maškarado. Nasproti ognjišču je stala odprta omara z nekaj posode in o-stanki jedil. K ognju je bila pomaknjena miza, na kateri je ležala velika knjiga, najbrže biblija, in pred njo je stal en sam stol. Kar pa je Faniko najbolj zanimalo, je bil člpvek, ki je sedel pri mizi. Ta, mož visoke postave, je upiral glavo v dlan, tako da so bile zakrite njegove poteze, in je bil očividno zatopljen v pregledava-nje nekih listin. Pred njim je ležalo dvoje dragocenih kavalerij-skih samokresov in ob strani mu je visel meč z umetniško izdelanim držajem. Fanika je spoznala takoj, da nima pred seboj ne Henrika ne krošnjarja. Tujčevi lasje so bili počesani nazaj, tako da je visoko čelo bilo svobodno, in po modi tedanjega časa na gosto posuti s pudrom. Majhen okrogel klobuk je ležal na tleh, ker je bila miza skoro vsa pokrita s papirji in velikimi zemljevidi. To je bil nepričakovan dogodek za našo junakinjo. Bila je tako prepričana, da je človek, ki ga je videla ponovno tu na gori, bil krošnjar in da ga najde zdaj tukaj s Henrikom! Ni vedela, ali bi počakala ali bi šla — ko je tujec umaknil roko, dvignil obraz, in je Fanika z velikim začudenjem spoznala dobrodušne ostroizražene, mirne Har-perjeve poteze. Vse, kar je bil povedal Dun-wood o njegovi veljavi in oblasti, vse, kar je bil on sam obljubil njenemu bratu, vse zaupanje, ki ga je bila vzbudila v njej njegova plemenita osebnost, je navalilo zdaj na Faniko. Odpahnila je vrata, planila v kočo in k Harperje-, vim nogam, se oklenila njegovih ■kolen in vzkliknila: “Rešite ga, rešite ga! Rešite mojega brata! Spomnite se svoje obljube in rešite ga!” Ko so se odprla vrata, je bil Harper skočil pokoncu in segel po samokresu, a ga takoj zopet položil nazaj na mizo, in ko je zdaj privzdignil kapuco, ki je bila zdrknila Faniki na obraz, je vzkliknil, nekoliko prestrašen: “Gospodična Hvartonova! — Vendar niste sami?” “Nikogar ni tukaj razun boga in Vas, in pri njegovem svetem imenu Vas rotim, spominjajte se svoje obljube in rešite mi brata!” Harper jo je nežno dvignil, jo posadil na stol in jo prosil, naj se pomiri in mu pove vse, kako in kaj. Fanika je pripovedovala. Harper jo je poslušal z odkritim sočutjem, in ko je končala, je zamišljeno stopal po koči gor in dol. Po kratki pavzi je Fanika plaho nadaljevala. “Radujemo se prijateljstva majorja Dunwooda, toda njegovo strogo poštenje mu brani, da bi nam pomagal, dasi . . . čeprav njegova čutila . . . njegova čutila za ... za mojega brata . . . O, on smatra za svojo dolžnost, da mora kljubu vsemu brata zopet vjeti! Vendar ne smatra njegove nevarnosti za toliko kakor mi, ker računa na Vaše posredovanje.” “Na moje?” je začudeno vzkliknil Harper. ‘f Da. Kajti ko smo mu povedali Vaše dobrotne besede, je rekel, da imate moč ... in kakor se zdi, tudi voljo, da dosežete Henrikovo pomiloščenje.” “Ali je rekel še kaj več?” je vprašal Harper, ki je bil videti vznemirjen. “Ne.” “Ne maram tajiti, gospodična, da igram v nesrečni vojni med Angleško in Ameriko majhno vlogo .. . Zahvaliti se imate za današnji beg svojega brata okolno-sti, da mi je znana njegova nedolžnost in da nisem pozabil na svojo obljubo. Ali major Dun-wood se moti, ako misli, da morem javno kaj storiti za njegovo pomiloščenje. Vpliv imam na nje-govo usodo, gotovo, in tu je moja beseda — ki pri Washingtonu nekaj velja, — da bo njegovo zopetno vjetje nekaj preprečilo . . . Od Vas, gospodična, pa zahtevam protiobljubo, da ostane ta pogovor in vse, kar se je dogodilo med nama, zaklenjeno v Vaših prsih, dokler Vam jaz sam ne dovolim, da govorite o vsem tem.” Fanika mu je to z veseljem o-bljubila, on pa je nadaljeval: “Krošnjar in Vaš brat bodeta kmalu tukaj . . . vendar me Henrik, kraljevi častnik, ne sme videti tukaj, to bi utegnilo stati krošn j ar j a živi j en j e! ” “O ne!” je vzkliknila Fanika. “Henrik ne more biti tako podel, da bi izdal moža, ki mu je rešil življenje.” ^¡(‘Gospodična, tukaj se ne gre za nikake otročarije. Življenje in usoda človekova visi na tenki niti in ničesar se ne sme prepuščati slučaju. Če bi vedel Soer Henrik Klinton*), da občuje ta krošnjar z menoj pod takimi okolnostmi, bi siromaku takoj vzeli življenjei Zato se čuvajte in molčite! Povejte bratu in Brezi, kar veste, in naj le nemudoma bežita naprej! Ako dosežeta do jutra zadnje oddelke naše armade, potem bo moja skrb, da ju dalje ne bodo zasledovali. Je boljšega dela za majorja Dunwooda nego spravljati v nevarnost življenje prijateljevo.” Harper je naglo pobral zemljevide in listine, ko se je začul nad kočo glas Harvey-a Breze. “Tukaj, stotnik Hvarton,” je klical Breza zelo glasno. “Tukaj je najino gnezdo, o katerem sem Vam pravil!” “Kje? Kje?” “Tule; a počasi prijatelj,” je klical krošnjar. “Pot je kaj polžka.” Harper je položil prst na usta, priporočujoč Faniki še enkrat molčanje, vzel klobuk in samokresa, tekel v kot koče, razmaknil tam viseče obleke in izginil v skalnati votlini. *) Angleški vojskovodja. Dalje prihodnjič. Stotnik in krava. V Rojanu pri Trstu se je splašila neka krava ravno, ko je šla mimo nje ena stotnija pešpolka št. 97. Krava se je zaletela v konja, na katerem je junački sedel stotnik Viljem Ha-bich. Z rogovi je krava nabodla konja, da je z jezdecem vred pa- del. Konj je poginil, stotnik pa je hudo poškodovan obležal brez zavesti. KLERIKALIZEM. Kaj je klerikalizem? Kaj se pravzaprav mora razumeti pod to besedo? — Klerikalizem, kakor razlagajo vsi moderni in kulturni ljudje, znači zlorabo vere, religije v politične in druge svrhe. Zato dober kristjan katolik, pravoslavni, protestant itd., ki iskreno veruje z vso silo svojega prepričanja in vesti, ne more biti klerikalec. On ne more dovoliti, da se one svetinje, katere hrani v sebi kot nekaj najvzvišenejšega, zlorabijo kot sredstvo za neko politiko proti ljudstvu ali morda za kake druge posvetne ideje in cilje. Na j večji protiklerikalee je bil Jezus Kristus sam. To je pokazal najbolje takrat, ko je z bičem pregnal trgovce iz hrama božjega, kličoč jim, da so hišo njegovega Očeta pretvorili v jamo razbojnikov, kakor to pravi sveto pismo. Oštel je farizeje, ki se hlinijo v cerkvi ter one, ki delajo špekulacije v cerkvi in s cerkvijo. Apostolji evangelisti so zabeležili one primere kot simbol za poduk krščanstvu. — Velik italijanski genij Alessandro Manzo-ni je bil znan kot goreč in veren katolik. Ali klerikalec ni bil. Velik angleški genij Gladstone, protestant angleške cerkve, je bil prepričan kristijan, katerega so njegovi kolegi-ministri večkrat dobili, ko je molil. Ali klerikalec ni bil. Da, preganjal je protestantski klerikalizem. Tudi Dante, ta sloveči pesnik, je bil veren katolik, ali ne klerikalec. — Protiklerikalci so bili mnogi veliki cerkveni učitelji, katere časti katoliška cerkev kot svetnike; prvi med njimi je sv. Frančišek Asiški. Nasprotno klerikalec more biti brezbožnež, brezverec, frama-son, drugoverec. Ljudje, ki ničesar ne verujejo, morejo postati največji klerikalci, ker njim ni nič za to, če se izrablja vera v svrhe, katere hočejo oni doseči. Klerikalci so bili n. pr. oni germanski kralji in vitezi, ki so z ognjem in mečem udarili na polabske Slovane, da jih prisilijo, sprejeti krščansko vero. Ni jim > bilo za vero, ampak zlorabili so jo, da so mogli oni narod spraviti pod svojo politično oblast. Tudi iz Rima so dobili za tako klanje privoljenje in blagoslov, ki naj bi vplival na mase, korum-pirali, podkupovali so papeže, da-joč jim zemlje in mesta. Tako je bil uničen velik miroljuben slovanski narod, na čegar mestu se dviga današnja Pruska. Papeži in rimska cerkev, ki so odobravali in blagoslavljali ona politična ubojstva germanskih roparskih vitezov za dobro plačo in nagrado, so tirali klerikalno politiko. Njim se je moglo reči, kar je rekel Jezus kramarjem v hramu božjem............ Nismo več v srednjem veku, dandanašnji rabi klerikalizem druga sredstva. Ogenj, meč, telesne muke so odstopile mesto modernim sredstvom civilizacije. Tu je nemški “Pius-Verein”, “Leo-Verein” itd., družtva ogromnih dohodkov, ki širijo klerikalne liste in smotre. Vlada, slovanofob-ska visoka politika, prižnica, spovednica, izraba najsvetejših človeških čustev, vse, kar morejo, vse porabijo v namene klerikalizma. Tu so jezuiti, moderna klerikalna vojska itd . . . Vedno pa stopa na površje dejstvo, da klerikalizem ni obramba vere, ampak grda zloraba vere v posvetne namene, zloraba, ki narodu neizmerno škoduje ter ga o-vira v razvitku, zloraba, ki je skrčila slovenske meje . . . Delavsko časopisje je najmogočnejše orožje delavskega ljudstva. IŠČE SE prodajalec v trgovini za obleke. Povprašajte ustmeno ali pismeno pri N. STRAUS, La Salle, HI. SLOVENCI POSEČAJTE “Little Boiiemio” kjer se toči izborno impor-ti rano plzensko, Aibeuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstna k«hlu1a. Fina vina In smodite. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island A*.in zap. 18-ul. \Vi LOVENSKO NARODNO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO V RaVENSDALE, WASHINGTON VSTANOVLJENO 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOSIP KOŽUH, Taylor, Wash. Taj lik: CIRIL ER.HE.N C, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE DERNOVŠEK, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: ANDREJ GORJUP, Ravensdale, Wash. POROTNI ODBOR: RUDOLF PEČNIK JOHN MAHKOVEC FRANK PUSTOSLEMŠEK. DruStvena seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Marcus v prvem nadstropju. 7i\ K Čemu pustiš od nevednih zobo-^ zdravnikov izdirati s vene, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi 'pil Dr. B. K. Šimonek jjŠjSg Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. EET M. A. WEISSKOPF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojini domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I. —3. ure popoludne in od 4.—5. popoludne. od 6.—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure do pol ud n e doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik; obiskujte torej Slovana v svojo korist. 0 m * * OTTO HORACEK * * Diamanti, ure. stenske ure n zlatnina Si ___________________,__________ * ------------------------------ £ 1843 Blue Island A venite, Chicago, 111. ib « Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in S 9 * (S S Si * druge zlatnine. Izdelujoči zlatniuar. * OČI pregledamo zastonj. «Air t tt f-tt K« »MII Ï EDINA VINARNA ki toči najboljša kalifornijska in importirana vina. POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam ga priaeljemo na dom — brezplačno! Naše vino je izvrstno in kdor ga je pil, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice. Vsi dobro došll! Jos. Bernard 1903 Blue Island Ave. Telefon Canal 842. GOSTILNA kjer je največ zabave in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni John Košiček 307 S. Centre Ave. Chicago, DL Telefon Canal 1439. M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati svojo najtolšo zalogo mit in spoiladne obute. Celoletna naročnina na Svobode” je dva dolarja. ‘Glas Najboljša gostilna na Blue Island Ave. v Chic.ngi Je J. F. Bolek-ova, kjer se toči" izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja. Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 200. Večena s pijačo samo IBo. Slovenci, pridite inf se prepričajte, da je ta gostilna izborna JOE F. BOLEK 1870 Bine Island Avenne vogal 19. ul. Gostilna "Slovenski Dom" na 2236 So. Wood ceste to je med Blue Island ulico in 22. Mladič & Krampatt. Slovenska Svobod misel Podji. Zveza USTANOV. 1908 INKORPORINA 1909 Chicago, Illinois. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago. MATH GAISŒTEK, podpredsednik, Box 227 Nofcorais, 111. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, Ul. M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago, IU. IVAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: JOSIP BENKO, (predsednik), 11222 Pulton Ave., Pullman, Dl JOS. WEIIŠČAJ, 1504 S. 57th Ct. Chicago, 111. LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111. POROTNIKI ; JAKOB ZAJC, (predsednik) ; Box 44, Winterquarters, Utah. ANTON DULLER, 238 — 136. St. Chicago, 111. JOS. MATKO. Box 481, Claridge, Pa. POMOŽNI ODBOR: IVAN MLADIČ, 2236 Wood St.. Chicago, Ul. IVAN GESHELL, 2348 Blue Island Ave., Chicago, Ul. WILLIAM RUS, 11316 Fulton Ave., Pullman, 111. DELEGATJE IN POOBLAŠČEN CI ZA H. GLAVNO ZBOROVANJE S. S. P. ZVEZE, KI SE PRIČNE 3. OKTOBRA 1910 V CHICAGO, ILL. Za družtvo št. 1, Chicago, 111. Auton Duller. ” ” ”2, Claridge, Pa. Ivan Batič. ” 4, Black Diamond, Wash. Matija Petčnik. ” 5, Darragh.Pa. Ivan Košer. ” 7, Arona, Pa. Ivan Košer. ” 9, Leadville, Colo. Anton Križman. ” ” ”10, Moon Run, Pa. Frank Čuk. ” 11, Staunton, Ul. Anton Avsec. ” 14, Yale, Kans. Josip Cvetkovič. ” 15, Granville, 111. Ant-on Kladnik. ” ” ”16, Clinton, Ind. Frank Mrak. ” ” ” 19, So. Chicago, 111. Viljem Rus. ” ” ”24, Milwaukee, Wis. Ferd. Glojek. ” 25, Reading,Pa. Frank Košmerl. ” ” ”27, Forest City, Pa. Frank Leben. ” ” ”30, Bishop, Pa. M. V. Konda. ” ” ”31, Farmington, W. Va. Ivan Kubin. ” ” ” 33, Livingston, 111. Anton Avsec. ” ” ”37, Lovvber, Pa. Ivan Ferjan. ” 39, Agular, Colo. Josip Ivanšek. ” 44, Virden, 111. Anton Fisher. ” ” ” 46, San Francisco, Calif. M. V. Konda. ” 61, Barberton, O. Josip Ivanšek. ” 62, Lorain, O. Josip Ivanšek. ^ ” 63, Sheboygan, Wis. Ferd. Glojek. ” 64, St. Mihael, Pa. Josip Ivanšek ” ” ” 65, Onnalinda, Pa. Josip Ivanšek. Račun Slov. Svobodomis. Podp. Zveze od L maja 1910 do 31. augusta 1910 Vplačila I Izplačila ♦» Kfl J Krajevna druitva Pristojbine 1 E B 4 c s*ê K S v 75 a £ Ÿ N Pot. prestop, listi in prèmem. oporok Rezerva I 0 M CO Bolniške podpora ji 1| H ti Skupno Število članov a 3 Ki 1. O Chicago, III $ lu.00 $ 116.61 334 no $ 5.1Ô 2.00 $ .25 $ 20.75 41.00 r$ 152.71 377.00 $ 89.20 230.90 —.— $ 89.20 230.90 35 82 3. Do Pue, 111 # 5¿00 . 3.75 59.75 35.45 —.— 35.45 15 — 4. B. Diamond, Wash 26.00 202.00 26.50 1.50 32.50 288.50 109.90 —.— 109.90 55 — 5. 121.00 __ 1.50 122.50 38.90 500.00 538.90 40 6. Winterquarters, TJ. ... 6.00 214.00 86.50 1.25 50.00 357.75 90.40 90.40 49 — 7 2 00 89 00 - 29.00 120.00 19.45 __ 19.45 30 8. McGuire, Colo 101.00 . 2.75 21.00 124.75 304.05 . 304.05 21 — C) 10 00 136 00 9.00 25 155.25 13.75 13.75 36 10! Moon Run, Pa. moo 120Í50 12.80 2.00 27.00 172.30 125.80 . 125.80 27 — 11. Staunton, 111 6.00 49.00 55.00 11.45 . 11.45 13 — 12. 28.00 206.50 36.80 271.30 21.75 21.75 33 2 13. Witt, 111 4.00 93.75 50 16.75 115.00 23 ]4. 6 00 183 00 50 189.50 391.10 391.10 45 15. 2.00 82.00 1.00 10.50 95.50 21.75 21.75 20 16. 2.00 134.00 75 19.50 156.25 17.20 17.20 29 2 17. Aurora, Minn. 10.00 109.00 18.00 22.75 159.75 61.80 . 61.80 26 18. 17.00 79.00 1.25 14.00 111.25 82.35 82.35 18 3 19. 12 00 92 50 2 75 107.25 24 20. 25 00 106 75 15 75 75 148.25 114 35 114.35 31 9 21. Naylor, Mo 47.00 1.20 50 12.00 60.70 202.45 ' . 202.45 12 22. Indianapolis, Ind 24.00 120.00 11.00 . . . 155.00 117.80 . 117.80 32 — 24. 20.00 98.00 20.00 25 138.25 27.50 . 27.50 28 25. Reading, Pa 1.00 43.50 . 44.50 26.30 . 26.30 10 1 26. Collinwood, Ohio 12.00 63.00 —.— —.,— . 75.00 29.75 . 29.75 15 — 27. 16.00 134.00 2.20 50 17.00 169.70 58.35 58.35 34 28. 10 00 96 00 106.00 14.90 14 90 23 ,29. 3.00 71.00 8.20 17.00 99.20 18 1 30. Bishop, Pa 12.00 78.00 v 90.00 70.90 70.90 20 31. Farmington, W. Va, .. 10.00 159.00 9.00 . 25.50 203.50 177.25 . 177.25 35 — 32. 66.00 1.00 12.00 79.00 58.60 58.60 14 33. Livingston, 111 8.00 71.00 3.75 50 10.00 93.25 . 22 34. 1 00 62 00 50 1 ñ ñO 79 00 15 1 35. 82.00 13*75 25 96.00 47*80 47 80 20 36. Springfield, 111 —V— 75.00 75 —.— 75.75 152.05 75.u0 227.05 20 1 37. 4.00 78.00 9.50 91.50 49.15 49 15 19 38. Jenny Lind, Ark 4.00 82.50 —.— 75 87.25 32.05 . 32.05 20 1 39. Aguiar, Colo 6.00 113.00 6.00 75 25.00 150.75 61.50 . 61.50 25 — 40. Salida, Colo 30.00 150.00 11.00 —.— . 191.00 68.60 . 68.60 37 — 41. 6.00 79.00 3.00 25 7.75 96.00 17 42. Ked Lodge, Mont 56.00 24.00 10.50 90.50 42.30 . 42.30 14 43. High Bridge, Iowa.... 6.00 82.00 . —.— . 88.00 38.90 . 38.90 19 — 44. 6.00 88.00 13.00 107.00 _ 22 45. 6.00 33.00 50 6.75 46.25 92.60 500.00 592 60 10 46. San Francisco, Cal. .. . 29.00 —.— 75 3.25 33.00 5 47. Chicago, 111 7.00 38.00 2.30 —.— 4.50 51.80 —.— —.— —.— 20 48. Brezzy Hill, Kans 3.00 66.00 . —.— . 69.00 8.00 v 8.00 19 49. Winterquarters, Utah.. —.— 28.50 . —.— 8.00 36.50 —.— —.— —.— — 12 50. Milwaukee, Wis 1.00 19.50 1.75 22.25 10 51. 28 on 30 00 67 00 52. Somerset, Colo is!00 94I0O 17.00 75 ¿00 135 75 14 53 La Salle, 111. 22 00 48 00 70.00 21 54. 30.00 51.00 2.00 6.50 89.50 * 13 55. Broughton, Pa. . 84.00 152.00 6.25 242.25 43 56. Kock Springs, Wyo. . . 22.00 52.00 3.25 —v 25 77.50 —.— —v < 11 __ 57. Barton, Ohio 20.00 49.00 1 —.— . 69.00 —v— —.— w 11 58. Greenland, Mich 28.00 24.00 3.25 —.— 2.50 57.75 —v— —v 13 «59. 22 on 18 00 40 00 11 21 60. 22.00 20.00 2 75 44 75 61. 24.00 23.00 13.50 12 00 72.50 12 62. Lorain, Ohio 32.00 21.00 53.00 11 63. 24.00 12.00 36.00 • 12 64. St. Michael, Pa 22.00 11.00 —.— v 33.00 v — 11 65. Onnalinda, Pa. 18.00 24.00 —.J— —.— 42.00 —.— 9 — 788.00 I 5,471.61 | 391.60 | ' 21.25 | 522.75 | 7,195.21 | 3,156.30 | 1,075.00 | 4,231.30 | 1,385 | 57 Skupno od 1. maja 1910 do 31. augusta 1910 Prejemki: Bilanca dne 1. maja 1910..........................$ 3,230.58 Pristojbine.......................................... 788.00 Asesmenti......................................... 5,471.61 Znaki, pečati in naročila......................... 391.60 Potni, prestopni listi in premen, oporak.......... 21.25 Izvanredni prispevki.............................. 5°° 75 Provizija na 500 znakih Iz Subleta, Wyo..................... J. Gregorčič........................ Za zgubleni pečat od dr. št. 37.... Vrnena bol. podpora od dr. št. 43.. Vrnena bol. podpora od dr. št. 37 75.00 5.0Q b.uO 3.00 23.95 4.50 $10,542.24 Delitev gotovine: Gotovina blagajniške knjige 31. aug. 1910..........$5,448.33 Kočna blagajna blagajnika............................. 7.73 Kočna blagajna tajnika............................... 10.66 Skupaj.........................................$5,466.72 Od te svote je naloženega: Kot hranilna vloga na obresti na Northern Trust Co Bank, Chicago, 111............................$2,250.00 Gotovina blagajnika............................... 3,198.33 Kočna blagajna blagajnika.............................. 7.73 Ročna blagajna tajnika............................... 10.66 Skupaj........................................$5,466.72 Nevrneni čeki......................................$ 665.00 Neplačani znaki...................................... 244.00 Neprodanih znakov.................................... 17.00 Društva dalgujejo na asesmentih...................... 97.00 Izdatki: Izplačana smrtnina................................$ Bolniška podpora.................................. Za operacijo..................................... Za glasilo........................................ Za oglas.......................................... Za tiskovino...................................... Za plačila uradnikov.............................. Za pečate...........r............................. Za vožnjo......................................... Vrh. zdravniku . ................................. Za najem sobe za seje............................. Poroštvo (Bond) blag.............................. Za blagajno (kašo)................................ Za dnevnice....................................... Za poštnino, exprès in telefon.................... Bazni stroški..................................... Vplačila vrnena dr. št. 20........................ Vplačila vrnena dr. št. 27........................ Vplačila vrnena dr. št. 44........................ Preostanek dne 31. augusta 1910................... 1,000.00 3,156.30 75.00 75.00 40.00 10.75 304.85 12.65 13.70 34.60 4.00 10.50 240.00 42.00 38.25 6.42 3.00 4.50 4.00 5,466.72 $10,542.24 Skupnega denarja dne 31. augusta 1910..............$6,489.72 Spodaj podpisani smo knjige ter račune pregledali, in v popolnim redu naš K. JsiSl; V TI 'J Glavni odbor: Anton Mladič, L r., predsednik. ' 3 Josip Ivanšek, L r., tajnik. Ivan Kalan. I r., blagajnik, ; Josip Benko, 1. r. Josip Verščaj, 1. r. Louis Skubic, l r. Nadzorni odbon predsednik. Üál i&.A v ■ JhäSäutl — Pred Fareham policijskim so-liščem v Londonu se mora zagovarjati poročnik ilalm, ki je baje -temški ogleduh. Obtožen je državnega hudodelstva, katero je učinil s tem, da je dal drugi vla-sti informacije o utrdbah Portsmoutha. Ilelma so aretovali. ko je ravno fotografiral utrdbe. Obravnava je preložena v svrho dobave natančnejših dokazev. Vsak slovenski delavec mora citati svoje glasilo t. j. “Glas Svobode!” Angleščina Celoletna naročnina na “Glas Svobode” je $2.00 (dva tolarja). brez učitelja!Slovensko-Angleška Slovnica. Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane satto »1.00, in je dobiti pri J. V. KUBELKA 538 W. 145 St.. New York, N. Y. Največja. zaloga slov. knjig. Pišite po cenik! IVABILO NA veselico! -- katero priredri - Družtvo Stav. I. S. S. P. Z, Chicago, 111. 4* * & * * * * * * * * * * V SOBOTO, DNE 8. OKTOBRA 1910 ob zaključku 2. glavne konvencije v Narodni Dvorani, vo?al Centre Ave. in 18. ulica. Navzoči bodo delegati S S P. Z. Slovansko občinstvo se vab , da se veselice udeleži v obitem števPu Godba na lok (osem. miz 1 Izvrstna postrežba v vsakem oziru. Začetek ob 8. uri zvečer. VSTOPNINA 25c. VSI DOBROŠLI. * & * * * * * * * * * * * ZE VEG KOT 10'LETNO UREDOVAKJE kot glavni zdravnik in ravnatelj NA SLOVENSKEM ZDRAVIŠČU V NEW YORKU Vam je dosti dokaz, da je naš slavni svetovani J. E. THOMPSON NAJBOLŠI ZDRAVNIK, Inima popolnu Izkušenost v zdravljenju vsih bolezni.-že dosti veliKa nesreča za svakega je, ako ga napadne bolezen, a še večji' siromak ie oni kateri zaupa svojo bolezen v zdravljenje neizkušnemu zdravniku: NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI katere Dr. J. E. Thompson bi se ne opal v najkrajšem času popolnom ozdraviti, on Vam j amči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij: Posledice onanije, triper, čankir sifilis, impotenco, polncijo ali gubitek moškega životnega soka; revmatizem. Vse kronične bolezni želodca, srca, *lave, grla. 1 šes, ledic. pljuč, prs. mehurja; kilo ali brnh; Vse spolne bolezni na notarnji ženskih ustrojih; neredno mesečno* čiščenje ; beli tok, padanje maternice, neplodivost; Vse kožne bolesti; srbečino, lišaje uši na spolnih delih. i. t, d, ZDRAVLJENJE VSEH BOLEZNIJ OSTANE STROGO TAJNO ZATORAJ ROJAKI ako ste bolni ter želite v kratkem popolnoma ozdraviti, natanko in brez prikrivanja ali sramovanja opišite svojo bolezen v materinem slovenskem jeziku ter v pismu natanko naznanite, kako je bolezen nastopila, koliko časa traja, Invse druga podrobnosti ter pisma naslavljajte edino je na sledeči naslov: SLOVENSKO ZDRAVIŠČE DR. J. E. THOMPSON 342 W. 27th ST„ NEW YORK, N. Y. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. 'Æmsssmâm-M New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence........30.000 HP La Lorraine..........22.000 HP La Savoie......... .22.000 HP La Touraine.........20.000 HP Chicago, nov parnik......9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Pristanišče 57 Njrth Rifer vznožje I5tb St, New York Cit? Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMTN8KI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Kašparjeva Državna Banka, ---------vogal Bine Island Ave. & 19. ul.-- VLOGE $3*500,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00 Prva la ediaa češka državaa banka v Chlssgl. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti, Imamo tud! hrtnljne predate. PoStlJamo dennr n* rse d«S« LireU; prodajamo žlfkarte In pogojujemo dennr na posestva in zavarovala« police. “Glas Svobode” (Thb Voice op Liberty) weekly Published by The Glas Svobode Co.. 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $2. OO per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenska narod v Ameriki.____________________ ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek -------------in velja ---—------------ ZA AMERIKO: Za celo leto. za pol leta.. ZA EVROPO: Za celo leto za pol leta. *2.(X .81.01 .82.5 $1.2. Naslov za Dopise in PoSiljatve je GLAS SVOBODE CO. 1518 WEST 20TH ST.. CHICAGO, ILL Pri spremembi bivališča prosimo naročnik* da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi (tari naslov. S®- Najbolj smešno je, ako kdo “razpravlja” o blaznosti drugih, pa je sam udarjen na možganih ... Sveto pismo nove zaveze je sedaj srečno prestavljeno tudi v — kitajski jezik. Hvala bogu . . . V Winnipeg, Can. je bila o-kradena grofica Antum za dragulje v vrednosti več tisoč dolarjev. Treba ji je okoli vlačiti lišp, ki nikomur nič ne koristi . . . V Chicagu so obtožili bivšega blag. zakladnega urada Geo. W. Fitzgeralda, ker je poneveril $173,000. To je samo eden izmed mnogih, katerih pa za ivršene tatvine ne doleti nobena kazen . . . **■ Na Ogrskem je, kakor znano, kolera, vendar to ne plaši nemškega, ‘od boga poslanega’ cesarja Viljema, da ne bi šel tja. Če bode govoril tam kakšen govor, stavimo, da pokrepajo vsi kolera bacili . . . V Genfu, Švica je zboroval te dni odbor mladoegipeanske stranke. Nekaj Egipčanov je imenovalo Roosevelta “navadnega gofljača” in “reklamnega agenta samega sebe.” — To vemo mi že davno . . . *ar Nekaj novega iz temperen-čnega kraja: V Portsmouth, O. so obtožili tamošnjega policijskega šefa Davidsona kršitve temperen-čnih postav, ker je “trkal’’ svoje znance z whiskeyem. Kot policijski šef bi moral vendar vedeti, da se ne sme javno kršiti postav . . . _________ Z bolnim človekom vsak pošten človek sočuvstvuje. Radi tega ne moremo razumeti, milo rečeno, netaktnega zaganjanja iz-vestnega časopisja v ženo, kateri je nakopala živčno bolezen skrb za življenje ljubljenega moža in sina. In če je skrbljiva žena slučajno ruska carinja, nam nič mar. Ženo, sosebno bolno ženo, mora vsakdo spoštovati! Slovenskemu, stolnemu mestu ljubljanskemu uačeljuje po razpustitvi občinskega sveta zagrizen nemški naeijonalec, neki Laschan. Bogme so brihtni avstrijski vladni politiki. Še bolj se bodo pa zbrihtali, ko se bodo spomnili nemške prislovice: “Der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht,” kar prestavimo Slovenci v' drugi obliki z: “Prenapeta struna poči” . . . Poznamo veliko delavcev, ki trdijo pri vsaki priliki, da so organizovani in da vedo ceniti linije. Vsa čast jim, ker tako je prav! Vendar pa ne smejo s tem svojim govorjenjem pljuvati samim sebi v obraz, kadar se naročijo na liste, ki nimajo linijskega znaka. S tem podpirajo s k a b s ke tiskarne in skabske tiskarje, medtem, ko si morajo iskati unij-ski možje drugje kruha . . . Tudi na Portugalskem se je začelo jasniti in vlada se hoče otresti farskega gospodarstva. — Ministrski predsednik je odredil, da se vrši proti redovom preiskava, in redovi morajo dokazati, ali so opravičeni biti na Portugalskem ali ne. Pred vsem zahteva minister, da se izženejo inozemski redovniki, posebno oni, ki so se priklatili iz Francije. Vlada je u-videla, da se mora farsko gospodarstvo na vsak način omejiti, o-ziroma odstraniti, ker si drugače dežela ne more na. noben način pomagati in urediti svoj položaj. O DELIT VI DELA. )V prastarih časih, ko so bili judje še, ali lovci, ali pastirji, se lelo ni veliko, ali nič delilo. Vsak i je sam preskrbel, kar je potie->oval. Kože ubitih živali je člo-ek v tedanjih časih sam strojil, n sam si je izdeloval iz njih obleče; pri gradnji koč ni potreboval uje pomoči, hranil se je pa z me-om ubite divjačine. \ Vendar je lovec kmalu opazil, la je mnogo bolj spreten v zasle-lovanju in lovu divjačine, in da )i pobil mnogo več živali, če bi se >ečal le z lovom, in če se ne bi /kvarjal z drugimi deli. Vzemimo, da sta živela skupaj Iva brata, ki sta skraja oba hodi-a na lov. Eden je bil velik, mo->an mož z ostrimi očmi, drugi pa je bil slaboten. Na lovu se je mo-■al prvi vedno ravnati po bratu, d ni bil tako trden in vstrajen, 'cakor on. Življenje sta si uredila tako: En dan sta šla brata sku-iaj na lov, en dan sta doma o-oravljala potrebna dela: popravljala sta svojo kočo, strojila kole, sušila meso in pripravljala lovsko orožje. Kakor pa s slabej-iim bratom na lovu ni bilo veliko ipraviti, tako drugi ni imel spretnosti v izdelovanju obleke in lovskega orožja. Zadnji je vedno preje pobil kako žival, kakor drugi, in ta je bil z obleko ali lokom vedno preje gotov. Močni brat, kateremu domače delo ni nič kaj dišalo, je rekel nekega dne drugemu: “Mučim se že delj časa s temi usnjatimi hlačami, a ne spražim nič poštenega skupaj, medtem, ko si ti gotov že z dvema; nasprotno pa si na lovu vedno za menoj, da ni za nikamor, in da moram zmirom nate čakati. Tako, kakor delava sedaj, ne more iti naprej, ker.trpiva pri tem oba pomanjkanje. Ukreniva, da hodim jaz sam na lov, ti boš pa doma opravljal potrebna dela.” Slabejši brat je bil s tem predlogom zadovoljen in razmerje med obema je nastalo tako, da je ta izdeloval le orožje in obleko, drugi se pa bavil le z lovom in prinašal domov vedno več divjačine, kakor sta je potrebovala. V bližini je bivalo pa še več lovcev, od katerih je bil eden posebno spreten v postavljanju koč, drugi je pronajdel, da je mogoče napraviti iz divje v gozdu rastočega sadja okusno vkrepčajočo pijačo, tretji je znal oplemeniti žitne vrste, četrti delati kruh. Sedaj sta oddajala omenjena brata odvečno divjačino, obleko in orožje, in zato sta dobila primerno množino sadne pijače in kruha. Izdelovalec koč je poskrbel za boljša bivališča, zakar je dobil plačilo v živilih in oblekah. Vseh pet oseb je živelo boljše, ne da bi se kaj več trudili, kakor prej. Samo precenjevanje produktov je delalo skraja nekoliko težkoč, katere je pa rešil šesti, ki se je pridružil koloniji. Ta šesti je izumil orodje, s pomočjo katerega je bilo mogoče loviti ribe, ki so dotlej plavale po vodi, ne da bi i-mel kdor od njih kake koristi, šesti je izumil trnek in mrežo. Vsak dan je ujel lepo število rib. Tako so se nekega dne on in lovci domenili, da bodo zamenjavali produkte : Lovec bode dal za pet- najst rib ribiču polovico srne. Ta sporazum je napotil člane male kolonije, da so si izmislili merilo za cenitev produktov. Prvo merilo jim je bilo delo. Cenili so nadalje tako: polovica srne je bila vredna petnajst rib; za trideset rib, torej celo srno, se je dobilo pol meha sadnega vina. V pol meha je šlo 120 kozarcev sadnega vina; štirje kozarci so bili torej vredni eno ribo. Kmalu so se privadili vzeti za merilo najmanjšo vrednost, torej kozarec sadnega vina. Po tem merilu se je razvijala vrednost in cena predmetom. Po teh izkušnjah so se naseljenci vedno bolj prepričali, da morejo svojim potrebščinam boljše zadovoljiti, ako opravlja vsak samo eno gotovo delo, da proizvaja nekaj gotovega in deli preostanek z drugimi. V meri, kakor je raslo prebivalstvo, so se množila tudi dela. Ljudje so začeli sčasoma spoznavati: če je eden istočasno sam svoj lovec, pastir, poljedelec, krojač, čevljar, tesar, si ne more v nobeni stroki pridobiti dovolj spretnosti; čim več časa je izgubil pri prehodu od enega dela do drugega, tem manj je izpopolnil svoje orodje, tem več časa je izgubil in tem manj proizvajal. Delo se je delilo pri vsakem o-pravilu. Od najožjega kroga domačega gospodinjstva do kasneje ' največjih tovarniških podjetij. Vedno opravilo z enim in istim orodjem proizvaja večjo spretnost in gotovost delavca. Vsled tega se hitreje in bolje dela in stroški se zmanjšajo. Delavci se priučijo novih prijemov, izpopolnjujejo orodja — izumijo nova itd. S tem, da se ba-vijo delavci vedno z enim predmetom, pridobijo mnogo izkušenj, ki vse vodijo do vseh mogočih prednosti v delavskem poslovanju. Prihrani se mnogo časa, ki se izgubi pri prehodu od enega dela do drugega. Delitev dela omogočuje, da si izbere vsak delavec tisto opravilo, ki se mu dopade in do katerega ima nagnjenje. Delitev dela spaja tesneje vse člaips družbe, ker so odvisni drug od drugega. Brez delitve dela bi morali vsi ljudje opravljati eno in isto delo, kakor je to slučaj pri divjakih. O duševnih delavcih učenjakih ne bi ničesar vedeli, ker bi morali, kakor drugi ljudje, zavreči svoje velike zmožnosti v rokodelskih delih, in jih izčrpati za preskrbo življenja. Delitev dela in na to vstanovljena ustava človeške družbe omogoča, poedince takih mož oprostiti vsakdanjih skrbi, da se morejo popolnoma posvetiti svojim višjim stremljenjem. To so haski delitve dela, ki koristijo posameznikom; v svojem učinku pač tudi vsem, toda mezdni delavec zasluži prav malo. Potisnjen je za orodje brez volje v proizvajanju, ker, mesto da bi danes, ko je delitev dela popolna, imel delavec in producent hasek, najdemo, da postane delitev dela pod vladanjem kapitalistične družbe delavcu v prokletstvo. iVTsak dela za drugega, in mesto, da bi za svoje delo dobil pred vsemi drugimi pogoji svojega življenja in razveseljevanja, kar potrebuje, se ga dandanes ne plača več z ribami, ampak v veliko manjši meri z kovino ali papirjem. Delavec dobi svojo plačo in je njegova stvar, kako bode z njo izhajal. Dobiček dela spravijo drugi v žep. Da je pri delitvi dela zmožen poedinec opravljati samo svoje o-pravilo, in ne drugih del, ki so potrebni za popolno izdelanje kakega produkta, se je že mnogokrat tožilo; ker večkrat postane delavec popolnoma odvisen in iznajdba kakega stroja ga lahko spravi ob zaslužek in kruh. Če se ni nič drugega naučil, pride v stiske; če hoče začeti novo delo, mora dokazati mojstrom zmožnosti. To je slaba posledica delitve dela, ki bode pa izginila, kakor hitro se delavec bolj izobrazi in lažje prilagodi novim razmeram. S tem je seveda še jako malo storjenega. Ker, z delitvijo dela in uporabo strojev pomnožena produktivna moč v zvezi z drugimi, iz kapitalističnega proizvajanja izvirajočih vzrokov, ne da dela vsem rokam. Celo pri nave denih pogojih prehod k drugemu opravilu ni lahak, ker so mesta pri vseh poklicih ponajveč zasedena, Da se ti nedostatki odpravijo, je treba še kaj več, kakor višjo izobrazbo delavcev. — “RADIKALNI” ROOSEVELT. Kdor je po vseh izkušnjah zadnjih desetih leti govore in razne Rooseveltove izjave po zmislu samem vzel kot resne, in je videl v njih desetih let govore in razne in mislil, da je govorniku ležeče na tem, vse izgovorjeno vresniči-ti, če bi imel moč za to, temu ni pomagati. Ta pade iz ene iluzije v drugo, iz enega presenečenja v drugo. Na mnogo trdnejših tleh stojijo oni, v katerih očeh ni Roosevelt nič drugega, kakor sredstvo, na dober pedagogičen način privesti širše mase do tega, da se mu na vse mogoče načine laskajo in dobrikajo, ter tako zadostijo njegovi slavohlepnosti. Da ga imajo za “največjega moža sveta” ali ga postavljajo na kak prazen ali na kmalu izpraznjen prestol. In najsibode za guvernerja, predsednika, senatorja, ali mogoče na kako, v prihodnosti še ne znano postojanko. Če ga je imenovalo pametno o-stalo evropejsko časopisje povo- dom njegovega potovanja, kakor največjega reklamnega junaka vseh časov, ni to moglo preprečiti,' da je ljudstvo, ker je svojo vlogo izborno igral, za nekaj časa presenetil. In če gledamo od tukaj z začudenjem njegovo zmagoslavno potovanje in se inoramo vprašati: zakaj so vendar slavili Evropejci amerikanskega “hluf-farja”, ne dobimo drugega v odgovor, kakor odmev samohvale, katere se je Roosevelt na tej strani oceana posluževal mnogo let. Če stavimo kakemu, z “evropejsko uljudnostjo” polizanemu Nemcu ali Italijanu vprašanje, iz katerega vzroka so vendar bivšega predsednika tako lepo sprejeli, dobimo — na jecljajoč način, ker vsak tujec se mora vendar spomniti, kar mu je bilo povedano — v odgovor naštevanje obilo izbornih činov, katerih Roosevelt — ni nikdar storil. Jedro skrivnosti, na kak način se mu je posrečilo, pridobiti si ne-oporekljivo popularnost, je da je masam, opiraje se na malo pomembne akcije na svoji strani, sugeriral velike čine — po domače rečeno, znal je pripovedovati tako, da so mu mase verjele. V resnici pa je storil toliko, kakor nič. V svoji lastnosti kakor policijski vsegamogočnež in pri svoji veliki energiji bi lahko izkidal Augijev hlev, katero delo je z precejšnjim vspehom sedaj prevzel newyorški župan Gaynor. — Roosevelt pa ni storil nič, ampak je vedno le govoril, kaj bo storil. Policija je bila po njegovem odhodu slabeja, kakor kedaj prej. Kot guverner ni izpolnil niti ene obljube, katere je storil kot kandidat. Kot predsednik je “napolnil ves svet s svojo slavo”, ki obstaja v tem, da je. obljubil truste, — protipostavne kombinacije, — razbiti; v resnici pa so v časih njegovega predsedovanja najbolj cveteli, kakor še sedaj. Seveda je naznanil, da bo korupcijo v vladnih in oskrbniških krogih nevsmiljeno preganjal, toda, kot “praktičen mož” je povabil gospoda Harrimana, dobiti od korporacij itd. četrt milijona, da je “rešil” državo New York. O drugih korporacijskih denarjih ni govoriti. Rekel je. da mu ni o tem ničesar znanega, in je to trdil toliko časa, dokler tajenje ni bilo več mogoče. Istočasno je govoril tudi za delavce, toda samo za one, čisto pohlevne, medtem, ko bi druge, kakor “nepriporočljive državljane”, spravil najraje na vislice. Gompers ga je tudi kmalu spregledal in ga pustil. V dosego njegovih osebnih namenov ima na razpolago dve izborni lastnosti. Čakati zna, da pride ugoden čas za njegove akcije, in svoje govore zna prilagoditi z pravim instinktom trenutni situaciji. — Kakor spet sedaj. Ko pred leti, pred zadnjimi predsedniškimi volitvami, še ni bilo znano, je-li bode še enkrat “ronal” za predsednika, je časopisje, ki pozna Rooseveltove lastnosti, izreklo mnenje, da bode najprvo skušal spraviti na predsedniško mesto e-nega “svojih” ljudi, če le mogoče, kako ničlo. Potem se bo spet pojavil, kot “rešitelj svoje domovine”. Če se ne motimo, se bo to prerokovanje kmalu izpolnilo. Toda položaj se je izpremenil, in Roosevelt je takoj obrnil plašč po vetru. Sedaj se izdaja za “radikalca”. Celo najvišje zvezno sodišče ni sedaj pred njim varno. Za nas nima pomena, kaj pral i Roosevelt in za kaj se izdaja. Tudi ni vredno truda, pretehtovati njegove govore -z ozirom na vrednost. Ker on dela, po besedah socialističnega župana E. Seidla v Milwaukee “neznanstveno in nepošteno!” Kdor ne spozna tega, temu ni pomagati. In ta se naj trudi, najprvo dokazati, da ne pride na to, kaj Roosevelt govori ali obljubi. Njegovi čini govorijo dovolj jasno za njegove namere. Po navodilu slovenske angleške slovnice, tolmača in angl. slov. slovarja se lahko vsaki priprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi, priuči, kar je v tej deželi nujno potrebno, a-ko hoče imeti kak boljši posel in neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y. Cenik Iviiflcj, katere se dobe v zalogi “GLAS SVOBODE” Co. 1518 W, 20 Street, Chicago, 111. Cankarjevi spisi: Vinjete ......................$1.30 Jakob Ruda.....................—.60 Za narodov blagor..............$1.00 Knjiga za lahkomiseljne ljudi.. .$1.25 Kralj na Betajnovi............$1.00 Hiša Marije Pomočnice..........$1.00 Gospa Judit....................$1.00 Vina ..........................$1.00 Krpanova kobila..............$2.00 Hlapec Jernej...................—.75 Zgodbe ........................$1.00 Za križen .................$1.50 Ob zori .......................$1.50 Kurent............................90 Hlapci.........................$1.00 Kersnikovi spisi: Cyklamen, I. snopič.............$1.25 Agitator, II. snopič............$1.25 Va žerinjah, III. snopič........$1.25 Lutrski. ljudje, IV. snopič_____$1.25 Rošljin in Verjanko, V. snopič. .$1.25 Jara gospoda, VI. snopič........$1.25 Gospod Janez, VII. in VIII. snopič .............................$2.50 Berite novice, IX. snopič.......$1.75 Kritika-Komentar XII zvez..........75 Trdinatovl spisi: Bahovi huzarji..................$1.5$ Bajke in povesti, I. zvezek.....$1.00 m ». „ n. ,, ......$1.00 - . „ III............$1.00 h » IV. „ . • • • • ,-™-.80 ~ .. .. v.............$1.25 ,, ,, ,, VI. zvez.....$1.25 Jurčičevi spisi: I. zvezetk ..................—.60 H. .. —.60 in. „ —.60 rv.............................—.60 V. „ —.60 VI. „ —.60 VII..............................—.60 VIII.............................—.60 IX „ —.60 X .........................—.60 XI.............................—.60 Sienkiewiczovl spisi: Rodbina polaneških ▼ 3 delih... .$5.00 Mali vitez t 3 delih............$3.50 Potop I. in II. zvezek..........$3.20 Križarji v 4 delih..............$2.60 Za kruhom .......................—.15 Z ognjem in mečem, v 4 delih.. .$2.50 Brez dogme .....................$1.50 8tritarjeyl spisi: Pod lipo ........................—.60 Jagode...........................—.60 Lešniki .........................—.60 Zimski večeri ...................—.60 Knezova knjižica: I. zvezek ...................—.40 II. „ —.40 VII..............................—.50 IX ............................—.40 X ..........................—.40 XI ............................—.40 XII ............................—.40 XV....................'.........—.75 Tavčarjeve povesti: I. zvezek .................. $1.35 II ............................$1.35 III ......................... $1.35 IV ...........................$1.35 V ...........................$1.35 Tolstojevi spisi: Rodbinska sreča ..............—.40 Ana Karanina ...........».....$3.20 Kazakl .......................—.80 Venec slov. povesti: III. zvezek IV .—.60 V .—.60 VI. ,. .—.60 VII. .—.60 VIII .—.60 IX .—.60 Zabavna knjižnica: 13. zvezek .50 14 15 16. 17. „ 20 Knjižnica Nar. zal. v Celju: I. zvezek —.40 II. $1.00 Razni drugi spisi In prevodi: Momenti $1.50 Spomini $1.00 iz naših krajev $1.25 Obsojenci $1.25 Igračke $1.00 Tilho in drugi ..] $1.00 Reformadla 50 Spolne bolhznl Dodbra gaspodinja Primož Trubar T —.25 .$1.50 Dobra kuharica Medvedji lov $3.00 —.50 Kapitan Žar Na divjem zapadu Džungl ^ Na rakovo nogo .... —.60 —.60 $1.00 Srce $1.00 Slovenski fantje t Borni, 2 zvez. DO Marica . —.40 Spominek! Usti . —.25 | Burska vojska ................—.3© I Avstrijski junaki ............ .75, Znamenje štirih ................. .30 Veliki trgovec .................—.go | General Lavdon ...............—.30 1 Črni bratje ..................—.25. 1 Andrej Hofer .................—.20 | Princ Evgen Savojski...........—.25 i Viljem baron Tegetthoff........—.30 | V tujih službah ..............—.50 Na bojišču .....................—.40 ! Marjetica ....................—.50 i V gorskem zakotju ..........—.15 I Ilijada ......................—.75 1 Krištof Kolumb ...............—.25 Uporniki .......................—.60 Vojska na daljnem vzhodu.......$2.40 Zadnja kmečka vojska.............—.go Odkritje Amerike .........$1.00 Gozdovnik 2 zvez. skupaj........—.90 Materina Žrtev .................—.50 Repoštev .......................—.20 Babica .......................... .60 Robinzon .......................—.60 Pripovesti o Petru velikem......—.80 Pod turškim jarmom...,...........—.20 Štiri povesti ..................—.20 Izdajavec ......................—.60 Križem sveta .....................—.30 Zlatarjevo zlato ...............$1.00 Miklova Zala ...................—.40 Zmaj Iz Bozne....................—.50 Pri stricu .....................—.40 V delu je rešitev..............—.30 Knez črni Jurij ................—.20 Nikolaj Zrinjski ...............—.20 Na krivih potih..................—.40 Domači zdravnik ................—.60 Pravila dostojnosti ..........—.20 Slovenski pravnik, vez........$2.80 Občna zogodovina, skupaj 6 delov ............................$7.50 Kitajci in Japonci...............—.60 Ročni sloveusko-angleški in angl eško-alovenski slovar ........—.60 Avstralija in nje otoki..........—.76 Razporoka ......................$1.00 Ponižani in razžaljeni..........$1.50 Luči ...........................—.75 Ruska moderna ..................$2.00 Ben hur ........................$2.25 Iz knjige življenja II. zvez....$1.50 Vaška kronika ..................—.85 Stepni ikralj Lear .............—.60 Straža .........................$1.25 Islandski ribič ................—.60 Z viharja v zavetje ........\...$1.00 Reliefi ........................$1.00 Slučaji oso<3e .................—.75 Beračica .......................—.20 Mladost ......................... .40 Božična noč ..................... .40 Kirdžali ........................ .80 Pot za razpotjem................$1.50 Novele in črtice................$1.80 Pod spovednim pečatom 2 knjigi $2.30 Pred nevihto . .................—.30 Strahovalci dveh kron 2 zvez.. ..$1.00 Barvaste črepinje ..............—.30 Mož Simone .....................$1.00 Malo življenje...................—.50 Deteljica ....................... .30 Oče naš ......................... .75 Doktor Holman ................... .25 Tartariniz Taraskona..............60e Trije mušketirji ...............$2.50 in Dvajset let pozneje..........$3.00 O te ženske ....................$1.00 Grof Monte Cristo I. zvezek.....$2.00 ” >1 *• II* ,i ..... $2.00 Dama s kamelijami...............$1.00 Preko morja ?...................—.40 Vohun.................■,........ .80 Korotanske povesti .............. .60 Čez trnje do sreče..............—.(Jo V znamenju življenja...........—.75 Bolgarija in Srbija..............—.7« Utrinki ........................$1.00 Dolina krvi.....................$2.10 Tolstoj in njegovo poslanstvo...—.30 Veliki punt......................—.89 V naravi .....................—.60 Zadnji rodbine Benalje...........—.76 Iz nižin življenja...............—.60 Blagor na vrtu cvetočih..........—.75 Dve noveli .....................—.50 Rdeči smeh .....................—.75 Mali lord ......................—.80 Kratka zgodovina..................50c Kako pišejo ženske..............$1.50 Navihanci.......................$1.25 Znanci..........................$1.00 Jari junaki ....................$1.25 Ljudska knjižnica • 3. zvez......—.30 Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj $1.50 Naš dom 8 zvezkov po.............—.25 Zločin in kazen skupaj 3 knjige $5.25 Zarnik I. zvezek...,.............—.50 Solnce in senca ................—.15 lovek in pol.................... 1.25 Pesnitve, Aškerc................$2.00 Stara Devica..................... 30 Kacijanar....................... .70 Morski razbojnik................$1.25 Lazarič Lindarski..................80 Kako sem se jaz likal..............60 Grča, igra ........................50 Quo Vadiš, vezan................$2.75 Fra Diavolo .......................30 Pariški zlatar.....................25 Musolino...........................35 Skrivnrsti srca................... 60 Skrivnost najdenke.................30 Naročilom je- priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en alt dva centa. Poštnina je pri vseh teh cenah še všteta. 6 Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko <^yi> Društvo Ustanov. Iacorp. 21. nov. 1909 15. marca 1910. OAIiRAGH, PJEXNSYLVANIA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51. TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. &APISINIKAR: Ivan Flere, Adam sburg, Pa. Box 122. BLAGAJINIK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108. BLAŽ ČELIK. Adamsburg. Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. GEORGE BOEHM. Arona, Pa. ODTRGAN GUMB Povest o delovanju ruskih anarhistov. Spisal H. A. Revel. V razkošnem vrtnem salonu hotela, kjer so se vstavljali skoraj vsi Rusi, sedim z knezom in kneginjo Akarev. Lepa gospa je graciozno prekrižalo noge in kadi cigareto. Hotelska godba igra zapeljiv valček. Lahen vetrič poigrava z vrhovi palm in dela prijeten hlad; pogovor pri mizah se vodi tiho. Vse diha življenje velikega odličnega sveta, in nehote čuti človek razpoloženja onega dolee far niente, ki se na zunaj tolikrat kaže na članih mednarodne družbe. Ves pogovor se vrti okoli teme: o grozovitem kraljevem umoru v Monza. “Če bi se šlo radi osebnega sovraživa, bi še umela,” je pripomnila knjeginja. “Toda to so fanatične bestije. Morali bi jih pred smrtjo mučiti, kakor v starem veku, — v vzgled drugim. Navadnega usmrčenja se ti fanatiki ne bojijo,” je rekla graciozna gospa z mirom, kakor bi me pozvala, naj ji natočim kozarec šampanjca. Pozdravili smo. Ravno je šel mimo elegantni gledališki ravnatelj, katerega je knjeginja pozvala, naj prisede. “To bode zanimalo tudi vas, dragi ravnatelj —” je menila Rusinja. “Povej vendar naš doživljaj — saj veš, po umoru u-boge avstrijske cesarice, te idealno lepe gospe,” se je obrnila k svojemu možu. “To bi te zopet samo razburilo, Naša,” je odgovoril knez. Ona je nervozno odkimala z glavo, in na ravnateljevo ter mojo priprošnjo je začel knez pripovedovati : “Radi obolenja nečakinje moje soproge sva morala nenadoma odpotovati z Kieva, ne da bi si mogla preje rezervirati poseben voz. Dasiravno se pri nas z na- čela iztrebljen, ter da je vladarjeva stvar, ako se hoče storiti pri ljudstvu priljubljenega ali ne. Mladi mož, katerega so poteze moje žene očividno zanimale — ne zagovarjaj se, draga; kasneje si mi to sama priznala — se je vmešal v naš pogovor: “Oprostite, ako motim. Pri anarhistih ne igra nikake vloge, ali je oseba priljubljena, ali ne. Usmrtitev je naperjena samo proti mestu, katerega zavzema oseba. Organizacija nihilistov je naravnost čudovita. Vedno moram občudovati pogum, s katerim izvršijo svojo dolžnost, ne da bi trenili z očesom.” “ “(Vi se pa zelo ogrevate za te bandite,” ” je menil grof in ga nekam nezaupljivo pogledal. Redkokedaj sem videl ljubeznji-vejši smehljaj, kakor takrat, ko je, — kakor v pomirjenje, položil svojo roko na grofovo ramo in rekel: “Kdo izmed nas, ki izvršujemo vpljivne službe, že ni dobil grozilnega pisma, v katerem je grožnja s smrtjo ali obeloda-njenjem kake temne točke, katere razkritje bi pomenjalo mora-lično smrt za prizadetega?” “V resnici. Predno sem ostavil Petrograd, sem tudi jaz dobil tako pismo.” “Kakšne vsebine?” je vprašala moja žena. “Prav navadne — v pismu se mi grozi, “krvosesu,” kakor me imenujejo, “s smrtjo, oziroma, da dospem mrtev v Petrograd.” Veselo smo se vsi zasmejali in pogovor je postal živahen. Sluga nam je prinesel tretjikrat Serija, in kmalu smo se počutili tako u-dobno, kakor bi sedeli v kakem salonu v Petrogradu. Mladi mož je bil naravnost o-čarljiv. Pri tem visoko izobražen, vsestranski, jezikov zmožen človek, tako; da ga je grof nenadoma začudeno vprašal: “Saj veste vse in razumete vse. Mogoče znate celo kuhati?” “Še več kot to; tudi šivati. In če mi dovolite, vam .to takoj dokažem s tem, da vam prišijem gumb, ki se je odtrgal od rokava.” Pobral je gumb, ki je padel na tla, odprl svojo torbico in vzel iz nje šivanko in nit, ne da bi se . oziral na grofovo odgovarjanje. ' Grof je bil bolj začuden nad tem, da se mu je odtrgal gumb, kakor nad krojaško spretnostjo svojega soseda. Zagotavljal nam je, da se' mu je kaj sličnega primerilo prvikrat v življenju. Verjeli smo mu. Jezno je rekel grof: “Takoj odpustim svojega slugo. Kaj ta-1 kega se ne bi smelo zgoditi. Saj oneni ne. Pridušen vzklik — potem smeh, — opravičevanje mladega moža, ki je sesel na svojem prstu. Sme-jaje je menil grof, ter si drgnil roko: “Pomirja me, ker ste se tudi sami zbodli in ne samo mene. Podali ste dokaz, da ne preobvla-date vsake umetnosti.” Kmalu zatem se je vlak vstavil na postaji Ziabrovska. Mladi mož je izstopil, da bi se navžil nekoliko svežega zraka, in rekel je, da prinese z kolodvorskega bifeja kaviar. Vlak se je začel pomikati naprej, hitel sem k oknu in videl našega sopotnika leteti za vlakom, ter razburjeno govoriti z postajenačelnikam, — potem mi je dim vzel vid. Sklenili smo, oddati sukno in ročno torbico v Petrogradu in obžalovali smo ptujea, ki je pri izvrševanju vitežke dolžnosti zamudil vlak. Posebno moja žena je bila nevtolažljiva. Grof je molčal, naenkrat zapaziva, da je zadremal. Ker se je znočilo, sva storila midva isto, se naslonila vsak v svoj kot ter zaspala. Ko se vzbudiva, je bil že dan. Grof nama je sedel nasproti ravno tako, kakor je spal prejšnji večer; njegov obraz se mi je zdel vijolčast, oči upadle. Bal sem se, da mu je postalo slabo in sem hotel starega gospoda zbuditi. Ko primem za njegovo roko, je bila mrzla. Stresel sem svojega prijatelja: trd je padel na stran; grof je bil mrtev. Takoj sem alarmiral sprevodnika, ki je brzojavil strašni do-godljaj prihodnji postaji. Poklicani zdravnik je konštatoval, da je nastopila smrt že včeraj zvečer. Ne vem, na kak način sem prišel v mislih na našega mladega spremljevalca. Povedal sem, da je pustil nek sopotnik v kupeju torbico in sukno, in da je za mudil vlak v Ziabrovki. Nekdo, ki se nam je predstavil za kriminalnega uradnika, je zaplenil o-boje in preiskal torbico. V njej je bilo zapečateno pismo brez naslova, katerega je odprl. Vsebina se je glasila: “Ko odprete pismo, grofa X ... ne bo več med živimi. Usmrtil sem ga po naročilu svojih tovarišev in sicer na način, da sem mu pri šivanju gumba na rokav, — gumb sem prej neopaženo odtrgal, — vbrizgnil s šivanko hitro učinkujoči strup. Ne poizvedujte po meni, ker me ne bodete našli, kakor tudi ne mojih tovarišev.” Mesto podpisa so bili trije križi.” Knez je končal. Kneginja je strmela pred se in tiho rekla: “Še nikdar nisem videla lepšega moža, ljubeznjivejšega človeka, kakor je bil oni anarhist.” Mesto valčka je igrala sedaj godba veselo poskočnico; toda naše dobro razpoloženje nas je minilo. Ravnatelj je vstal in omenil: “Vem samo to, da si na Ruskem nikdar ne pustim prišiti gumba.” Nova Edisonova iznajdba. Thomas Edison, znani izumitelj, je zopet izumil aparat, za katerega mu bodo posebno hišne gospodinje vedele hvalo: električno shrambo za led, ki bode ob enem tudi izdelovalnica ledu v malem. Novo shrambo bode dajala Edisonova družba že najbrže prihodnje leto v najem, seveda, proti primerni odškodnini. Priprava je narejena tako, da je treba samo pritisniti na gumb, pripraviti refri gerator in led je v nekaj minutah narejen doma. Bomo videli, če se iznajdba obnese. V Sočo je skočila 30 letna T. Gatnikova s Placute. Truplo so potegnili iz Soče v Stračicah v nedeljo v jutro. Pred dvema tedni zjutraj je šla Gatnikova z doma, rekoč, da gre k maši na Kostanjevico. Bila je baje pri spovedi in obhajilu potem pa je šla v Sočo. Reva je bila zmešana. Za zunanje oglase m ml govorno uredništvo ne upravni-'vo. R RICHTER'! PAIN-EXPELLER P r zvmlenju, odrti* nah, sploh prenapor* njenju miSic, pri revmatizmu, nevralgiji in enakih težkočah po-mapa enkratno vdrg nenje z PAIN EXPELLER Dobi se v vseh lekarn,.n po 25 in 50c. F. Ad. Richter & Co. 215 Pearl Sl New York Pazite na var stveno znam ko s sidrom Phone: Canal 80. HOERBER’S CREAM OF MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. la Llacola Street Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan. trgovina s novodobnim obuvalmo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island A ve., Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Bank. * * «P -P -P -P * * * * * * * -P «P * «P -P «P «P -P •P Največji čudež današnjega dne. Tel grafično pošiljanje citrarja v stari kraj za 50 centov. Vsaki, kateri plača 50 centov več, kakor je navadno plačal pri pošiljanju denarja po pošti, pošlje zdaj lahko vsako svoto denarja tele-grafično v stari kraj. Denar je že drugi dan v Evropi nakazan in izplačan a čez 10 do 12 dni dobi pošiljatelj v Ameriki originalni recepis evropejske pošte. Prijemnik denarja v starem kraju ne > lača niti vinarja, kadar prejme denar. Ni potrebno, da se mi posije evropejska adresa prijem-nika ali kako drugo naznanilo poprej. Nikdo drugi na svetu ne more tako po ceni pošiljati denar brzojavno v staro domovino. Puskusite in prepričajte se. Denar pošljite meni po Money Orderu, čeku, ekspresu ali v regi-strovanem pismu. Pišite po cenik in navodila. Kdor mi pošlje naslovov, dobi lepo darilo. IVAN NEMETH, BANKIR Blv cesarski in kraljevski konsul. agent. 457 Washington Street, New York, N. Y * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * IV času dela in jela, spomni se | |na ne-delo in ne-jelo. 9 Zemlja za kmetije, in kmetije § § MISSOURI! MISSOURI! ^ ifij Najboljša zemlja za kmetije, ravnina brez vsake Jflt 5? vode, gozd ali deloma posekano, aker od 18—22 ir ISr dolarjev. Obdelane kmetije, ravnina 25 — 50 dol, Cr ** aker. Valovita ravnina, gozd 12—17 dol. aker. ir Kmetije 16—30 dolarjev aker. R Vsakdo, ki ima veselje do kmetijstva, naj kupi kos zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah (?) enaka v Evropi in to prej kakor se ljudem sanja. Jaz Q ne ponujam zemlje z lažmi, trpentinovega olja iz ko-flL reninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih 0 laži, temveč kupi, ako več ne moreš, vsaj 40 akrov (?) zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na tj pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se (R mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu. | F. GRAM REALITY Co. Naylor, Mo. | AVSTRO-AMERIKANSKA-LINMA. V NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO 7$ PAKNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA: Oceania...............5. Oct. Alice............12. Oct. 1910 M. Washington 19. Oct. 1910 Argentina..... 2. Nov. 1910 Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri pjpoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 5Jte ceste v Suuth Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. pitninami vse doseže, je vendar na tej progi vedno dovolj potnikov. Posebno bogatih veleposestnikov, inšpekcijskih generalov in drugih važnih oseb. Mene pravzaprav to ne bi oviralo ; toda nervoznost moje žene — —” “Moj mož si je vtepel v glavo, da sem nervozna. Pa je on,” ga je prekinila kneginja ter ga ne ravno prijazno pogledala. “Radi tega me je zelo razveselilo, ko sem naletel na kolodvoru grofa X . . . ., — oprostite, ,da zamolčim njegovo ime, — ki je bil, kot vsegamogoena oseba ruskega finančnega ministrstva, in kot tak seveda ne priljubljen, namenjen proti severu. Da nas ne bi nadlegoval kak tujec, sva pozvala grofa, da sede v najin oddelek, kateri predlog je tudi rad sprejel. Družba nama je bila kaj po volji, ker redkokedaj sem videl človeka, ki bi bil v vseh ozirih tak gentleman, kakor on. V Nješinn se odpro vrata in jako eleganten ptujec se vsede nama nasproti, poleg grofa, kateremu to menda ni bilo ljubo. Mladi mož je slekel svojo težko sukno, vzel elegantno bibrovo čepico iz malega kovčega, ter se pokril. Govorili smo ravno o umoru avstrijske cesarice. Moja soproga se je precej trdo izražala o anarhistih, in omenila, da je k sreči nihilizem v Rusiji že skoraj do- Popolno Resnico in ne prazno Govorjenje DOKAZUJEJO TSKUŠENI ZMOŽNI IN VEŠČI ZDRAVNIKI. Ni dovolj biti samo zdravnik ter imeti f\R r> /3 Ai t U.TO razne oglase po časopisih. Naš ubogi, bolni Slovenski narod potrebuje, dobre vešče in izskušene zdravnike (Ta LiV_ ClOLLi fi0, kateri jim zamorejo v bolezni tudi resnično pomagati, ker naši bolni Slovenci ne morejo njih težko prislnženi denar v neuspešne ’ ’ , •/ - svrhe proč metati ter prazne žepe neveščih zdravnikov polniti ter si z n j h slabimi zdravili bolezen še bolj poslabšati. ustanovitelj ROJAKI! ne verujte sladkim in lepim besedam takih zdravnikov kateri se v malih oglasih in časopisih samo hvalijo in pisarijo o njih veščnostih, kateri ne morejo niti jednega povoljnega slučaja njih zdravljenja dokazati Zdravniki THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE so dobro poznati med vsem Slovenoem. Ti zdravniki se žrtvujejo že n.onogo let za naš bolni Slovenski narod ter njih dobroto in zadovoljnost Učili in prakticirali so mnogo, mnogo let tako da so sedaj zmožni, z najboljšim uspehom ozdraviti vsakovrstne bolezni najsibode še tako zastarana in zanemarjena vsled nepravilnega zdravljenja in slabih zdravil, drugih zdravnikov. Na tisoče in tisoče zahvalnic, ter veselje in zadovoljnost mnogobrojnih družin Vam to dokazujejo ter hvalijo požrtvovalno in uspešno delovanje teh zdravnikov. THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE sprejema samo najboljše, najvešče in najiskušene zdravnike kateri prakticirajo zdravila. Tn ga ni bolnika, katerega bi ti zdravniki odpustili nezadovoljnega in da bi mu ne bilo pomagano. Zadravila katere zdravniki tega zavoda predpišejo so najboljša na svetu in katera nikdar svojega oilja ne zgreše ter vedno pomagajo proti bolezni. © Ako toraj trpite na kakoršni koli bolezni, najsibode nova, akutna zastarela ali kronična, ne čakajte dokler se ista še bolj ne poslabša in da ne postane neozdravljiva, temveč poiščite si pomoč takoj in nemudoma. Ako zahteva Vaša bolezen takojšnjo pomoč, pišite ali pa pridite brez obotavljanja in čakanja. Ako ne veste sami prav gotovo kaj da Vam manjka in na kakej bolezni da trpite vprašajte zkravnike The Collins New York Medical Institute pismeno ali osebnp nakar Vam bodejo isti z veseljem in to popolnoma brezplačno razložili ter svetovali. To je smoter in požrtvovalno delovanje zdravnikov tega zavoda, potom katerega postajajo vedno bolj priljubljeni In slavni. Vsa pisma naslovite na: Dr. S. E. Hyndmann M. D. of > Ako trpite na: Želodčnej bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali ako imate reumatizem, glavobolj, škrofeljne, hripavost, naduho ali jetiko,srčno napako, nervoznoznest zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledio ušes ali oči. Napihnjenost trebuha, katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabnljo, neu-ra!gio,mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajno spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode pomagano. Pišite takoj danes po jedno zanamenitih in prekoristnih od Dr. E C. Collins-a spisanih knjig, katero dobite povsem brezplačno The Gollins New York Medical Institute 140 W. 34th Street - New York City. Uradne ure za osebne obiske so; vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 ure popoldan in vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 ure. DOPISI. Indianapolis, Ind. Cenjeni g. urednik: — Vaši zadnji članki so na gotovih krajih zadeli prav v živo. Dotie-niki «e sedaj zvijajo, kakor črv, kadar stopiš na njega. Je bil zadnji Čas, da se je malo posvetilo k nam. Lojze je zadnjič pisal, kako “vse” napreduje; kaj in kje, pa ne more pokazati. Mi pa res napredujemo. Tako je n. pr. naše društvo Danica, katero ste vsi gledali pisano, kakor mačeha svojega otroka, že. doseglo lepo številee 33. Pri Lojzetih so jih res zbobnali majnika enkrat več ko 5c k pristopu; pa zakaj? ¿er ni bilo treba plačati vstopnine itd. Pobrali so vse, kar leze in gre; zato pa sedaj tudi “napredujejo”. — Tako je pri zadnji sfji' zahteval tajnik mesečno $5.00 (pa ne kot watchman za Keteham Str.), predsednik (ki so mu hlače še premalo) in blagajnik pa po $2.00 na mesec za svoje expense. Tajnik zahteva, kakor je rekel ta znesek, ker potrga toliko čevljev. Tako vidite, napreduje pri nas tudi krščanska ljubezen in medsebojna pomoč pri Lojzetih, ki hoče biti pa plačana. Kdor še ni pri kakem društvu in hoče (dolžnost je, da se zavaruje proti nesreči), k kakemu pristopiti, bo dobro vedel, kje bo našel pravo družtvo in prave resnične brate. Sicer gre^vse po-navadi; mi ga šehtamo in žajfamo, da se le cedi. V vas bi tudi hodili, pa nočemo v tuje zemlje ali kapus hoditi. — Lojze se je tudi spreobrnil; začel je zopet mežnarijo in hodi vleč za strike, dasi je julija zaštrajkal. Rekel je: Bom le hodil, da še včasih kdo kak očenaš pomoli. Jaz bi mu dal pa ta-le svet: (Veliko bolj bo Bog zadovoljen, če bo včasih “struna” malo manj napeta da ne bo toliko hudičev, potem bo Bog tiste očenaše prav lahko pogrešil. K sklepu pa še nekaj za Vas, g. urednik. Ko smo zadnjo nedeljo tisti vkup sedeli, ki imamo “pan-teljce”, zložili smo skupaj v podporo listu $2.00. Dali smo jih pa zato, ker se “mamka” na Ket-cham zaradi dopisov grozno jezijo, tajnik pa (ki tako imenitno piše, kakor so pripovedovali, da njegove znamenite spise glavni tajnik K. Jednote prav posebej “nekam” spravi) tuhtajo, kaj bi zopet pisali ali lagali v njih sorodnem listu. V kratkem se pa zopet oglasim. Da ste zdravi! K sklepu pa še povem, da so se posvetoval znani Lojze in “tajnik” in ženin, Itako bi radi bivšega župnika v kakem listu oskubli, ko bi ga mogli. Prav prijetno je bilo poslušati njihove pogovore. Klubaš — Ne — Lojze. Barton, Ohio. Spoštovani urednik: — V tukajšnji . naselbini je le pet Slovencev in nekaj Hrvatov, vendar smo si, ker vemo ceniti vrednost podpornih društev, ustanovili eno in ga priklopili prekoristni S. S. P. Z. To je vse, kar vam morem sporočiti o društvenih zadevah. Kakor sem povedal, je nas Slovencev le malo. Več pa je Slovakov, največ pa Madžarov. Vsi i-majo svoja društva — pri katerih ima glavno besedo črnuh. Ta je prava pijavka človeške krvi in velik sovražnik vsakega naprednega koraka. V nedeljo je svaril svoje ovčice pred štrajkom, rekoč jim: “Dragi bratje v Kristu, brez dela ni jela, torej morate delati, da morete živeti!” Da bi sam katerikrat prijel za pik ali lopato, mu seveda ne pade v glavo. — Ker trka konvencija S. S. P. Z. na duri, hočem tudi jaz glede iste izraziti svoje mnenje. Kakor je izjavil br. glavni tajnik Jos. Ivan-šek pred nekaj tedni v društvenem glasilu Glas Svobode, vsa društva še niso storila svoje dolžnosti in naznanila delegatov. Moj predlog bi bil, naj pošljeta vsaka dva bližnja društva enega delegata, katerih sveta dolžnost mora biti, da delajo v prospeh Zveze. Dozdeva se mi, da se bode glede vstopnine in asesmenta nekaj spremenilo, kar je umevno, ker je S. S. P. Z. edina izmed Zvez ali Jednot, ki daje $8.00 bolniške podpore proti asesmentu $1.00. Proti mogočnim zvišanju asesmentu nima gotovo nikdo nič, vendar naj se ne zmanjša bolniške podpore. Cenjenim bratom delegatom svetujem, naj delujejo složno, ker le s složnim delovanjem more dospeti naša Zveza na vrhunec in prekositi ostale Jednote in Zveze. K sklepu pozdravljam vse bralce in bralke širom Amerike, tebi delavski borilec Glas Svobode pa želim obilo predplačnikov. Somišljenik Frank Levstik. Byesville, Ohio. Cenjeni urednik: — Naznanjam Vam, da sem se preselil in tegadelj prosim, da mi pošiljate list na novi naslov. Pošljite mi tudi zadnjo številko, katere nisem dobil, a nočem, da katere izdaje Glas Svobde ne bi dobil. Vaš list se mi je tako priljubil, da brez njega ne morem biti. Sporočiti Vam moram tudi žalostno novico, namreč, da je 1. septembra ubilo v premogovem rovu našega rojaka Frank Malija. Bil je zvest somišljenik. N. v. m. p.! Vas pozdravlja Matt Skrinar. \Villock, Pa. Cenjeno uredništvo: Prosim, odmerite mi nekoliko prostora v priljubljenem nam listu Glas Svobode, da sporočim rojakom širom Amerike, kako se nam kaj godi. Z delom gre še precej dobro in tudi zaslužimo toliko, da se pošteno preživimo in si časih lahko tudi kaj boljšega privoščimo. Rojaki se medsebojno dobro razumemo, časih se pa tudi malo sporečemo, kakor pač nanese prilika. — če se ne bi bal, da (bi se tale moj dopis ne seznanil s košem, bi vam sporočil tudi nekaj smešnega o neki salonarci z Clevelanda, pa za danes raje ne. — Mogoče prihodnjič kaj več. Pozdrav vsem somišljenikom. J. K. Reading, Pa. Spoštovani urednik: — Dovolite mi nekoliko prostora v priljubljenem nam delavskem listu Glas Svobode, da sporočim rojakom veselo novico: V torek po delavskemu prazniku je namreč začela delati Philadelphia in Reading Coal and Iron družba s polno paro. Mislili smo, da bo začela stalno delati tudi Lehigh Valley Coal druž.ba, toda pozneje se je dognalo, da poslovodja omenjenih rovov ni dobil še nobenega tozadevnega obvestila. (Valley rovi in oni v Hazleton o-kraju so še za nedoločen čas zaprti. Izvedel pa sem od znanca, da so je zadnji torek že pričelo z delom, vendar ne vem, jeli to res, ali ne. Kolikor mi je znano, primanjkuje premoga v večjih mest, tako, da se bode moralo v rovih na vsak način delati že v par tednih. Da bi le bilo res! U koncu moram še naznaniti, da se mi je Gl. Sv. zelo priljubil, tako da ga sedaj, dasiravno še nisem dolgo naročnik, komaj pričakujem. Prisrčno pozdravljam vse rojake po Združenih državah. Frank Piškur. North Chicago, 111. Cenjeni g. urednik: — V štev. 34. z dne 26. avgusta ste priobčili dopis iz naše naselbine. Z dopisom se, dasiravno ga nisem jaz spisal, popolnoma strinjam, ker je resničen. Res je prišel “božji pastir” v hišo rojaka J. J. in ga začel psovati, končno mu je pa še srajco raztrgal. Da je to resnica, so na razpolago priče. Zato nikakor ne morem razumeti dopisa, katerega je spisal Frank O-sredkar in ga poslal v “A. S.” kjer je bil priobčen v številki z dne 16. septembra. Nam, ki smo svobodomiselnega prepričanja, niso nič napoti ne duhovniki ne cerkev, pač pa oni duhovniki, ki hočejo komandirati. Saj smo vendar v svobodni državi in ne v kaki, kjer delajo farji s svojimi “ovčicami” kar hočejo! Kdo bo zadovoljen z duhovnikom, ki se hodi pretepat z zavednim rojakom. A-li ni res, da ga je podrl in mu strgal srajco? Na to naj d& dopisnik “A.'S.” odgovor, mesto, da bi povpraševal po dopisnikovemu imenu. Ali cvete pri nas terorizem že tako, da hočejo gotovi ljudje imena, da bi z osebami po svoje (!) obračunali? Kritika je vsakomur dovoljena in da bi kdo zamolčal divjaško obnašanje katoliškega duhovnika, pač nima nikdo vzroka! Pozdravljam zavedne rojake širom Amerike, Tebi, vrli list Glas Svobode, pa želim obilo naročnikov in predplačnikov. Znanec. Iz Ohio. Dragi mi urednik Gl. Sv. — Slaba je za nas premogarje vedno, še slabeje pa, kadar ne delamo, ker tudi nič ne zaslužinlo. Pri plači pa, katero dobivamo ob času dela, tako ne moremo nič prihraniti. In bližnja bodočnost se nam kaže tudi v kaj neugodni luči. Predsednik okrožja št. 6, Dan Sullivan, je naznanil, da je, kar se tiče zedinjenja med premogar-ji in operatorji; jako žaltava. Pogajanja so prekinjena in predsednik zveze premogarskih baronov je rekel, da nikakor ne more (!) sprejeti ponudbe premogarskih delavcev. Nato sta obe stranki predložili tozadevne dokumente C. L. MeHbaineju, tajniku Board of Trade v New Phila-delpiji. Ta organizacija dobiva največ podpore od nas premogar-jev, in tako bode sedaj ona skušala doseči sporazum. Premogar-ji smo složni in upamo na zmago. Pozdrav rojakom širom, Amerike, vrlemu delavskemu zagovorniku Glasu Svobode pa želim mnogo uspehov. Martin Podbregar. Chisholm, Minn. Cenjeni g. urednik: Prosim, priobčite teh par vrstic, da naznanim nekoliko, kako se i-mamo v naši naselbini. Mesto Chisholm je majhno in zvečine naseljeno po Slovencih, kateri se pa ne moremo v nobenem oziru pohvaliti. Delamo sicer dobro, a zaslužimo toliko, da se komaj preživimo. Z ječmenovcem seveda ni nič. Tudi če bi boljše služili, si ga ne bi mogli drugače, kakor skrivaj privoščiti. Imamo namreč tempe-renčne postave in kdor se proti istim pregreši, mora v luknjo. Rojakom ne svetujem semkaj hoditi, ker smo v mnogih ozirih skoraj sužnji. H koncu dopisa pozdravim rojake po Ameriki, tebi Glas Svobode pa želim obilo naročnikov. Frank Selišnik. Listu v podporo. Listu v podporo so darovali sledeči somišljeniki v Clinton, Ind., ko so se dobro imeli na pikniku dne 4. septembra: John Bračko lOc, ker so illinoi-ški premogarski operatorji podpisali peorijsko pogodbo; Louis Gnabemak lOc, ker je M. Konda “fajn” mož; Frank Rozina lOc, ker je našel Slovence; Ferdinand Klepec 25c, ker je bil za “polic-mana”; Rudolf Cesar lOc, ker je dobra zabava; John Bobič lOc, radi ženitve; A. Kastran lOc, ker je udeležba na pikniku dobra; M. Mohar 25c, za spreobrnjenje grešnikov; Jožef Pucelj lOc, ker se je*' vršil piknik na Moharjevem prostoru; M. Mohar lOc. za domače knjige; F. Rapuš lOc, ker so drugi radovedni; M. Mohar 25e, ker S. S. P. Z. ni pozabila na njega; Karl (Vrabič 10, ker je videl lisastega človeka; V. Verhovnik 15c, ker se je podal na pot. — Prisrčna zahvala vsem skupaj. — Izguba krvi. Zgubijevanje krvi je jako nevarna reč ter je vedno potrebno nadomestiti jo, kakor hitro mogoče. V takih slučajih bodete go tovo rabili Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. zavedajoči se, da je najboljši kri pomno-ževalec. Istotako storite, ko pri čenja zgubljati kri svoj najpotrebnejši pritok. Morate jo ojačiti ali pa postanete nezmožni za delo in jelo. Vaša kri oslabi, kakor hitro prebavni organi ne delujejo, kakor bi mogli delati, in to je vzrok, ker zavžita hrana ni dol ro in pravilno premleta, ter redno prebavljena. Kri postane gosta od nečisti'' zavžitih snovi. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je v takih slučajih brezdvomno najbolj zanesljivo zdravilo. Kakor hitro Vaš želodec odpove sprejeti dovolj hrane, ali če po zavžiti hrani počutite slabosti, omedlevico in tem podobne meprilike, potem ne odlašajte, ampak rabite ga takoj. Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno knližico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo že-niti dokler so v takem stanju. iTa knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako x se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljen je krvi ali sifilis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne moči,nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur !n ledvične Pošljite danes. DR. JOS. LISTER & CO. Aui. 301, 22 FIFTH AVE., CHICAGO. GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj. NASLOV ZMAGA. Prejeli smo: Vlada Združenih držav je potrdila predložene ji formularje naših priprav ter dovolila, da se prodajajo brez vladne lieense. Uvrščene so med pripoznana ■zdra- ~ vila. Ta zmaga je zopet dokazala da je Trinerjevo zdravilno Grenko vino prvo od vseh podobnih priprav. Gledali nismo ne na denar, ne na čas, samo da smo privedli to zdravilo na vrhunec, ter ga naredili pravo, čisto ter zanesljivo družinsko zdravilo. V vsaki bolezni, s katero bodete našli neko združenje z ono v želodcu ali izgubo moči in energije, Vam bo to zdravilo gotovo pomagalo. Priprava je največje vrednosti proti Izgubi slasti, oslabelosti, živčni bolezni, izgubi energije, izgubi moči, pomankanju krvi, proti zobasanosti in izgubi teže. ter v vseh želodečnih boleznih in neprebavnosti. Je narejeno iz-zelišč in mdečega vina. — . Blede in bolne ženske si lahko veliko pomagajo s tem elegantnim in izvrstnim zdra* vilom, ki nima nobenih škodljivih snovi. Vsak požirek zaleže človeškemu telesu. Vzemi * te ga vsakokrat, kadar se ne počutite dobro in opazili bodete hitro odpomoč. Zapomnite si, da je Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino EDINO GRENKO VINO pripoznano kot ZDRAVILO. Varujte se ponaredkov. Se dobi v vseh lekarnaih, dobrih gostilnah in pri izdelovatelju samem JOS. TRINER 1333-1339 So. Ashland Are. Chicago. III. Triner’s Angelica Bitter Tonie, je najboljša želodčna grenčica na svetu. The KonradSchreier Co. Sheboygan Wis. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 62—84 Fisk St, Tal. Canal 1405 Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN lili So. Cenlie Ane.. Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in ekusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. RAZNO IN DRUGO \ ------------------------------1 Umrl je sloveči fiziolog profesor P. Mantegazza. Bodoči socij aldemokratski kongres se bo vršil na Dunaju. Vrtnarska razstava v Pragi. V Pragi so slovesno otvorili češko sadjarsko in vrtnarsko razstave. V Ljutomeru dobe s 1. febr. 1911 električno luč. Centralo postavi avstr, družba na Benemo- | torje. Nesreča v Trbovljah. V rudniku je zasulo 10 delavcev, od ka-■ terih se je enega mrtvega izkopalo. Hmeljski nasadi na ljubljanskem barju so se letos jako ob-j nesli, zato jih nameravajo pove-? čati. Umrl je po dolgi bolezni ljub-I ljanski trgovec in posestnik go-1 spod Franc Schantel v starosti j 70 let. V ljubljanski okolici vlada v nekaterih vaseh griža s tako silo, | da je otvoritev šol na nedoločen, | čas odložena. Turčija ni napovedala Grški vojne. Turški poslanik v Parizu I je izjavil, da so vesti o napovedi s vojne Grški neresnične. Proti Turčiji. V političnih kro-: gih zatrjujejo, da sta Grška in Bolgarska sklenili pogodbo, ki je ■' naperjena proti Turčiji. Angleško-japonska pogodba. — Angleško-japonska pogodba za slučaj vojne se je brez vsakih for-i malnosti podaljšala do konca leta [ 1916. Ponesrečila sta se na Dobraču dijaka Jožef Bradaček in Ress, ki sta odšla na Dobrač dne 25 avgusta iz Beljaka. Sedaj so ju našli mrtva. Bratomor. V Szegszardu na 0-grskem je sodni sluga Andrej Gy-orsok ustrelil svojega brata. Morilec je bil zaljubljen v bratovo ženo. Bojkot mesarjev. V Karvinu na Šleskem so napovedali mesarji bojkot svojim odjemalcem, ker so hoteli imeti meso po ceni; mesarji so zaprli mesnice. Treščilo je v Gor. Vrtojbi na Goriškem v hišo kolona K. Pelo-sa. Ogenj je uničil hišo, hlev, o-rodje, pohištvo, seno itd. ter napravil veliko škodo. Na socialnodemokratskem kongresu v Kodanju na Danskem je prišlo do polnega spora med nemškimi in češkimi soc. demokrati. Čehi bodo hodili odslej svoja pota. — Blejski grad kupil Nemec! — “Fremdenblatt” poroča, da je blejski grad kupil dunajski iudu-8trijalec Winkler za 600.000 kron in namerava napraviti iz njega sanatorij. Oves in madžarski aristokrati. Več visokih madžarskih aristokratov je sklenilo takozvani ovseni obroč. Odposlali so po deželi svoje agente, ki bodo pokupili ves oves. Atentat na vlak. Dne 2. t. m. je poskusil nekdo v Budimpešti pro-I ti osebnemu vlaku atentat z di-I namitom. Ker pa je imel vlak slu-; čajno zamudo, se je atentat ponesrečil. Srbski prestolonaslednik se zaroči. “Neue Fr. Presse” poroča s Cetinja, da se zaroči srbski pre-stolonaslednk Aleksander s hčerjo ruskega velikega kneza Petra Nikolajeviča, Marino Petrovno. Srečno časopisje v Turčiji. Ministrski svet bo te dni razpravljal o predlogu, da se vsi provincialni časopisi oproste poštnih pristojbin, češ da pri njih itak dohodki jedva pokrivajo stroške. Podržavljen j e okrajnih šolskih nadzornikov. — Naučni minister grof Stiirgkh hoče baje okrajne šolske nadzornike nastaviti kot državne uradnike; vsi deželni šolski sveti so dobili tozadevne cirkularje. Ustrelil se je v Gradcu na Gla-ziju kavarnar Krenčker. Pred šestimi leti je ustrelil nek zaljubljenec njegovo ženo v kuhinji in na to še sebe in mater — sedaj pa je končal tako žalostno tudi Krenčker sam. Skladišče zletelo v zrak. — V Wipperfiirthu na Porenskem se je v skladišču vnel smodnik. — Skladišče je izginilo, na mestu se nahaja velikanska jama. En delavec je ubit, več pa je težko ranjenih. Orkan na Ogrskem. Pod dvema tedni je divjal na Ogrskem grozovit vihar s strelo in točo ¿Vihar je na mnogih krajih uničil vse poljske pridelke. Več sel je pogorelo, drugodi pa so nastalo silne povodnji. Krava — morilka. V Turjaku je 30. avgusta gnal Jože Ahec, posestnik in gostilničar, kravo napajat. Med napajanjem se je krava branila muham in z rogmi nesrečnega Aheca tako sunila v glavo, da je na licu mesta umrl. Nemška divjaštva v Lobosicah. Nedavno tega so nahujskane nemške bande ponovile demonstracije proti Cehom. Nekega Ceha so do krvavega pretepli. O-rožništvo je slednjič nemške demonstrante razgnalo. Neusmiljena žena. 271etna baj-tarica Marija Svoršak v Stopnem v mariborskem okraju je svojega spečega moža — skopila. Marijo Svoršak so izročili okrožnemu sodišču v Mariboru, moža so prepeljali v bolnišnico. Zarota v Arabiji. V Arabiji obstoji baje obširna, tajna organizacija, ki hoče strmoglaviti sedanjo mladoturško vlado in odstaviti sedanjega sultana. Vlada je odredila že več aretacij in v kratkem pošlje baje tudi več čet v Arabijo. Velik požar v Pragi. 6. septembra opolnoči je izbruhnil požar v pivovarni pri Tomažu na Mali strani Praga. Ogenj je kmalu zasegel strehe vseh treh pivovarniških poslopij. Z velikim trudom in dolgim delom se je posrečilo o-genj omejiti. Konjsko meso je 30 ljudi zastrupilo. V vasi Mičik pri Šmohorju na Koroškem so zaklali nekega bolnega konja. Ljudje, ki so to meso zavžili so vsi oboleli in sicer so bili zastrupljeni. — Zdravnik jim je dal protistrup in jih je vse rešil. Klerikalna propaganda Karli-sti v Madridu so izdali letake, v katerih naznanjajo, da hočejo braniti vero svojih očetov če treba tudi z bodalom in revolverjem. Kdor bo padel v tem boju kot žrtev, bo šel naravnost v nebesa. Velik požar. Na Bregu pri Ptuju je zgorelo nedavno 5 poslopij, last posest. Fakleževe in pa Kodrovih dedičev. Ogenj se je silno naglo širil, tako da ga ni bilo mogoče poprej omejiti. Škoda je velika, posebno, ker so zgoreli vsi letošnji pridelki. Jubilej mlade Bolgarske. Dne 19. septembra je poteklo 25 let, odkar se je Rumelija spojila z Bolgarsko. Ta jubilej se je seveda na Bolgarskem praznoval z velikimi svečanostmi. Središče vseh slavnosti je Plovdiv, glavno mesto bivše Rumelije. V Vuzenici je žalostno smrt storil neki 181etni Andrej Železnik. V noči od 28. na 29. avgusta je najbrž hotel ravno pred brzovla-kom prekoračiti železniško progo, toda nepremišljenega je zgrabil stroj ter mu glavo razbil. V jutro so našli fanta ležati mrtvega med tirom. Najbolj zdravi deželi ste Švedska in Norveška. Dokazano je statistično, da je v teh deželah umrljivost najmanjša. Številka umrljivosti pa se v teh deželah tudi še vedno manjša. — Glavni vzrok temu je gotovo razširjeva-nje popolne abstinence v teh dveh deželah. Nov komet Zvezdoglednica v Kielu naznanja, da so v Tantow-nu v Massachusetts odkrili nov komet. Svetloba kometa je enajste vrste. Zvečer stoji v ozadju Herkula v zelo ugodni legi. Ker pa se pomika vedno proti jugozahodu, se ga more opazovati vedno težje. Nesrečen kmet. V Tominjah pri II. Bistrici je kmetu Ivanu Krašovcu dne 28. maja t. 1. strela udarila v hišo, ki mu je s celim premoženjem popolnoma pogorela. Zgorela mu je tudi krava in 2 prešiča. V nedeljo 4. septembra mu je strela zopet ubila dve lepi mladi kravi. Pač, ubog kmet! Presenetljiv testament V Budimpešti je umrl zasebnik Kasse-lik pred kakim pol letom. Sedaj se je zvedelo, da je zapustil celo svoje premoženje, v znesku kakih 20 milijonov kron za ustanove takim članom srednjih stanov, kateri niso po lastni krivdi ubo-žali. — Zavrneni romarji. V Marsilj je došel natlačen vlak italijanskih romarjev, ki so hoteli romati v Lurd. Ker se je v Marsilju razširila govorica, da so med romarji tudi za kolero oboleli ljudje, je policija v širokem kolobarju ob- kolila vlak ter ni nikogar pustila k romarjem. Romarski vlak je moral odriniti nazaj v Italijo. Nesreča v kamenolomu. V ka-menolomu Juriju Ulčnika v Št. Petru pod Sv. Gorami je poskušaj kamenar Martin Ulčnik, če gori netilna vrvica pri dinamitni kapici tudi mokra ali ne. — Zažgal je vrvico in držal kapico v roki. Ta se je pa razletela in odtrgala Ulčniku mezinec ter razparala prstenec. Kaplan — obrekovalec. Na u-stanovnem občnem zboru podružnice C. M. D. v Podsredi, dne 31. julija t. 1. je tamkajšnji kaplan I. Tratnik nesramno obrekoval potovalnega učitelja Ivana Pre-1 korška. Ko je učitelj Prekoršek ! stopil kaplanu na prste, je pa ta I v “Narodnem Dnevniku” hitro ' vse preklical, ker bi bil šel sicer . v “bržon” premišljevat svoje laži in obrekovanja. Prihodnje zasedanje kranjskega dež. zbora bo jako zanimivo; prišla bo na razpravo Hribarjeva zadeva. Klerikalci bodo v stiski, ker bodo morali na zunaj biti za avtonomijo ljubljanske občine, pri tem pa si bodo mežikali s Sehwarzom, češ, lepo te prosi-, mo, bodi tiho, da smo zmenjeni, j To bo prišlo še vse na dan! — Na razpravo pride tudi predlog deželnega odbora, da se zvišajo deželne doklade od 40% na 70%. Senzacijonelno odkritje v Srbiji. “Narodni list” prinaša senza-cionelno odkritje, da je bil srbski kralj Aleksander po nasvetu nekega starega svetovalca določil v tajnem testamentu sebi za naslednika princa Jurija Kara-gjorgjeviča ter da bi bil ta testament tudi objavljen, ako bi kralj ne bil poginil tragične smrti. — | Zraven tega trdi list, da je kralj Aleksander pripravljal 1. 1903 u-pad srbske vojske v Staro Srbijo in Macedonijo ter da bi se bila morda razvila v Prizrenu srbska zastava že koncem leta 1903, ako bi ne bil končal kralj tako žalostno. Neverjetne sirovosti huzarskega stotnika. List “Egyetertes” poroča iz Kapošvara: Osmi huzarski polk je odšel iz Pečuha proti Kapošvarju, da bi imel v Lengyeltoti vaje. Pred odhodom je poveljnik polka zapovedal, da ne sme nikdo stopiti s konja. Že na vse zgodaj je vladala neznosna vročina. Po par minutah je začutil huzar Janez Virag slabosti. Jahal je k svojemu stotniku Štefanu Riemerju ter ga prosil, naj mu dovoli, da stopi s konja. Stotnik pa ni ustregel vojakovi prošnji. Po preteku desetih minut je Virag še enkrat prosil stotnika. Toda ta je na to jezno na vojaka zavpil, da se ne sme s konja stopiti: “Povelje je povelje!” ter ga zapodil na njegovo mesto. Virag pa ni mogel več naprej. Skoraj nezavesten je padel s konja. V tem trenotku je bil že stotnik pri njem ter udaril napol nezavestnega z ostro sabljo čez stegno. Zapovedal je vojaku, ki je bil ves v krvi, naj vstane. Ker pa ta tega ni mogel storiti, ga zopet udari s sabljo ter mu odseka uho, z drugim ga pa rani na čelu. Nato ga še enkrat udari ter mu prekolje glavo. Umirajočega vojaka je pustil ležati v mlaki krvi, ter je zopet odjahal ne čelo svojega eskadrona. Dvema huzar-jema je zapovedal, naj odpeljeta na vozu umirajočega v Pečuh. — Stotnik si je prižgal cigareto ter jahal dalje, kakor bi se nič ne zgodilo. Resnica je! Kdorkoli Slovencev je pošiljal denarje v staro domovino h~- se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh. Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko Frank Sakser Co. f 82 Cortlandt St., New York, N. Y., ali na njeno podružnico 6104 St Clair Ave. N. E., Cleveland, 0., da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi, kar mu je šlo. BSBBBBBUBBBB BBBBBBB@BB B® BBBBBBBBBEBB® Vsako leto se ozdravi na tisoče bolnikov po pra- 6 vočasni rabi Severovih Zdravil. DELAVSKE NEPRILIKE. Ghišeči ropot strojev — nevarnosti, ki so jim izpotavljeni delavci in delavke — večna jednoličnost dela — skrb in ježa, vse to prena-penja živce in izpodkopava najmočnejše ustroje. Edina zanesljiva in izdatna tonika za živce je U dk A 4> ® ® ® ® ® ® ® a ® ® ® ® A A rfh- SEVEROV INervoton ® B B B B B B B B S BJ r * ▼ V*'V V ▼ V T V W'W V V T V T T B B B B B B B B B B B B To neprokosljivo zdravilo leči živčno oslabelost in onemoglost, izgubo častihlepja in čilosti, turobnost, nervozno glavobol, mr-šavost, splošno slabost in utrujenost. Cena $1.00. Nervoton in vsa Severova zdravila se dobivajo v lekarnah. Vedno zahtevajte pristnih Severovih Zdravil. Ne vzemite drugih Veliko denarja bi nekateri ljudie radi plačali, ako bi se mogli iznebili nadležnih obistnih bolezni, pa e vedo, katero zdravilo poskusiti. Tisočeri taki bolniki so uživali I Mm Zdravilo za obisti is jetra Prepričani so bili, da je to pravo in zanesljivo idravilo za razna obolenja obisti, jeter in mehurja, t omagalo je tistim, ki so ga poskusili — pomagalo bo Vam. Cena 50c in tl. 00. Na tisoče pisem prejetih iz vseh delov dežele, vsebuje prepričevalne dokaze, da se nečista, oslalela in pičla kri lahko napravi obilna, krepka in čista, če se uživa Severov Kričistilec. Vsakdo ga lahko uživa — mož, ženska in otrok z najboljšimi posledicami, kajti to zdravi o poživlja tkanine, napravlja obilno čisto kri in krepi celo telo. Poskusite ga in videli boste, kako bo koristilo Vašemu zdravju. Zdravniški svet zastonj pismetto vsem. ITALIJU i ADRIATIC po staroj i najsigurnijoj GUNARD' LINIJI POSTAVLJENA 1840 OOD usta Od New Yorka do Fiume preko Gibraltara,Genove, N a polisa i Trieste Novo Moderni utvrdjenl Šitovl CARPATHIA, - 13,600 TONS PANNONIA, - 10,000 TONS »ULTONIA, - - 10,400 TONS 1 Jedne Close Cabins $60 (dolara) do Naplesa $63.00 (dolara) do Tries ta i Flume GUNARD STEAMSHIP GO., Ltd. S. E. Gor. Dearborn & Randolph Sts. CHICAGO lil kod svakog obližujeg agenta. W.I F. S EV E n A CEDAR RAPIDS KA wU. IOWA ODVETNIK PATENTI GARL STROVER 1009-140 Washington gt, Tkl. 3989 MAIN CHICAGO. Dobra linijska Gos1i1na,kJer‘' dobi mrzel in gorak prigri-zek. : Pod vodstvom S. Stastny 2005 Blue Istand Ave. delikt Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. SALOON z lepo urejenim kegliščem in «veže Schoenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 937 Blat island Ave. Chicago Ul 43 «R 43 ♦i 43 43 43 43 potrebujete obleke ali obnče, za se ali vaše dečke tedaj pridite k nam. Nijvečja zaloga moške obleke, srajc klobukov in spodnega perila na zapadni strani. Cene zmerne. Unijsko blago. Izdelujemo obleke po naročilu. i» «jj. J. DVORAK & Co.» 43----------------------------- 43 1853-55 Blue Island Ave. 43 Telefon Canal 1198. SS Velika francoska revolucija 1789 do 1815. I. Od začetka revolucije do Napoleona. Narodni konvent. Med tem ko so te nespametne .prenaredhe bile le .začasne, so se druge obdržale do današnjega dne. Tako je tedanja jakobinska vlada sklenila novo desetično ali metersko mero in vago, ki ste se zadnja leta tudi pri nas udomačili. Posebno imeniten za prerojeno Francosko pa je bil nov vojaški red, ki ga je izdelal vojaški častnik Carnot, ko so mu v “odboru za narodno blagostanje’' poverili vso skrb za vojaštvo. Lahko je bilo skleniti, da mora vsak Francoz biti vojščak, ali teže je bilo sklep izvršiti. Bistroumni Camot je prosto in razposajeno drulial pustil doma, da je jakobinskim rovarjem služila v raznih sodiščih in odborih ter v revolueijskej vojski; a trezne in krepke sinove kmetov in meščanov je od 18. do 25. leta vse pobral v redno vojsko, ki je kmalu štela črez en milijon hrabrih junakov. Na bojišči in v taborjih zbrala se je torej vsa “boljša” mladina francoska, ki se je po Carnotovih navodih najprej izurila v vojaštvu, potem zmagovala tuje sovražnike, a kakor hitro si je bila svesta moči svoje, je tudi doma strla glavo revolucijski pošasti. Predno se je to zgodilo, je na Francoskem poteklo še mnogo nedolžne krvi. Jakobinci so Car-notu pustili tuje sovražnike, sami pa so od najhudobnejših tatov, razbojnikov in morilcev nabrali revolucijsko vojsko ter jo razposlali po vsem Francoskem zoper domače nasprotnike svoje. Mesta Bordeaux, Marseille, Caen in druga so se kmalu pokorila, trdovratno pa sta se branila Lyon in Toulon. V Lyonu so zadnji čas zmagali republikanci, ki pa niso odobravali strahovanj pariških “hribovcev”, ampak odločno so zahtevali, da se pobegli in izgnani Girondist pozovejo nazaj v narodni konvent. To je jakobinske o-blastnike strašno razkačilo in v narodnem konventu so sklenili, da se ima Lyon razdejati, a na po-drtine postaviti kamenitni steber v katerem bodo vsekane besede “Lyon se je borit zoper svobodo; Lyona ni več-” Prebivalci so hitro popravili in utrdili staro mestno obzidje, sklicali v Lyon narodne brambovce iz okolice in hrabro so se branili skoraj dva meseca, dokler jih ni lakota prisilila, da so se dne 9. oktobra podali, ko v mestu že ni bilo več, nego tri tisoč izstradanih brambovcev. Zdaj se je začelo strašno maščevanje, pri katerem sta se po nečlovečnosti svoji najbolj izkazala jakobinska poverjenika Fouché in Callot d’Herbois. Najprej so z giljotinami ljudi ob glavo devali, ter na stebre poleg padajoče sekire privezali žene, ki so prosile milosti možem svojim; ko jim pa giljotina ni dosti hitro sekala, so po petdeset do dve sto obsojencev skupaj zvezali ter s topovi v nje streljali. Poginilo je v vsem kakih šest tisoč meščanov, osemnajst tisoč delavcev pa je moralo podirati hiše bogatinov, kakor je bilo sklenjeno v konventu. V Toulonu pa niti niso bili za republiko, ampak mladega kraljeviča oklicali so kralja Ljudevika XVII., a dobili so iz Angleškega vojščakov na pomoč, da bi se lože ubranili jakobinske vojske. Že je bilo misliti, da bo tu Jakobincem spodletelo, v tem je mladi častnik Napoleon Bonaparte iznenadil Angleže ter jim z naskokom vzel imeniten kos zemlje ob morji, kjer je zdaj nastavil topove ter jel z morske strani streljati v mesto. Angleži so hitro šli na ladije, vzeli seboj petnajst tisoč prebivalcev ter zbežali po morji; Jakobinci so mesto vzeli ter med drugimi posekali več sto siromašnih delavcev, ki so jih prosili zaslužka. Še večje grozovitnosti godile so se v Vend e ji, kjer se je, kakor vemo, ves kmečki narod vzdignil zoper jakobinske oblastnike v Parizu. S prva so Vendejci bili srečni. Zmagovito šli so črez Loiro v Bretanjo ter se napotili proti Normandiji, da bi se zedinili z Angleži, ki so jim obljubili topov in izurjenih vojščakov. Da bi Angleži brez ovir mogli stopiti na suho, so Vendejci oblegali primorsko mestice Granville in skoraj bi ga bili osvojili. V tem je mala po- mota med njimi napravila veliko zmešnjavo ter jih tako preplašila, da so kar drli nazaj proti Loi-ri, zlasti ker Angleži zarad viharnega vremena niso mogli o pravem času prijadrati črez morje. Nesreča hila je za nje tem večja, ker so nasprotniki proti njim poslali zvedenega generala Klebera z izurjenimi vojščaki. V hudi bitvi pri Le Mansu poginilo je kakih petnajst tisoč Vendejcev in drugih kraljevih privržencev, a tudi od beguncev jih je več tisoč poginilo na poti črez Loiro. Zdaj pa se je začelo maščevanje. Jakobinci so po vsej Vendeji razposlali dvanajst tako zvanih peklenskih čet, ki so od vasi do vasi hodile požigat in morit, da bi do dobrega pokončali in opustošili vso deželo. Največjega krvoloka skazal se je Carrière, ki je v mestu Nantesu vsak dan najmanj po dve sto ljudij dal poklati, med tem ko se je s svojimi tovariši po cele noči gostil in popival v razuzdanem ve-selji. Tudi njemu je giljotina prepočasi sekala ter si je izmislil novo nasilje. Ladije, ki so na dnu imele vratiča, napolnil je z ljudmi, ter jih sredi reke dal žive potopiti. Najprej je tako ugonobil kakih šestdeset duhovnikov, potem pa je po 300, po 400 in celo po 800 ljudij ob enem dal potopiti. Koliko so nesrečneži pred smrtjo trpeli, se ne da popisat. Živi ležali so drug na drugem, a “svobodoumni” jakobinci so z ostrimi sulicami dregali v nje. Včasih je Carrier dal ženske in moške po dva skupaj zvezati ter jih žive pometati v reko. To hudodelstvo zvali so “vendejsko ženitovanje”. S takošnimi grozovitnostmi so jakobinski gospodarji zastrašili vso Francosko, dokler ni tudi njim odbila zadnja ura. Brž ko so “hribovci” edini odločevali v narodnem konventu, sprli so se med seboj ter se razcepili v tri stranke. Najhujši so bili tako zvani “divjaki”, nekdanji Maratovi privrženci, katere je zdaj vodil grozoviti Hébert. Divjaki tajili so boga, zavrgli vsako vero in vsako oblast, in hoteli so le s strahovanjem vladati. V Parizu se je ž njimi vjemalo mestno starešinstvo, v katerem sta Chau-mette in Hébert imela prvo besedo, a kedar je to bilo preslabo, so po vseh mestnih okrajih prosto druhal ščuvali k uporu. “Divjaški” prvaki bili so tudi Callot d’Herbois, Fouché in Carrier, o katerih smo že prej govorili. Njim nasproti se je v konventu pokazala stranka “prizanesljivih”, katerim sta na čelu bila Danton in Camille Desmoulins. Poslednji je izdal list, v katerem je priporočal zmernost in trdil, da bo konec revolucije, kakor hitro bodo kakih dve sto tisoč “sumljivih” razglasili nedolžne in svobodne, in bodo sploh ustavili nepotrebna strahovanja. V sredi med obema in nad obema strankama bila je stranka Robespierrova, ki je imela večino v narodnem konventu in v odboru za občno blagostanje. Robespierre je “divjake” najbolj za to črtil, ker so tajili boga, on pa je veroval va-nj in rekel, da je brezverstvo stvar plemenitne gospode. Prej bi se sporazumel s “prizanesljivimi”, toda zoperno mu je bilo mehkužno in razuzdano življenje Dantonovo, nekoliko pa se je bal, da bi potem izgubil veliko svojo veljavo pri ljudstvu. Tudi je sodil, da še ni čas, da bi se moglo brez strahovanja vladati, zlasti ker je mislil, da na Francoskem še zmiraj mrgoli od skrivnih izdajalcev, katere da podpira angleški minister Pitt. A ko bi Robespierre vkljub temu hotel nastopiti blažjo pot, odvrnil bi ga trdi in odločni Saint-Just, njegov najmlajši in najzvestejši prijatelj in spoštovalec. Po vsem tem se torej nikakor ni bilo nadejati, da bi se stranke poravnale. Do konca leta 1793. so se po časopisih na-' padale druga drugo, po novem letu pa so se zgrabile v narodnem konventu, v katerem je Robespierre zbadal “divjake”, kedarkoli jih je mogel. Da bi zopet povzdignil svojo stranko, je Hébert snoval veliko ustajo, ki mu je pa po-nolnoma spodletela. Zdaj se je o-glasil Saint-Just in v dolgem govoru znal je “divjaške” prvake tako očrniti, da jih je narodni konvent osemnajst dal zapreti in ob glavo dejati. Najimenitnejši il med njimi bili so Hébert, Chau-nette, nemški baron Anaeharsis Cloots in drugi. Hébert je od stra-aû pred smrtjo nekolikokrat o-medlel, Cloots pa je mirno stal in gledal, kako so njegovi tovariši pred njim poginili. Obsodba divjakov vršila se je brez ovir, miroljubni prebivan-i bili so celo veseli, in Robespierre jim je prav ustregel, ko je v ponovljeno mestno starešinstvo dal voliti svoje može. Toda motil se je, kdor je misli, da bo zdaj konec moritev in drugih strahot, a motil se je isti Danton, ko je upal, da jo bo Robespierre zdaj ž njim potegnil. Bilo jih je, ki so ga svarili in mu svetovali, naj beži iz Pariza, pa zastonj. Niti Danton, niti Camille Desmoulins si nista dala dopovedati, ampak trdo sta se zanašala, da ju ne bodo mogli obsoditi. Težko je reči, zakaj je Robespierre gnal na morišče Danto-na, nekdanjega tovariša svojega; in prav verjetno je, da tu ni ravnal po svojem prepričanji, ampak da je odjenjal silnemu Saint-Ju-stu, kateremu ni mogel ničesar odreči. Sicer pa se tudi ne da tajiti, da Robespierre pri vsej svoji “čednosti”, s katero se je tolikanj bahal, le ni hotel, da bi kdo bil njemu raven. In prav na založbo Saint-Justovo je konvent dal zapreti Dantona in Camille Desmoulinsa ter štirnajst njihovih “najnevarnejših” tovarišev. Sodišče bilo je v veliki zadregi, kajti ni vedelo kaj začeti z obtoženci, ki so se tako dobro zagovarjali, da je vsakdo mislil, izpustili jih bodo. Tu je Saint-Just z lažjo ukanil konvent, da je naglo-ma sklenil čisto novo postavo, po kateri sodišče obtožencem ni dalo, da bi se dalje zagovarjali, zato, ker so s svojim besedovanjem baje “zasramovali pravico”. Takoj na to so jih kot zarotnike zoper francosko republiko na smrt obsodili ter jih dne 5. aprila ob glavo dejali. Camillo Desmoulins, ki je spolnil tri in trideset let, bil je žalosten; Dantonu, ki je bil za leto dnij starejši, pa ni bilo mar za življenje, ki se ga je do sitega naužil. Robespierru prerokoval je Danton, da bo tudi on kmalu poginil, na morišči pa je z močnim glasom svojim zagrmel proti bučeči množici: “Molči nehvaležno ljudstvo, in glej kako bode poginil pravi republikanec!” Po teh besedah se je mirno vlegel na giljotino in sekira mu je odsekala glavo. V narodnem konventu in v odboru za občno blagostanje obveljalo je odslej le to, kar je hotel Robespierre, ki je od 1. aprila do 27. julija 1794 v resnici bil diktator republike francoske, akorav-no si sam nikdar ni lastil tega i-mena. Vsa Francoska priznavala ga je prvega moža. Pa vkljub to- liki veljavi se Robespierre le ni varnega čutil, in namesto da bi se lotil uredovanja razrovane države, je še hujše preganjal zarotnike in izdajalce, ki jih je zalezoval po vseh kotih. V tem vjemali so se ž njim vsi udje odbora za občno blagostanje, zlasti pa Saint-Just, ki je vedno najodločnejše tirjal, da se imajo pomoriti prav vsi, ki niso za takošno kmečko republiko, kakoršno je Rousseau v spisih svojih priporočal kot največjo srečo človeštva. Res je, da se svet nikjer ne da po umišljenih uzorih prebrniti; ali to se pa tudi ne da tajiti, da bi na Francoskem marsikaj bilo drugače, ko bi bil Robespierre imel toliko odločnosti in srčnosti, kolikor je je imel njegov učenec Saint-Just. Prav Robespierrova omahljivost je njegove nasprotnike ohrabrila, da so se 'kmalu zopet oglasili ter mu očitali, da je tudi on podkupljen in da hrepeni po vladarskej oblasti. Konvent je po Robepierrovem nasvetu razglasil, da francoski narod spoznava neko “najvišje bitje” ter da veruje, da je duša človeška neumrjoča. Dne 8. junija so temu “najvišjemu bitju” na čast napravili veliko ljudsko svečanost pod milim nebom. Brezštevilna množica ljudij zbrala se je v prazničnih oblačilih in z vihrajočimi narodnimi zastavami na martovem polji, kjer se je prepevalo in godlo, a Robespierre zažgal je narejeno pošast, ki je pomenila brezverstvo. Ko je pošast pogorela, vzdignila se je mesto nje podoba modrosti, ki je po nerodnosti bila čisto osmojena. Ro-bespierrovi nasprotniki so se smejali in dejali, da je njegova modrost od dima potemnela. To je bila hudobna šala, ki nikogar ni motila. Tem bolj je Robespierre sam s svojim vedenjem razdražil prave republikance. Kakor na ka-košnega imenitnega gospoda morali so v konventu na-nj čakati, a ko je prišel, stopal je zmiraj za nekoliko korakov pred ostalimi narodnimi poslanci, od katerih se je to pot tudi po svojej opravi ločil. Za klobuk zataknil si je velika peresa, okoli pasa ovil si je širok trobojni prepas, a v roki držal je velik šopek cvetlic. Nedavno ljudstvo mu je pač “živio!” kričalo, ali cule so se tudi druge besede. “Ali ga vidiš trinoga”, o-glasil se je kak pogumen nasprotnik; “rad bi se kralja igral”, zavrnil je drugi. To je Robespierra le še bolj razkačilo ter mu utrdilo vero. da je vse polno skrivnih zarotnikov. Dobro je vedel, kaj je govoril, ko je na martovem polji med drugim rekel: “Veselimo se danes brez skrbij, saj nas varuje najvišje bitje! Jutri se bomo zopet borili zoper hudobijo in nasilje.” (Dalje prihodnjič.) Pomen francoskega naroda. Piše dr. Počasi vodijo ti kulturni boji do tega, da bodo imele državne vlade prosto pot skrbeti za blagor vsega prebivalstva, da ne bo treba toliko časa, in denarja iz-gubljevati v bojih z duhovniki. V sedanje vlade pošiljajo že tudi ljudske mase svoje zastopnike, in teh je vedno več; mase prihajajo do veljavnega, in boljšega življenja. Požrežni katoliški duhovnik bo izumrl kot srednjeveški funk-cijonar in se bode moral, kakor v Ameriki, privaditi drugemu življenju. Dozdaj Francozi dobro delajo, ker nastopajo složno liberalci in posvetni socijalisti vseh vrst. Rešiti hočejo sledeča glavna vprašanja: prvič: vprašanje kako zatreti meništvo; drugič: šolsko vprašanje; tretjič: državnopravno vprašanje — t. j. ali je katoliška vera državna, ali le kakor druge vere pripuščena; ali ima država skrbeti za plače duhovnikov ter odpraviti drugih predpravic duhovništva ; četrtič: občna vprašanja kulture, ki so v zvezi z verstvom t. j. osvobojenje nravstveno (etično) socijalnega življenja oa versko cerkvenega. — Glede šolstva označuje pisatelj in poslanec Buisson smer kulturnega boja š tem: V meri, kakor raste družba, nastanejo za posebne funkcije posebni organi, ki morajo postati samostalni, naj sc že o njih misli, kar hoče. Častnik ne more biti sodnik in ker se oboje ne da združiti, ne more biti kdo teh žaljen. Čas se približuje, ko se dogodi neki proces diferen- Slanc. ciranja, razločevanja, ki je že zdavno bil potreben, da razloči dvoje, kar se ne more družiti: versko funkcijo od funkcije učitelja. Duhovnik, in posebno menih, je človek verstva, medtem, ko je učitelj mož pameti in svobodnega preizkuševanja. Učitelj biti, pomenja dolžnost, sam misliti in druge misliti učiti; to se pravi, vzbujati kritiko v učencu, vaditi razgovor, vzpodbujati, gojiti duha najdbe, to je, izjaviti, da se resnica spoštuje, ko pride enkrat na dan in če prevrne ista še toliko starih teorij. — Ali se more trditi, vpraša Buisson, — da je kako duševno stanje v duhovnu, menihu ali nuni? — Ali morejo biti duhovniki, ali redovniki, ki morajo storiti toliko obljub, celo obljubo, da se bodo v vsem pokorili poveljem svojih duhovnih predstojnikov, učitelji dvoma, buditelji svobodnih misli? — Ti ljudje bi morali združiti dve različni, nasprotujoči si funkciji. — In to je nemogoče in kvarljivo za izgojo mladine. Od tega ima seveda koristi cerkev, ona cerkev, ki bi rada večno imela človeški duli pod nadzorstvom.” O temu boju prerokujejo nekateri francoski škofi, da bode nastala na Francoskem zopet taka revolucija, kakor je že bila. Da bo izgubilo ljudstvo svojega najboljšega prijatelja, a-ko se bode ravnalo s katoliškim duhovnikom tako, kakor se in kakor se kani ravnati z njim v bodoče. Francosko deželo mora zadeti po mnenju duhovnikov vse zlč, žveplo bo padalo nanjo, “črna smrt” bo vse pokončala in vsi Francozi pridejo v pekel. Tako tarnanje na Francoskem ne povzroči dosti zanimanja. V Bretag-ni, Normandiji, Vendei in Maye-ni, v teh francoskih pokrajinah so še najti strogo katoliški, verni kmeti, drugodi v tej omikani republikanski državi pa ne. Na Francoskem sega zdaj vlada že dalje. Napovedala je papežtvu konkordat, pogodbo, ki jo je sklenil z njim Napoleon I. po kateri se proglasi katoliška vera za državno in mora država skrbeti za plačo duhovnikov. Ta pogodba se je napovedala in vlada je že izdelala načrt, po ko jem bodo vse cerkve zasebna družtva in bodo dru-žtveni člani morali skrbeti za o-hranitev duhovnikov in cerkva. (Tako kakor v Ameriki). Ako ta zakon obvelja, bode kat. cerkev na Francoskem sčasom obubožala, ker stari plemenitaši, ki so si o-hranili še kaj bogastva, so podpirali le redovne šole, v katerih se je poneumljal kmetski človek, ter dejal tako cenene delavce grajšča-kom. Če redovnih šol ne bo, katoliški grajščak ne bode odpiral svojega žepa kat. duhovništvu. Pobožen katoliški kmet na Francoskem se sicer stepe na duhovnikovo zapoved, toda denarja ne da izpod palca. Slovenci bi iz srca privoščili Francozom popolno zmago, dasi ne bode manjkalo v kupi veselja pelina. Na Francoskem izganjajo menihe in nune, — v Avstriji in celo na Slovenskem se pa ti požeruhi naseljuje! Na Slovenskem imamo že precej nunskih in meniških (kongreacijskih) šol in menihi, ki izdelujejo, šnops, se že tudi naseljujejo; nekaj jih imamo že. Upajmo, da zmagajo Francozi, ter da pridejo njih ideje tudi v Austrijo. Če pa bode tudi slovenski kmet kdaj obrnil hrbet temu institutu, ki dela toliko ovir tudi razvojem na slovenski zemlji, ki je glavni krivec, da mora naš človek v tolikem številu v tujino in tam delati po večjem s krampom, — ker lalikejša dela do-bivljajo omikanejši ljudje in po večjem nekatoliki. — kdo ve! — KONEC. RAZNE NOVICE. Župniki v nevarnosti. Katoliškega župnika, ki je kanonično pravilno umeščen, je bilo doslej nemogoče odstaviti. Zgoditi se je to moglo samo na podlagi kanoničnega procesa, v katerem je bil župnik obsojen, drugače absolutno ne. Sedaj je pa papež izdal dekret, s katerim je župnike na milost in nemilost izročil njihovim škofom. Po tem najnovejšem dekretu ima škof velikansko oblast nad župniki. Kadar hoče, pa ga lahko spodi. Papež je namreč dal škofu oblast, da lahko administrativnim potom župnike odstav-ljajo in odstavljati jih smejo pod takimi pogoji, da se lahko reče: vsak župnik je izgubljen, če se škofu zameri. Hlapcu in dekli mora gospodar službo odpoveda- I ti, župnika pa škof lahko spodi, ne da bi mu službo odpovedal. Papež je določil več slučajev, v katerih sme škof župnika odstaviti : če je župnik bolan na umu ali na telesu tako, da svoje službe ne more opravljati; če ga ljudstvo ne mara, četudi ne splošno in četudi ne upravičeno; če je župnik prišel na slab glas pri resnih in spoštovanja vrednih ljudeh; če j je storil tajne grehe, ki so pa pri- I šli na dan in provzročili pohujšanje; če slabo oskrbuje cerkveno premoženje; če zanemarja svoje posle, delitev zakramentov, pouk itd. in če je škofu v važnih stvareh nepokoren. — Na kratko povedano: škof lahko župnika odstavi, kadar hoče, kajti po papežu določeni pogoji so zanjke, v katerih lahko obvisi tudi najbolj častitljiv človek. Za župnike so prišli časi velike nevarnosti in ogniti se bodo mogli teh nevar nosti, samo, Če bodo hudi agitatorji in vztrajni zbiralci denarja. Lov na nevarne cigane. Iz Maribora poročajo: Od julija meseca tekočega leta do zadnjih dni, je bilo v okrajih Konjice in Slovenj gradeč izvršenih več predrznih vlomov. Vlome so izvršili cigani Nikoličeve družbe pod poveljstvom glasovitih vlomilcev Jožefa in Mihaela Nikoliča, ki sta 19. julija t. 1. pobegnila iz kaz nilnice v Lepoglavi. Ljudje so ju opetovano videli v obleki kaznjen. cev. Ta ciganska tolpa že leta in leta nadleguje ljudi po Kranjskem, Primorskem in Štajerskem; člani te družbe imajo domove na raznih krajih Hrvaške, so pa doma iz Novega Mesta. Po dnevu so bili .cigani vedno skriti v gozdnih skrivališčih, ponoči pa so se klatili okolu kmečkih domov. Cigani so imeli urejene signale z lučicami pa tudi druge signale Preplašeno prebivalstvo je stražilo cele noči svoje domove in večkrat prepodilo cigane, ki so strašili ljudi tudi z po cestah raz-trošenimi listki, na katere so napisali razne grožnje. Te dni je posestnik Pušnik v okolici maren-berški nevarno obstrelil orožnika Presečnika, ki je hotel Pušniku povedati, da je njegova krava na prostem. Pušnik je mislil, da se mu bliža cigan. 40 orožnikov je te dni zasledovalo cigane, nanje tudi streljalo, stražilo kmečke hiše, a cigani so se vedno pravočasno umaknili in sedaj so zapustili okolico, ne da bi oblasti vedele kam so šli. Kmalu bomo go tovo iz drugih krajev culi o ciganskih nadlogah! SV N AJBDLJŠA KUHINJA! Billiards—Pool Table—Prenočišča za potnike. Domače pripravljene jedi. Odprto podnevi in ponoč P. Perič, 1412 W. 18. St., CHICAGO, ILL. Večina « krčmarji slovens :v v La kih Sal lie, III. tooi ZPEPITJ PIVO. PERU BEER COMPANY, Peru, III. Podpirajte krajevno obrt! ATLAS BREWING CO. * aluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. t LAQER | MAGNET | GRANAT | Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. £ Vsak slovenski delavec naj 6ita “GLAS SVOBODE"