Kabelska (satelitska) TV, čigav problem?
Kabelska TV že lep čas buri du-hove. Pri vsem času, ki jc že potekel, še nismo prišli do oblike organizacije, ki bi bila primerna za prehod na ka-belsko TV. Vsem je povsem jasno, da je to moderno, sodobno itd. Sploh bi vsi želeli imeti kabelsko TV in je samo vprašanje, koliko bi to stalo in kdaj bi to dobili. Vse, kar je bilo doslej na tcm področju narcjcncga, je bilo v prl-vatni režiji in na pobudo občanov. Vsekakor je treba takoj povedati, da gre za družbeni problem, problem, ki zadenc slehernega občana: kvalilema informacija. Jasno je tudi to, da naj bi ta informacija bila dostopna vsem. Sploh je vse jasno, načelno seveda. Ko pa je treba preiti na izvedbo, nasta-nejo problemi. Pri vscm času namrcč, ki je že potekel (in to so leta) smo šc vedno nepripravljeni. Manjka nam vr-sta dokumentov, manjka nam pravni rcd. Kabelsko TV gradijo na črno in sedanje gledanje programov jc pravza-prav piratstvo (ali tatvina, kakor ho-čete). Pri vseh zagotovilih, kako bo vse to urejeno, nismo prišli daleč. Problem je stopnja organizacije. Čim višja je organizacija, lem cenejša jc izvedba. Torej je treba pristopiti k or-ganizaciji. Tako imamo organizacijo, ki se imenuje (denimo) SZDL. To je DRUŽBENO-politična organizacija. Ker jc družbena, se (bi)morala baviti z družbcno problcmatiko. Kabelska TV to je. Predsiavlja družbeni pro-blem (Icer zadeva nas vse), Na čclu te SZDL so člani ZK. Torej avantgarda.
In scdaj imamo pred seboj paradoks: vsi, ki so doslej doscgli kabel, si ga zgradili, so »prehiteli« SZDL, ki bi sevcda morala lgrati (svojo) avant-gardno vlogo. Ta SZDL ni na tem področju narcdila nič, pa čeprav je družbcna organizacija, ki naj rešuje družbene problemc. Vse antene, ki žc dclujcjo, predstavljajo prcprosto za-mudo SZDL. Rcklo bi se lahko tudi: SZDL pravzaprav ne pozna problc-mov svojih občanov. Cc namrcč ob-čani sami pristopajo k reševanju svo-jih (družbenih) problemov brcz SZDL, sc le ta lzkaže kot nepotrebna. Občani dclujejo brez nje, si napravc priskrbijo sami (v lastni režiji), kar predstavlja velik dcnar. Če bi se pro-blem reševal na nivoju mesta, bi Bilo ncprimcrno cencje. Antena ima do-met 6km in nc nckaj blokov. Toda to stanje imamo sedaj in gre še naprcj. Grozi nam torej, da bomo gradili na naidražii način (kar je tudi siccr za nas Jugoslovanc sploh značilno), čc se bodo pristojni (SZDL) tako pozno budili. Povedaii jc trcba, da se je mcstna SZDL že prcbudila (4. 4. 1988 jc bil prvi sestanek), vendar ni jasnu, kako delovati. Vsak kabcl jc črtica na zcmljcvidu. To jc trcba uri-sati v aačrt. Samo Moste-Poljc (do Zaloga) bo nekako 20.000 črtic. Tu jc trcba poklicno zaposliti nekaj ljudi, ki ' jih je irtba (scvcda) plačati. Vprašanje je: kdo naj to naredi, kdo bo ro plačal. Biii so ugovori: na lcm ,in tcm po-dročju imajo še problem vodc, higienc
ild. So taki in laki problcmi, ki so važnejši od kabelskc TV. Tem ugovo-rom so sledili protiugovori. Toda vsakdo jc imel svoj prav: Tudi če nekje ni vode, je trcba iti naprcj itd. Kako rešiti problcm, če družba nima denarja (naj bi ga ne imela), posamez-niki pa ga imajo in si kabelsko TV napcljejo sami, kar predstavlja naj-dražji možni način. SZDL, ki je sedaj začela proučcvati ta problem, prave rcšitve še iščc. Nekaj dclcgatov je me-nilo: kdor hoče kabcl, naj ga plača.
Rcs jc to družbcni problem (irditcv dclegaia iz Moste-Polje), ni pa soci-alni. Tudi na zapadu si morajo plačati sami. Ni še niti jasno, na čigava ra-mena gre vsa zadeva: RTV ali ptt.
Kcr potekajo kabli pod zemljo, jc to resor ptt. Po zakonu je TV področjc RTV. Vsi pa pravijo, kako so priprav-Ijcni sodclovati in sploh. Vsckakor vc-liko govorjenja brez oprijemljivih rc-zultatov. Takih rczultatov, da bi ob-čanu bilo jasno: narcjcno jc to in to, sedaj pa bomo naredili to in to. Za-deva bo končana lakrat in takrat. Za-konodaja jc tudi v zamudi, čcprav bi (po obljubah) morala bid kolikor to-liko urcjcna že lani jescni ali pozimi. In lo pri projektu, za katcrcga so zain-teresirani praktično vsi. Proizvajalcev je vcliko, vsi zagotavljajo visoko kvali-teto, toda strokovnjaki so bili tnncnja, da lcmu ni zaupaii. Obrtniki naredijo svoje, pokasirajo in grcdo. Dcjansko garancije ni. Doslej ne, takc, ki bi res
držala. Scdaj sc je SZDL začela uk-varjati (končno) s to problcmatiko, jo postavila na mestni nivo in išče reši-tve, ki bi bile primerne za Liubljano.
Koliko vode bo še prcteklo, je še vpra-šanjc. Ko scm drezal v zadcvo, so mi povedali, da nimajo samo tega v na-črtu. Ne gledc na tak odgovor menim, da je za ta projckt zaintcresiranih naj-vcč občanov in je treba zato tcmu projckiu tudi nameniti večjo pozor-nost. Celo zadcvo jc prevzel podpred-sednik mcstne SZDL. Ta sc zamude SZDL zaveda (zakaj ta zamuda, ni jasno) in upam, da bo stvari pospešil.
Čc bo namrcč organizacija na nivoju Ljubljane slekla, je pričakovati ce-neno varianto izgradnjc kabclskcga orarežja. Problemov v zvezi z to pro-blcmatiko pa ie resnično veliko. Praksa pri izgradnii tc mrežc drugod jih je nakazala in jc tu premalo pro-stora, da bi jih naštevali. Problem pa se suče predvsem okoli denarja, če-prav   so   tudi   drugačni   problemi.
Upamo, da bodo kmalu rešena vpra-Sanja nosilcev projckta: kdo bo nare-dil načrte, kdo bo naprave vzdržcval (RTV ali ptt), servis, pravna rcšilev problema (plačevanjc glcdanja tujih programov) itd. Ka bodo vsa ta vpra-šanja rešcna, bo na vprašanjc občanov vse več odgovorov in več jasnosu. Upajmo, da se bo SZDL vcndarle izkazala. Na upanjc'
DIMITRY STIASNY