ï't
iro ïin ir«^ !o -f-ïr-
On
Po belih strminah z božjo pomočjo
Z Mermalom do svetovnega pokala na Ljubnem
l;fili]tIH:			
90,6 95,1 95,9 100,3			
	DN INPEI		IK FEK
Št.8/Leto 67/Celje, 27. januar 2012/Cena 1,30 EUR
□
Povezujejo nas smeti
Lahko bi rekli, da v dobrem in slabem. Tam, kjer osel leži, pač dlako pusti in znotraj regij naj bi tudi pospravljali za seboj. Toda celjska »tovarna« odpadkov je edina v državi z vsemi potrebnimi dovoljenji. V nekaterih občinah se še borijo za potrebna okoljska dovoljenja za lastna odlagališča, medtem ko iz Bruslja pretijo kazni.
Polzelski nogavičar v prihodnost z
■	v v	■
odpuščanjem
Naša Slovenija »potuje« v Laško, Luče in Velenje

od gone do gorce
2a]cai?
warn;, ^jr.
Izobraževani
Oglašujte v prilogi izobraževanje! Pokličite 03-42-25-100!
Od petka, 27. januarja, do torka, 14. februarja 2012
Razstava „Tekst v podobi"
izbranih likovnili del
Otvoritev bo v petek, 27.1., ob 18. uri. Si Mercatnr	J skd
PRIHRANITE 1/3
VREDNOSTI NAKUPA STANOVANJA
s prihranki pri stroških bivanja	jg od
l.AOO
Za ogled pokličite
051365 287
www.mikstanovanja.si
VOJNIŠKA GMAJNA, ^ UŽITEK BIVANJA! '
UVODNiK
Zemljo meče s tečajev
BISERKA POVSE TAŠIĆ
Po nedavnem sončnem viharju smo še kar tam, kjer smo bili. To je dobro. Toda svet bosta še naprej tresla neenakost dohodkov in kronično zadolževanje držav ter njihovih državljanov. Napoved, da nam še bolj pretita pomanjkanje vode in hrane ter predvsem neenakomerna razporejenost teh virov, se nam v naši ulici lahko zdi predvsem kot odmaknjeno »glancanje« visoke politike. Toda le do trenutka, ko se v bloku stanovalci vprašamo, ali ne bi morda namesto kurilnega olja začeti iskati kakšen bolj zanesljiv, cenejši energent. Saj res ni treba, da bi nas vse zanimalo, ali bo svetovna diplomacija z nespametno politiko proti Iraku uspela povzročiti vrelišče v Hormuški ožini, ki ga bo predvsem Evropa občutila v pomanjkanju nafte, naš planet pa v še kakšnem večjem, regionalnem ali morda celo svetovnem konfliktu.
Ni treba, da nas zanima, je pa dobro, da na svojo kakovost bivanja gledamo širše. Tudi zato, ker se nam navidezni problemi in poudarki prepogosto vsiljujejo kot pravi in ključni. Marsikomu se tako sploh ne zdi vredno omenjati, ali se bo prihajajoča slovenska vlada imenovala desnosredinska ali koalicija za izhod iz krize. Ob tej nepomembni dilemi namreč pozabljamo, da je pri nas nevarnost vsake vlade predvsem v tem, da bi v svojem nedrju še naprej ujčkala državni kapitalizem. To je tisto srbenje prstov, ko zmagoviti »naši« nestrpno pričakujejo, kako bodo premagane politične jedce odgnali od »javnega dobrega« za koritom javnih razpisov, državnih jasli ^
Izziv slovenskega koščka Zemlje je res v tem, kar je v tokratnem intervjuju omenil Ljubenec, ki trenutno živi za skoke, sicer pa je prvi človek majhnega mesta velikih nakupov. Jože Mermal problem Slovenije vidi predvsem v tem, da ne daje več signalov vitalne, dinamične, sodobne družbe. In strinjam se z njim, da je to tisto, kar nas lahko skrbi. Pa tudi, da nam odzivnost ni preveč v čast, bo kar držalo. Tudi meni se na trenutke zdi, da v slovenski družbi reagiramo kot mrtev konj. Kakšen teoretik menedžmenta bi k temu pribil, da sta v vsakdanjem življenju, poslu in družbi pač čas za razpravo in čas za akcijo.
Tudi v mikrosvetu plačujemo ceno za zapoznele odločitve. Neurejena odlagališča odpadkov so že takšna zgodba, v kateri bodo občani marsikje na koncu plačevali več, ker se bodisi občinske oblasti, država ali nekdo tretji - vselej pa z imenom in priimkom - ni pravočasno odločil, da uredi problem, kam bodo odlagali ustvarjene smeti. F Celju se lahko pohvalijo z doslej edinim povsem urejenim regionalnim centrom za ravnanje z odpadki v državi. Že v temeljih je bil zastavljen tako, da bo lahko »pogoltnil« vso nesnago z našega območja. Še kakšen zalogaj iz drugih delov Slovenije, kjer si ravnanja z odpadki niso pravočasno uredili, pa ne pride v poštev. Ali pač?!
In če je uvodni razmislek namenjen temu, da smo del sveta in nam ne sme biti vseeno, kaj se v njem dogaja, ker bomo nenazadnje pomanjkanje miru, varnosti, hrane, vode, energen-tov občutili na svoji koži, je zaključek obrnjen v drugo smer.
Svet bomo spravili nazaj v tirnice tudi tako, da bomo v mirne vode potegnili vsaj svoj košček Zemlje. Neposredno na očeh nam namreč kakovost življenja zvišuje vrtec za 457 otrok in predvidenih 9 novih delovnih mest v Šmarju pri Jelšah, nova šola v Grižah bo kmalu polepšala guljenje šolskih klopi mladi generaciji, enotna turistična predstavitev Dežele Celjske v Ljubljani pa kaže, da vendarle zmoremo sodelovati kot enakopravni partnerji. Tudi Območno razvojno partnerstvo Osrednje Celjsko na ravni subregij dokazuje, da smo se od sobivanja v družini evropskih narodov nekaj naučili. S skupnim nastopom in prodornimi projekti se znamo potegovati za evropski razvojni evro.
Zdaj nam in prihajajoči novi vladi na ravni države preostane le še malenkost: da se nehamo izgovarjati na to, da ves svet meče s tečajev in pač nas zraven, ter začnemo tukaj in takoj reševati naše, slovenske težave. F smislu tistega, da posameznik ne more spremeniti sveta, lahko pa spremeni sebe. In svet bo lepši! Ko nas bo na domačem terenu malo manj metalo, bomo tudi pretrese zunanjega sveta lažje prenašali.
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
Odkar je v R-CERO mogoča petstopenjska obdelava odpadkov, na odlagališču po mehansko biološki obdelavi pristane le tretjina zbranih mešanih komunalnih odpadkov. Količine odloženih odpadkov se tako zmanjšujejo, a s tem se povečujejo stroški, ki jih imajo gospodinjstva s svojimi odpadki. Pri ustvarjanju le-teh pa smo Slovenci pravi rekorderji, saj je vsak od nas v letu 2010 dnevno »poskrbel« za skupaj 1,2 kilograma odpadkov.
Bomo Evropi plačevali kazni?
Ko se je Slovenija vključevala v Evropsko unijo, je sprejemala tudi zaveze, da bo za svoje okolje in naravne vire skrbela skladno z evropskimi standardi. Takrat - se zdi - ni bilo težko obljubljati, a tudi roki, ki so bili postavljeni za izpolnitev posameznih nalog, so se zdeli razumni. Zapleta pa se zdaj, ko se ti roki iztekajo oziroma so se iztekla že tudi vmesna podaljševanja na novo določenih datumov.
Danes bomo pregledali zgolj eno področje - kako je z obratovanjem odlagališč komunalnih odpadkov v Sloveniji. Obstoječa odlagališča komunalnih odpadkov po državi namreč ne ustrezajo Direktivi Evropske unije o odlagališčih odpadkov, omejen prostor večine teh odlagališč pa ne omogoča nadaljnjega odstranjevanja odpadkov. Ravnanje z odpadki je del celovitega področja ravnanja z okoljem, ki je bistvenega pomena tako za kakovost življenja vsakega posameznika kot tudi družbe kot celote. Odgovorno ravnanje z odpadki posega v vse sfere človekovega življenja - zasebno, gospodarsko in družbeno.
Sistem odgovornega ravnanja z odpadki, za katerega se zavzemata Evropska unija in s tem tudi Slovenija, spodbuja odgovorno potrošništvo in lo-
čevanje odpadkov na izvoru. Temu pa mora seveda slediti tudi odgovorno zbiranje, obdelava in odlaganje odpadkov na za to ustrezno urejenih odlagališčih, ki ne pomenijo grožnje okolju.
Vsi roki so potekli
Prvi datum, do katerega bi morali imeti v Sloveniji vsa odlagališča ustrezno prilagojena za odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov, je bil po evropskih predpisih že 16. julij 2009. Država ga je potem, ko je bilo jasno, da to ne bo izvedljivo, podaljšala do 1. januarja 2012. In ker je bilo kmalu jasno, da spet ne bo šlo, so lani kot novo prelomnico določili leto 2015.
Odlagališča potrebujejo za obratovanja dovoljenja IPPC, ki jih izdaja Agencija RS za okolje (Arso). Ta je lani pospešila svoje delo, a rezultat je bil za obstoječa odlagališča dokaj porazen. Kar sedmim odlagališčem po Sloveniji je namreč izdala negativne odločbe, dodatno pa je zavrnila izdajo dovoljenj še za štiri odlagališča. Med zavrnjenimi sta bili tudi odlagališči na Celjskem - Tuncovec pri Rogaški Slatini in Strensko v laški občini. Upravljavca obeh sta se pritožila in medtem ko za Strensko odločitev Upravnega sodišča RS še ni znana, je upra-
vljavec odlagališča v Tuncovcu v vnovičnem postopku pridobivanja dovoljenja.
Kaj nas čaka v Sloveniji?
Bomo svoje ravnanje z odpadki do leta 2015 uspeli urediti po evropskih standardih ali bomo morali Evropi zato, ker smo nekaj obljubili, pa potem tega nismo uspeli ude-janiti, plačevati kazni? Vsekakor je jasno, da nas bo eno ali drugo veliko stalo. Smetišča, kakršna smo poznali včasih, se namreč ne bodo nikoli več povrnila. In ob dejstvu, da je leta 2010 prav vsak Slovenec dnevno ustvaril 1,2 kilograma odpadkov, je to tudi prav.
Sicer bi se Slovenija kmalu lahko primerjala z Malto, kjer je eden najvišjih hribov na otoku ustvarjen prav iz - odpadkov!
Urejanje sodobnih in okolju prijaznih odlagališč resda stane, a hkrati prinaša tudi veliko prednosti. Ustvarjanje novih delovnih mest je le ena med njimi. Po oceni iz študije, ki so jo pripravili v Evropski komisiji, bi tako do leta 2020 lahko ustvarili 400 tisoč novih delovnih mest, celoten »odpad-karski« sektor pa bi postal pomemben del gospodarstva, saj bi se letni promet v tem sektorju v celotni uniji lahko povečal za okrog 42 milijard evov.
IVANA STAMEJČIČ
Zmanjševanje količin odpadkov
Po podatkih direktorata za javne službe in investicije pri okoljskem ministrstvu so komunalna podjetja na odlagališča leta 2008 odložila 822 tisoč ton, lani pa zaradi vedno uspešnejšega ločenega zbiranja le 550 tisoč ton komunalnih odpadkov. To je sicer še vedno zelo veliko. Na prebivalca smo leta 2010 v Sloveniji odložili 272 kilogramov komunalnih odpadkov oziroma 64 odstotkov vseh odpadkov. Povprečje v EU je 37 odstotkov, v Nemčiji in Avstriji na primer odložijo le dva do štiri kilograme komunalnih odpadkov na prebivalca. Na Celjskem je slika vzpodbudna; lani je bilo med vsemi zbranimi odpadki odloženih manj kot polovica komunalnih odpadkov.
Tuncovec odprt še do konca leta 2015?
Deponija Tuncovec, s katero upravlja OKP javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, je eno od enajstih odlagališč, ki jim ARSO ni podaljšal okolje-varstvenega dovoljenja za obratovanje. Pritožili so se na upravno sodišče, ki je razsodilo v prid slatinskega podjetja. Ali bo Tuncovec ostal odprt, pa kljub temu še ni znano.
»Zoper odločbo smo se pritožili in upravni spor je bil pozitivno rešen za nas, medtem pa je tudi začela delovati nova uredba o odlaganju odpadkov, ki nam je omogočila, da smo zaprosili za okoljevarstveno dovoljenje do konca leta 2015. Do takrat bi moralo biti v Tuncovcu še dovolj prostora,« razlaga direktor OKP Rogaška Slatina mag. Bojan Pirš. Kdaj bo vloga, ko so jo vložili konec lanskega oktobra, rešena, Pirš ne zna napovedati. Pravi pa, da je pri vprašanju podaljšanja okoljevarstvenega dovoljenja najbolj sporna bližina Celja, kjer je urejen regijski center za ravnanje z odpadki, kamor naj bi smeti vozili tudi iz občin šmarske upravne enote. Odpadke bi, kot pravi Pirš,
OKP v Tuncovcu zbira nenevarne mešane odpadke iz občin Rogatec, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Kozje, Podčetrtek in Bistrica ob Sotli. Količina tovrstnih odpadkov se je, od kar je podjetje leta 2007 uvedlo ločeno zbiranje odpadkov na mestu izvora, torej v gospodinjstvih, močno zmanjšala. Kot pravi Pirš, so v Tuncovec leta 2006 prepeljali več kot 12 tisoč ton odpadkov, leta 2011 pa »le« nekaj več kot pet tisoč ton. Več kot 30 odstotkov je ločeno zbranih odpadkov, kar je po Pirševih besedah dober rezultat. Teh ne odlagajo v Tuncovcu, pač pa jih že zdaj odvažajo bodisi v celjski R-CERO bodisi v ostala podjetja, kjer odpadke predelajo.
lahko vozili v Celje, a zaplete se pri denarju. »Nove, višje cene imamo sicer potrjene, a nam gospodarsko ministrstvo ne dovoli, da jih uveljavimo, saj je cene zamrznilo. Če bi začeli odpadke zdaj voziti v Celje, bi imelo podjetje več kot milijon evrov izgube,« razlaga.
In za koliko bodo, ko bodo cene odvoza odpadkov od-mrznjene, višji zneski na položnicah? Kot razlaga Pirš, bo podražitev odvisna predvsem od tega, ali bodo gospodinjstva sama skrbela za biološke odpadke. »V štiričlanski družini, ki kompostira na domačem kompostniku, bi se cena povišala za 8,40 evra, v štiričlanskem gospodinjstvu, kjer biološke odpadke pobiramo mi, pa za 10,70 evra.« Za primerjavo dodajmo, da je trenutno veljavna cena odvoza odpadkov za štiričlansko družino približno 8,50 evra. Podražitev bo torej več kot 100-odstotna.
AD
Občine, povezane okrog smeti
R-CERO edini v Sloveniji z vsemi okoljevarstvenimi dovoljenji - Poskrbljeno tudi za končno termično obdelavo preostanka odpadkov
»Začetki segajo že pred leto 2000, ko je celjska občina začela odkupovati zemljišča v okolici odlagališča Bukovžlak. Leta 2003 smo se začeli dogovarjati s sosednjimi občinami, saj je bil takrat postavljen standard za ureditev desetih, največ 12 regijskih odlagališč v Sloveniji,« se začetkov nastajanja Regionalnega centra za ravnanje z odpadki (R-CERO) Celje spominja direktor Javnega podjetja Simbio mag. Marko Zidanšek.
Država je takrat narekovala ureditev regijskih centrov, ki bodo zadoščali za ravnanje z odpadki z območij z 200 do 250 tisoč prebivalcev, kasneje pa je nekoliko popustila in dopuščala tudi odlagališča za odpadke do 80 tisoč prebivalcev. Na Celjskem se je 24 občin odločilo za projekt izgradnje prve in druge faze R-CERO. Z izgradnjo tega centra ima zdaj skoraj 250 tisoč prebivalcev v regiji rešeno odlaganje komunalnih odpadkov za naslednjih 30 do 50 let. Za izgradnjo centra pa je evropski Kohezijski sklad odobril skoraj 30 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Razliko do končne vrednosti investicije, ki je znašala 50 milijonov evrov, so prispevale sodelujoče občine in država.
konjiška, zreška in vitanjska občina ter preostale zgornje-savinjske občine, vendar se te niso odločile za sodelovanja.
»Leta 2004 smo podpisali pogodbo in začela se je 1. faza gradnje. Uredili in zgradili smo odlagalni prostor za obdelane komunalne odpadke, potem kompostarno, sor-tirnico s prostori za demonta-žo kosovnih odpadkov in vso potrebno infrastrukturo.« Po zaključku 1. faze je v letih 2006 in 2007 sledila ocena, da bi se dalo pridobiti še več nepovratnih sredstev EU. »In začeli smo 2. fazo - gradnjo objekta MBO za mehansko in biološko obdelavo odpadkov ter Toplarne Celje vzhod,« pojasnjuje Zidanšek in dodaja, da so s tem v Celju tudi zaokrožili z evropskimi predpisi skladno petstopenjsko obdelavo odpadkov.
Ta se začne seveda v gospodinjstvih, tam kjer odpadki nastajajo, z ločevanjem na izvoru in odlaganjem odpadkov v rjave (biološki), rumene (embalaža) in zelene (mešani komunalni odpadki) zabojnike. »Mehansko biološka obdelava izgleda tako, da zeleni zabojnik mešanih komunalnih odpadkov po tretjinah razdelimo na t.i. lahko frakcijo, ki je gorivo za toplarno, tretjina od-
Barvna lestvica zabojnikov
»Začelo nas je 16 občin, nato so pristopile še kozjanske občine in odkar se je iz občine Mozirje izločila občina Rečica ob Savinji nas je 24 občin partneric, ki so sodelovale pri gradnji R-CERO,« pravi Zidanšek in dodaja, da so bile seveda vabljene tudi
Odločitev za Pragersko
Na odlagališču na Prežigalu v Slovenskih Konjicah od konca junija ne odlagajo več mešanih komunalnih odpadkov.
Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice jih tako od takrat vozi na odlagališče na Pragersko, na Prežigalu pa še vedno zbirajo odpadno embalažo, steklo, kovine, sveče, oblačila in še druge odpadke, ki jih nato predajo pooblaščenim zbiralcem. Iz konjiške komunale so do novega leta vozili na Pragersko odpadke iz treh občin, to je Slovenskih Konjic in tudi Vitanja in Zreč. V Vitanju in Zrečah je od novega leta nov koncesionar za ravnanje z odpadki mednarodna družba Saubermacher.	BJ
nanja z odpadki vključno s končno termično obdelavo.
Tovarna za odpadke le za svojo regijo!
R-CERO je na nek način tovarna za obdelavo odpadkov. »In tako kot tovarna tudi funkcionira. Naš cilj je, da dosegamo prag rentabilnosti in zato mora obratovati na ravni svoje dimenzionirano-sti. Izkoriščenost se mora čim bolj približati sto odstotkom, saj so fiksni stroški dejstvo in se ne zmanjšujejo ob manjši količini obdelanih odpadkov,«
le, da bodo določale enotno ceno za obdelavo odpadkov. »Če se v lokalnem okolju o tem dogovorijo, je treba dodati le strošek odlaganja na odlagališču, ki je enak za vse občine partnerice, in strošek transporta. Ta je pravzaprav zanemarljiv, saj so v teh lokalnih okoljih t.i. prekladalne rampe, kjer odpadke stisnejo in jih z velikimi tovornjaki potem pripeljejo v Celje. Na položnici pomeni strošek prevoza kakšnih 50 centov, morda evro,« miri bojazen ljudi, da bi se z odlaganjem odpadkov v Bukovžlaku stro-
Marko Zidanšek: »V Celju nimamo interesa, da bi širili dejavnost. R-CERO je bil zgrajen za naše območje in ocenjujemo, da je prav, da vsaka regija ravnanje z odpadki ureja zase. Centri, ki so zgrajeni iz evropskega denarja, tudi niso zato, da bi ustvarjali dobiček. Gre nam zlasti za okoljski vidik in naša naloga je izpolnjevanje okoljskih standardov. Res pa je, da je zaradi nespretnosti lokalnih skupnosti in države v tem vmesnem času uspelo kar nekaj zasebnikom pobrati velik del pogače, ki jo pomenijo odpadki. A to je stvar države, če to dopušča.«
V Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje so naslednji objekti in oprema: sprejemni objekt s tehtnico, zbirni center, zaprta kompostarna za biogene / zelene odpadke, sortirnica ločeno zbranih frakcij, stiskalnica odpadkov, demontaža in vmesno skladišče kosovnih odpadkov in vmesno skladišče nevarnih odpadkov, novo odlagališče preostankov odpadkov. Samostojen objekt pa je še Toplarna Celje vzhod, kjer za gorivo poleg t.i. lahke frakcije mehansko biološko obdelanih mešanih komunalnih odpadkov uporabljajo še blato s celjske centralne čistilne naprave.
padkov, zvečine voda, atmosfersko izgine, zadnja tretjina pa kot t.i. težka frakcija ostane za odlaganje na odlagališče.«
R-CERO je torej v Sloveniji edini regijski center za ravnanje z odpadki, ki ima vsa okoljevarstvena dovoljenja oziroma soglasja in v celoti izpolnjuje petstopenjsko lestvico obdelave oziroma rav-
pravi Zidanšek. Trenutno v centru obdelujejo odpadke iz občin soustanoviteljic, razen s Kozjanskega in laške občine, kjer komunalne odpadke še odlagajo na svoji odlagališči v Tuncovcu in na Strenskem. »Za zagotavljanje praga rentabilnosti pa sprejemamo odpadke iz občine Domžale in okoliških občin. Res je, da se na nas obračajo tudi nekateri drugi - a zagotavljam, da smo odprti le do svoje polne zasedenosti. To pa je 60 tisoč ton komunalno obdelanih odpadkov letno,« Zidanšek zavrne namige, da bi se morda R-CERO v prihodnje lahko širil in dodaja, da je prav, da vsaka regija svoje probleme rešuje na svojem območju.
»V lokalnih okoljih se - ko je bil časa za to - niso uspeli dogovoriti. Problem je bila umestitev lokacije odlagališča, čeprav današnji sodobni centri
šek, ki bi ga za odvoz odpadkov plačevala gospodinjstva z območja kozjanskih občin in Laškega, močno povečal. »Te cene so se določale leta 2009 in če so takrat v občinah v nove cene vnesli stroške ravnanja z odpadki, bistvenih razlik ne bi bilo. Za občine, ki so bile partnerice v izgradnji R-CERO, je cena 96 evrov po toni.« Zgornjesavinjske občine, ki so kasneje pristopile k odlaganju odpadkov s svojega območja, plačujejo za 10 odstotkov višjo ceno oziroma 106 evrov, domžalske občine pa 120 evrov po toni.
V Celju cene še ugodne
A glede na cene, ki sicer veljajo v Sloveniji, je odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov v Celju še poceni. Koprčani na primer plačuje-
Gospodinjstva v občinah, kjer družba za ravnanje z odpadki Simbio skrbi tudi za odvoz odpadkov, plačujejo položnice za svoje odpadke glede na velikost zabojnikov. Tako je mesečna cena na položnicah gospodinjstev, ki imajo 120-litrske zabojnike, okrog 13 evrov, za 240-litrske pa znaša 19 evrov.
nimajo takšnih vplivov na okolje, kakršni so bili včasih,« še pravi. Država je dvakrat delila odpustke, zdaj je vprašanje, ali nam bo ustrezne regijske centre za ravnanje z odpadki, ki naj bi jih bilo po novem šest ali sedem v državi, uspelo pravočasno urediti ali pa bomo plačevali Evropi kazni zaradi neizpolnjevanja zakonodaje.
Stroški za zamudnike višji
Občine partnerice so se ob podpisu pogodbe zaveza-
jo 154 evrov po toni, najvišja cena za tono odloženih odpadkov v Sloveniji pa naj bi bila celo 190 evrov. »Naš center je torej stroškovno obvladljiv, a zavedati se je treba, da je cena večja zaradi tega, ker moramo odpadke predhodno obdelati, šele zatem pa lahko preostanek odložimo. Na čase, ko se je odpadke le odlagalo, jih poravnalo s težkim valjarjem in občasno posulo z zemljo, je treba pozabiti,« je jasen Zi-danšek
■ IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv Novega tednika
Bo kar tretjina polzelskih nogavičarjev brez dela?
Po slabih rezultatih v Tovarni nogavic Polzela napovedujejo sanacijski program, ki bo omogočil preživetje družbe
Tovarno nogavic Polzela je v preteklih nekaj letih močno prizadelo upadanje prodaje na vseh trgih in s tem seveda zmanjševanje prihodkov od prodaje. Po drugi strani so se višale cene na trgu surovin, nekatere surovine so bile vse težje dostopne in podjetje se je znašlo v silno težkem položaju. Uprava pod vodstvom nove predsednice Karmen Dvorjak je v četrtek napovedala nekaj ukrepov, s katerimi bodo skušali rešiti tovarno, med njimi je tudi najbolj nepriljubljen: odpuščanje zaposlenih.
Lansko leto so ob 12,2 milijona evrov prihodka sklenili z 1,2 milijona evrov izgube. »Izguba se mi zdi zaskrbljujoča, ker se podjetje ni stroškovno prilagodilo,« je omenila predsednica uprave Karmen Dvorjak, ki je vodenje polzelske družbe prevzela z novim letom. Tako polzelski tovarni nogavic ne ostane drugega kot povečana prodaja izdelkov z višjo dodano vrednostjo in temeljita prenova poslovanja. Podrobnosti bodo znane, ko bodo izdelali sanacijski program, v katerem predvidevajo tudi odpuščanje delavcev.
Za preživetje
»Stroški dela so višji od polovice prihodkov in na dolgi rok to ne zagotavlja pozitivnih rezultatov. Na sedanji način preprosto ne moremo preživeti. Vsi socialni partnerji se zavedajo težkega položaja in tudi tega, da se moramo prilagoditi. Kar se tiče odpuščanja, je točno
O razmerah v tekstilni industriji in načrtih polzelske »lastovke« so govorili Samo Hribar Milič, Karmen Dvorjak in Jože Smole.
število težko napovedati, saj bo marsikaj odvisno od dogovorov s kupci v okviru tujih blagovnih znamk, v okviru katerih bi prodrli na ruske in ostale vzhodnoevropske trge. Kot kaže, bi brez dela ostala manj kot tretjina zaposlenih, naprej v režiji,« je povedala predsednica.
Vizija nove direktorice je, da Tovarna nogavic Polzela vL naslednjih letih postane vodilni ponudnik in proizvajalec vseh vrst nogavic v Sloveniji ter na trgih bivše Jugoslavije, seveda pa želijo
V slovenski tekstilni industriji je bilo leta 1990 53 tisoč delovnih mest, leta 2000 je bilo število prepolovljeno, lani pa je dajala kruh le še nekaj več kot 7.600 zaposlenim.
biti med vodilnimi tovrstnimi ponudniki v Evropi in
izven nje. »Ponosna sem na naše izdelke, optimizem pa
Med glavnimi strateškimi usmeritvami v družbi Polzela napovedujejo proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo, širitev dopolnilnega programa, krepitev lastne blagovne znamke, širitev prodaje na tuje trge, širitev mreže dobaviteljev, optimizacijo maloprodajne mreže ter boljše upravljanje s hčerinskimi družbami na Hrvaškim ter v Bosni in Hercegovini.
temelji na veri v kakovostne izdelke družbe Polzela, ki jih moramo bolje tržiti,« je poudarila Dvorjakova.
Tekstilci med vzponi in padci
Na prireditvi v gradu Komenda so predstavili tudi modne trende in obraz Polzele za sezono pomlad-po-letje, dosedanji župan Ljubo Žnidar pa je omenil, da so polzelskim nogavičarjem že v preteklosti poskušali pomagati. Še predobro se namreč zavedajo pomena vsakega delovnega mesta
v občini. Ob tem je Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, predstavil tudi izjemno slabo tekstilno statistiko. Tekstilna panoga kljub temu, da je v svetu drugi največji igralec, ne velja za perspektivno in mladi se ne odločajo za delo in šolanje v tej smeri.
»Plače so med najnižjimi, vendar tudi socialni partnerji sedaj vedo, katere so prednosti in izzivi v tekstilni industriji, ki zahteva izjemno veliko znanja, nenehen razvoj in inovacije,« je omenil Smole ter dodal, da v Sloveniji za to panogo praktično ni več srednjih in poklicnih šol, kar se bo v prihodnosti zagotovo izkazalo za velik problem.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je številkam o delavcih, ki so brez dela ostali v tekstilni industriji, dodal podatek, da je v zadnjih štirih letih delo izgubilo skoraj 70 tisoč zaposlenih. Presenetljivi pa so nekateri podatki iz lanskega poslovanja slovenskih podjetij - ta so lani namreč izvozila več kot v letu 2008, ki je doslej veljalo za rekordno izvozno leto. »Torej na domačem trgu ni bilo dovolj povpraševanja oziroma so zaposleni izgubljali delo v podjetjih, ki se niso znala preusmeriti na tuje trge,« je pokomentiral Milič in dodal, da je pot, ki so jo ubrali pol-zelski nogavičarji, ki stavijo na utrjeno in kredibilno blagovno znamko, prava.
US
Foto: GrupA
Predsednikova pohvala gazeli z Ljubnega
Predsednik Danilo Turk z vodstvom KLS, županom občine Ljubno Franjem Naraločnikom in nekaterimi zaposlenimi, ki so izjemno ponosni na njegov obisk.
Predsednik države Danilo Turk je v torek obiskal družbo KLS na Ljubnem, ki velja za enega najpomembnejših svetovnih proizvajalcev v avtomobilski industriji in je, kot je zatrdil predsednik, eno vodilnih slovenskih podjetij, ki je izkazalo izjemne rezultate z lastnim naporom.
»V Sloveniji smo ponosni na tovrstne dosežke, saj so ti dosežki plod lastnega znanja in lastnega prizadevanja, v tem pa je tudi ključ do uspeha,« je povedal predsednik Turk in poudaril, Slovenija za celovit razvoj potrebuje industrijsko jedro in strategijo. Ravno KLS je, kot je poudaril predsednik Turk, primer, kako se z razvojem proizvodnje dosežejo boljši tržni rezultati ter kultivirajo delo, proizvodnja in razvoj v celoti. V družbi, ki je tudi letošnja zlata gazela, dosegajo visoko dodano vre-
dnost, vendar pa je po mnenju predsednika Turka bistvo dobrega dela v tem, da na Ljubnem vladajo visoka poslovna etika in kultura, samospoštovanje in spoštovanje drugih.
V podjetju KLS naj bi letos ustvarili več kot 27 milijonov evrov prihodkov, na tuje trge pa izvozijo več ko 90 odstotkov svoje proizvodnje. Zaposlenih je preko 180 delavcev, bistveno hitreje kot število zaposlenih pa povečujejo proizvodnjo in prodajo. Kot je ocenil direktor KLS Mirko Strašek, ima podjetje vseskozi dobre rezultate rasti, družba pa napreduje tudi v teh hudih časih. Tržne razmere in konkurenca od njih terjajo inovativnost. Lani so tako v družbi prejeli le 1,5 reklamacije na milijon dobavljenih izdelkov, zamud pri dobavah pa sploh niso imeli.
US
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
Na sejmu so predstavili tudi različne novosti s področja robotike.
Zeleni izdelki -prednost na trgu
Pri nas prepočasni pri uvajanju okolju primernejših izdelkov
Do leta 2016 naj bi se za 11 odstotkov povečale količine odpadne elektronske in elektro opreme. Strateških surovin, ki jih v tej industriji potrebujejo za izdelovanje posameznih delov, je malo in so v domeni nekaterih držav, zato je treba najti drugačne surovine in predvsem ponovno uporabiti odpadne izdelke.
O tem so govorili na okrogli mizi o zelenih izdelkih in z njimi povezanimi priložnostmi, ki so jo pripravili v okviru sejmov Ifam in Intronika na celjskem sejmišču.
Danes, v petek, se na celjskem sejmišču končujeta sejma Ifam (za področja avtomatizacije, mehatronike, robotike in Intronika (za strokovno in profesionalno elektroniko, komponete, orodja Strokovna sejma, na katerih se letos predstavlja največ neposrednih razstavljavcev doslej, je organiziralo celjsko podjetje ICM. Poleg tega, da se je v treh dneh predstavilo 124 razstavljavcev iz Slovenije in tujine, so v okviru sejma pripravili tudi poslovni forum in okroglo mizo o zelenih izdelkih in z njimi povezanimi priložnostmi.
V Evropi se usmerjajo v zmanjševanje uporabe energije in materialov, prizadevajo si ustvariti čim manj odpadkov in skleniti krog od surovin do izdelka ter na-
zaj do surovin. O vsem tem so začeli razmišljati že pred desetletjem, ko se je pokazal problem z odlaganjem elektronske in elektro opreme. Nastala je direktiva, ki določa odlaganje in reciklažo te opreme, prepovedali so uporabe nekaterih nevarnih snovi v teh izdelkih, naslednji korak pa je, da se v vseh fazah življenjskega cikla izdelka upošteva, da mora biti okolju prijazen. Janez Ren-ko iz Zbornice elektronske in elektroindustrije v okviru GZS, ki je vodil žal slabo obiskano okroglo mizo, je poudaril, da država pri nas sicer spodbuja energetsko učinkovitost in s sistemom zelenih naročil daje možnost za večjo tovrstno ponudbo. Večji del bremena razvoja izdelkov, ki bodo okolju prijazni, pa je še vedno na posameznih podjetjih. Prednost slovenske elektronske in elektroindustrije je, da je vpeta v izvozna dogajanja, zato morajo biti tudi manjša podjetja sposobna uporabljati sodobno tehnologijo in slediti vse strožjim zahtevam tujih trgov.
Premalo
ekodizajna v naših podjetjih
Kako se podjetja pri nas sploh spopadajo z uvajanjem okolju primernejših izdelkov, tako imenovanim ekodizaj-nom, je pokazala raziskava,
ki so jo lani opravili na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti. Po besedah dr. Gregorja Radonjiča, predstojnika katedre za tehnologijo, so zajeli tri panoge v Sloveniji, in sicer elektronsko in elektroindustrijo, metalurgijo in kemično industrijo. Podjetja so spraševali, katere kriterije upoštevajo znotraj celotnega življenjskega ciklusa izdelka (surovine, kemikalije, procese, energijo, kaj bo z izdelkom po uporabi »Sodobni koncepti razvoja morajo namreč zajeti čim več tovrstnih kriterijev, da je nek izdelek okoljsko boljši od konkurenčnih,« pravi dr. Radonjič. Ugotovili so, da slovenska podjetja zaostajajo pri uvajanju ekodizajna, še vedno se namreč osredotočajo na procese, šele potem sledijo kriteriji, ki se nanašajo direktno na izdelke. Podjetja pri iskanju novih rešitev najbolj motivira konkurenčna prednost, sledijo strožja zakonska določila in zahteve poslovnih partnerjev. Raziskovalce pa je presenetilo, da ekodizajn ne spodbuja inovacijske dejavnosti v večini anketiranih podjetij, čeprav naj bi v tem primeru šlo za razmisleke o novih izdelkih in izboljšavah. Zakaj je tako, pa bo verjetno predmet kakšne nadaljnje raziskave.
TATJANA CVIRN Foto: Grupa
Bolnišnica Topolšica skoraj zagotovo z direktorjem
Svet zavoda Bolnišnice Topolšica je na zadnji seji vendarle imenoval novega direktorja bolnišnice. To se je zgodilo šele po tretjem razpisu in šele potem, ko se je dosedanji direktor Damjan Justinek, ki je od julija lani bolnišnico vodil kot vršilec dolžnosti, vendarle odločil ponovno kandidirati. In ni bil izbran. Svet zavoda se je s štirimi glasovi za in tremi proti odločil za Leopolda Rezarja.
Za imenovanje novega direktorja mora dati soglasje še vlada, vendar je to zgolj formalnost, kot je pojasnila predsednica sveta zavoda Samira Ališič Kovač. Ališič Kovačeva je za Rezarja glasovala že na enem od prejšnjih razpisov za direktorja bolnišnice. Takrat ni bil imenovan. Kmalu na to so zamenjali tri člane sveta zavoda od sicer sedmih. Ena od teh treh članov na seji, na kateri so glasovali za Rezarja, sploh ni bila prisotna in je kasneje sama odstopila, torej ni bila zamenjana. Vsi trije pa so bili predstavniki ustanovitelja, torej ministrstva za zdravje. Novi trije člani so bili poleg
Damjan Justinek se poslavlja z mesta direktorja Bolnišnice Topolšica, ki jo je zadnje mesece vodil kot vršilec dolžnosti.
Ališič Kovačeve tisti, ki so na zadnji seji sveta glasovali za Rezarja.
Ališič Kovačeva na namige, da so morali člane sveta zavoda zamenjati, da bi dobili »pravega« direktorja, odgovarja, da to ni prav nič povezano. Pravi, da ima vsak minister pravico, da nastavi svoje člane svetov zavodov, saj gre v teh primerih za neko politično voljo, politično zaupanje. Dodaja, da je
sama na tem zadnjem razpisu glasovala za Rezarja zato, ker je imel boljši program oziroma boljšo predstavitev na seji sveta zavoda. Sicer pa poudarja, da je sama Justineku predlagala, naj kandidira, pa sprva sploh ni želel. Po njenem mnenju je bila napaka, da je Justinek potem, ko se je vendarle odločil za kandidaturo, poudarjal le naložbe, ne pa tudi kadrovskih rešitev.
Se obetajo prepiri?
Damjan Justinek pravi, da ni razočaran nad izidom glasovanja, je pa razočaran nad načinom izbire: »Kako je možno, da Rezar sprva ni bil primeren kandidat, pa je na tistem razpisu sam kandidiral, zdaj, ko sem kandidiral tudi sam, je bil pa celo najboljši?« Zakaj ni kandidiral že prej, pa Justinek razlaga, da že ves čas opozarja, da bi morali biti funkciji poslovnega in strokovnega direktorja tudi v Bolnišnici Topolšica ločeni. Le tako bi namreč po njegovem mnenju lahko konkurirali ostalim in bili vedno bolj moderna bolnišnica. Za
kandidaturo se je končno odločil po prigovarjanju kolegov, da bi bolnišnico vodil še vsaj do konca gradnje in energetske sanacije. Zaradi menjave na čelu bolnišnice se namreč bojijo morebitnih zamud pri energetski sanaciji, ki se mora začeti aprila.
Justinek sicer pravi, da Rezarja pozna, saj sta včasih tudi delala skupaj. Pravi, da sprememba na vrhu ne bo pomenila popolnoma nič slabega za bolnišnico in da ga ne skrbi za strokovni del. Vsi tega mnenja ne delijo. Po neuradnih podatkih so zdravniki v bolnišnici celo podpisovali peticijo proti Re-zarju. Nekateri zdaj nasprotujejo njegovi izvolitvi tudi z obrazložitvijo, da bi moral dobiti dvotretjinsko večino na svetu zavoda in ne le en glas več kot Justinek. V bolnišnici pa so nam pojasnili, da to ni res, saj statut predvideva navadno večino. Rezar bo tako skoraj zagotovo novi direktor. Ali bo povezovalen ali bodo med zaposlenimi trenja, pa bo pokazal čas.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
Dolamič ostaja v Rimskih termah
Celjsko okrožno sodišče je zavrnilo zahtevo upniškega odbora Rimskih term za razrešitev prisilnega upravitelja Borisa Dolamiča.
Upniški odbor je izrazil sum morebitne pristranskosti upravitelja pri vodenju postopka prisilne poravnave zaradi začetega stečajnega postopka nad gradbenim podjetjem, ki ga je vodil Dolamič. Gre za Gradbeno podjetje Grosuplje, po stečaju pa upraviteljica Melita Butara izpodbija za več kot 2 milijona evrov poslov. Zato je upniški odbor želel, da postopek prisilne poravnave v Rimskih termah vodi kdo drug in ne človek, »katerega posli pred stečajem še niso dokončno opredeljeni«. Dolamič je sodišču pojasnil, da je zahteva upniškega odbora neutemeljena, ker razlogi, ki jih navajajo upniki, niso v skladu z zakonom. Svojo funkcijo naj bi opravljal »korektno, odgovorno, vestno in pošteno«. Na njegov predlog je sodišče zahtevo upniškega odbora zavrnilo kot neutemeljeno.
US
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
Jutri vendarle mandatar?
Če pri glasovanju v državnem zboru spet ne bo kakšnih zapletov, bo Slovenija jutri, v soboto, končno dobila mandatarja za sestavo nove vlade. To bo oblikovala desnosredinska koalicija strank SDS, Liste Virant, SLS, Desus in NSi, ki naj bi Janeza Janšo podprla s 50 poslanskimi glasovi.
Glede na to, da je s podpisom koalicijske pogodbe med strankami zagotovljena zadostna podpora predlaganemu mandatarju (za izvolitev je potrebnih 46 poslanskih glasov), je pričakovati, da ga bosta podprla tudi poslanca narodnih skupnosti. Janez Janša bi tako po mandatu v letih 2004-2008 znova postal predsednik Vlade Republike Slovenije.
Predsedniki SDS, Liste Virant, SLS, DeSUS in NSi so podpisali koalicijsko pogodbo, ki so jo poimenovali Pogodba za Slovenijo 20122015, in v sredo opoldne v državni zbor vložili predlog, da se Janšo izvoli za mandatarja. Ker se koalicija zavze-
Na volilnem soočenju naše medijske hiše lani v Celju je bil Janez Janša na trenutke malce utrujen. Glava ga utegne boleti tudi v vlogi mandatarja. Njegova, sicer povsem realna napoved, da se bomo poslej pokrivali le toliko, kolikor bo odeja dolga, pa kaže, da se bomo slej ko prej za glavo prijemali tudi državljani.
ma za zmanjšanje števila ministrstev v vladi z dosedanjih 15 na 11 ministrstev, so poslanci včeraj popoldne na izredni seji obravnavali no-
velo Zakona o vladi. Sprejem zakonskih sprememb bi namreč novemu predsedniku vlade omogočil, da bi lahko že oblikoval manj številčno vlado in poslancem v potrditev predlagal 11 ministrov, sicer bi jih moral 15. Včerajšnja odločitev (sprejeta po zaključku naše redakcije, op. p.) bi tako pospešila oblikovanje vlade, ki bi bila tako lahko imenovana do 10. februarja.
Spomnimo še, da predsednik države dr. Danilo Turk potem, ko v prvem krogu poslanci niso podprli njegovega kandidata in relativnega zmagovalca volitev Zorana Jankoviča in vmesnem poskusu z Markom Voljčem kot človekom, ki bi vodil tehnično vlado, v sredo ni predlagal novega imena. Dejal pa je, da Janez Janša »nima polne legitimnosti za kandidaturo za mandatarja za sestavo vlade«, ker ga bremeni pravnomočni obtožni predlog v primeru Patria.
IS
Foto: SHERPA
Dežela Celjska se predstavlja
Na največjem turističnem dogodku v Sloveniji sejmu Alpe-Adria: Turizem in prosti čas, ki se je začel včeraj in se bo končal v nedeljo, svojo turistično ponudbo s pestrim programom predstavlja tudi Dežela Celjska. Sejemski nastop je del triletnega projekta Regionalna destinacijska organizacija Dežela Celjska, katerega nosilec je Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje.
Včeraj so se predstavili turistični ponudniki iz Celja, in sicer z aktualno ponudbo Celjske koče in najboljšim slovenskim hostlom MCC Hostel. Posebno pozornost so posvetili promociji Šmartinskega jezera - predstavila se je pravljična vasica Zelen'dol. Danes na razstavnem prostoru Savinjčani predstavljajo pomen hmeljarstva za Spodnjo Savinjsko dolino. Obiskovalci lahko nazdravijo s pivom, poskusijo hmeljevo žganje Etnološkega društva Hmeljarska vas in dobrote Društva kmečkih žena Ponikva. Predstavili se bodo tudi hmeljarski starešina in princesa, malteški vitezi z gradu Komenda in grajska gostilnica Malteza. Jamo Pekel in Rimsko nekropolo predstavlja Turistično društvo Šempeter.
Jutri bodo predstavili turistično in kulinarično ponudbo Dravinjskega in Kozjanskega. Za vse željne smučanja bodo pripravili ugodne smučarske programe za Roglo in Zreče. Z izdelki iz medu bo na razstavnem prostoru
Na sejmu tudi Laščani
Na sejmu Alpe Adria se bo na svojem prireditvenem prostoru predstavila tudi Občina Laško. V občini je sicer glavni ponudnik in organizator turistične dejavnosti Stik Laško, ki pripravlja predstavitev turistične, športne, kulture in ostale ponudbe s Thermano Laško in ostalimi ponudniki storitev. Predstavitev bo predvsem na osnovi izdelkov, ki jih v Laškem razvijajo na turističnem področju. Med drugim bodo predstavili kranceljpint, lectarstvo in čebelarstvo ter tradicijo pivovarstva. Na stojnici bodo imeli tudi otroško animacijo. ŠK
Nadomestne županske volitve
Roki za volilna opravila, ki jih je treba izvesti pred nadomestnimi županskimi volitvami v občinah, kjer so bili dosedanji župani 4. decembra izvoljeni za državnozborske poslance, so začeli teči že 7. januarja. Volilna kampanja se začenja 11. februarja, do 15. februarja pa je čas za vlaganje županskih kandidatur.
V Sloveniji je takšnih občin 11, v desetih bodo nadomestne županske volitve 11. marca, le v Ljubljani so za volilni dan izbrali 25. marec. Na Celjskem bodo nadomestne županske volitve v občinah Polzela in Radeče, kjer sta bila do izvolitve za poslanca župana Ljubo Žnidar (SDS) in Matjaž Han (SD). Županske kandidature lahko vlagajo stranke ali pa skupine volivcev. Kandidat potrebuje podpise najmanj dveh odstotkov volivcev v občini, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana, vendar ne manj kot 15 in ne več kot 2.500 podpisov.
razvajalo Čebelarstvo Žvikart iz Slovenskih Konjic, z degustacijo pa bodo predstavili tudi vina z vinorodnih Škalc, podjetja Zlati Grič, Rosandine dobrote s kmetije Ploštajner in Slomškove orehe z ekološke kmetije Romane Rečnik.
Predstavitev na sejmu je primer ponovnega partnerskega sodelovanja organizacij, vključenih v turistično destinacijo Dežela Celjska - Zavoda Celeia Celje, Razvojne agencije Sotla in GIZ Podčetrtek, Razvojne agencije Kozjansko in TIC Šentjur, ZKŠT Žalec, LTO Zreče in TIC Slovenske Konjice. Letošnja predstavitev poteka po subregij-skih dnevih z namenom, da se predstavi čimbolj pestra in bogata turistična ponudba. Vsak dan so na sejemskem prostoru prisotni predstavniki Term Olimia, Term Dobrna in Term Zreče ter Rogla.
V nedeljo bo predstavitev turistične in kulinarične ponudbe Obsotelja in Kozjanskega. Na razstavnem prostoru bodo obiskovalci lahko sodelovali v etnografskih prikazih in spoznali domače obrti, ki jih ohranjajo v Muzeju na prostem Rogatec, okušali kulinariko Društva kmetic Ajda in občudovali ročne spretnosti rezbarja Marka Kostajnška.
ŠO
Na Polzeli ter v Radečah bodo 11. marca izvolili novega župana oziroma županjo. Predvolilna opravila so se že začela. (Foto: GrupA)
Pravila za spremljanje nadomestnih županskih volitev
Po Zakonu o volilni in referendumski kampanji obveščamo javnost, da bomo v Novem tedniku in na Radiu Celje nadomestne županske volitve 2012 spremljali v skladu s profesionalnimi standardi ter o dogodkih poročali in jih komentirali po lastni presoji.
Organizatorjem predvolilnih kampanj ne bomo ponudili brezplačnih predstavitev, prav tako ne bomo objavljali brezplačnih sporočil, za katere bomo v skladu z uredniško politiko obeh medijev presodili, da služijo propagandi v volilni kampanji. V časopisni rubriki Pisma bralcev ne bomo objavljali vsebin, ki so kakorkoli povezane z volilno kampanjo. Oglasna sporočila v obeh medijih bodo dostopna pod enakimi pogoji vsem organizatorjem volilne kampanje ter drugi zainteresirani javnosti. Morebitna plačana vsebina bo jasno označena kot propagandno sporočilo z navedbo naročnika.
Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
Drago plačevanje brezplačne objave
V Celjskem sejmu opozarjajo svoje razstavljavce, naj dobro preberejo sicer zapeljive ponudbe - Bistvo skrito v drobnem tisku
Ga menda ni podjetnika in tudi velikega podjetja ne, kjer se ne bi razveselili, da bo po sodelovanju na kateri od sejemskih prireditev osnovna predstavitev podjetja brezplačno objavljena še v spletnem katalogu. Saj veste - z nekaj kliki tako vaša ponudba postane dostopna tudi tistim, na katere sicer tudi s še tako premišljenim oglaševanjem niste pomislili. A v Celjskem sejmu kot enem največjih organizatorjev sejemskih prireditev v Sloveniji opozarjajo, da se za ponudbami, ki jih te dni prejemajo njihovi lanski razstavljavci, skriva past.
»Pravzaprav je bistvo skrito v drobnem tisku, ponudba, ki razstavljavcem na naših lanskih sejmih ponuja brezplačno objavo njihovih podatkov v spletnem katalogu, pa ob podpisu postane pogodbeni odnos, ki niti ni tako poceni,« pojasnjuje izvršna direktorica Celjskega sejma Breda Obrez Preskar. Tovrstno »novačenje« razstavljavcev sicer ni nič novega, saj imajo z njim v Celjskem sejmu izkušnje že
Expo-Guide je ponudbe poslal tudi razstavljavcem na lanskem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju.
vse od leta 2000, je pa res, da se je znova močno okrepilo letos januarja.
Ponudbo dobro preberite
»Na naslov nekaterih od vas je pred kratkim prišel dopis - ponudba Expo-Gu-
»Gre za poskus prevare, ki ji je nasedlo že veliko podjetij po celem svetu. V preteklih letih so te ponudbe pošiljali pod naslovom Fairguide iz Avstrije, Švice, Luksemburga in Nemčije. Vendar je lani svetovno sejemsko združenje po večletnih pravdnih postopkih v poravnavi s tem podjetjem doseglo vsaj to, da ne bodo več pošiljali teh zavajajočih ponudb iz držav članic EU. Očitno pa so zdaj podobno podjetje ustanovili v Mehiki in s prevarami poskušajo naprej,« še opozarjajo v Celjskem sejmu.
ide. Ta navaja, da ponujajo vsem razstavljavcem na različnih sejmih brezplačni vpis v katalog. Ponudba je v angleškem jeziku, na njej pa se pojavlja tudi ime sejma in ime Celjskega sejma kot organizatorja sejma, na katerega ste prijavljeni ali pa ste na tem sejmu sodelovali,« je zato v sporočilo, ki ga je poslala prav vsem razstavljavcem na lanskih sejemskih prireditvah Celjskega sejma, zapisala samostojna komer-cialistka Marjana Žgajner.
S tem sporočilom jih je želela opozoriti, da se s podpisom dopisa, ki je oblikovan kot naročilnica, zavežejo tudi
k plačilu 1.271 evrov letno. Pogodbeno razmerje je najprej opredeljeno za tri leta, pogodba pa velja za nedoločen čas, če se po treh letih pisno ne odstopi od nje. »Vse to je navedeno v drobnem tisku spodaj,« pravi Marjana Žgajner in dodaja, da družba Celjski sejem in tudi ostali organizatorji sejmov niso s podjetjem Expo-Guide in njihovo ponudbo v nikakršni povezavi. »A razstavljavci tega ne morejo vedeti, saj ponudba dejansko izgleda tako, kot da jim objavo v spletnem katalogu ponujajo skupaj z nami,« še pravi. V Celjskem sejmu sklepajo, da podjetje
Expo-Guide naslove razstavljavcev na sejmih pridobi iz katalogov sejmov. Njihove podatke na spletu tudi dejansko objavijo, a - ne brezplačno - seveda sledi račun. »Kot smo izvedeli od zadnjih razstavljavcev, ki so se obrnili na nas, ta znaša 1.271 evrov letno,« pravi Breda Obrez Preskar.
Tudi grožnje s tožbo
V Celjskem sejmu še pravijo, da so se v podjetju Expo-Guide očitno zdaj odločili za neposredno pisno komuniciranje z razstavljavci. »Pošljejo jim ponudbo, ki jo žal razstavljavci ne preberejo dovolj natančno. Nekaj zaradi tega, ker je v angleščini, nekaj najbrž tudi zato, ker smo v dopisu omenjeni tudi mi kot organizatorji sejma, na katerem so sodelovali,« pojasnjuje Marjana Žgajner in dodaja, da so v preteklih letih imeli tudi primere, ko so zastopniki spletnega kataloga na samem sejmu nagovarjali razstavljav-
ce k vpisu. »Spomnim se, da je bilo kar precej pritožb razstavljavcev na predlanskem sejmu Kozmetika,« pravi in dodaja, da so v Expo-Guidu letos očitno sistematično »obdelali« vse njihove lanske sejme, saj so se jim že pritožili razstavljavci z Mednarodnega obrtnega sejma ter tudi manjših sejmov, kot sta Graf&Pack in Poroka.
»V primeru, da razstavljavec, ki jim je poslal podpisan obrazec za objavo podatkov v spletnem katalogu, zatem ne plača računa, sledijo grožnje,« pravi Marjana Žgajner. Tudi grožnje s tožbo, ki so običajno najbolj učinkovite. A kot še dodaja, ne ve za primer, da bi podjetje Expo-Guide tudi ob nadaljnji »nepokorščini« razstavljavca, ki za ponujeno brezplačno objavo ni pripravljen plačati računa, resnično sprožilo sodni postopek in katero od slovenskih podjetij tudi dejansko tožilo. A previdnost vseeno ni odveč.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
Expo-Guide na spletu
Spletna stran Expo-Guide je mednarodna baza podatkov o sejmih, predstavitvah, razstavah in konferencah po vsem svetu. Kot navajajo, so pri njih zbrane informacije o več kot 15 tisoč trenutnih in bližajočih se poslovnih dogodkih, treh milijonih razstavljavcev in pet tisoč organizatorjih prireditev. Stran naj bi zainteresiranim podjetjem pomagala pri odločitvi, na katerih dogodkih sodelovati, omogočala pa naj bi tudi učinkovito tkanje novih poslovnih vezi.
Spletna stran, ki je v petih jezikih (slovenskega seveda ni med njimi), uporabniku omogoča iskanje dogodkov po različnih kriterijih, kot so ime države, ime dogodka, datum dogodka ali vrsta posla. Prav tako je mogoče poiskati informacije o posameznem podjetju, vključno s povezavo na spletno stran tega podjetja in možnostjo pošiljanja elektronske pošte podjetju. Še to: spletna stran je dosegljiva v petih jezikih - angleškem, nemškem, francoskem, italijanskem in španskem.
V bazi številna podjetja s Celjskega
Malce smo se poigrali in med organizatorji dogodkov iz Celja našli dve podjetji. V kategoriji razstavljavcev pa je v bazi spletne strani kar 535 podjetij s sedežem v Celju! Med dogodki v Celju, ki se bodo zvrstili v letošnjem letu, je naštetih 24 prireditev, med njimi na primer ne manjka niti decembrski sejem Erotika. Tudi manjši kraji so dobro zastopani. Iz Šmarja pri Jelšah je mogoče najti 30 podjetij, prav toliko iz Prebolda, 15 z Dobrne, je pa zanimivo, da smo na strani zasledili celo podatke nekaterih občin.
Kakšne so ugodnosti članov?
Stran omogoča tudi registracijo, ki je, kot kaže, brezplačna, saj ne zahteva podatkov o transakcijskem računu ali imenu podjetja. Članom portal omogoča, da si posebej označujejo določene zanje zanimive dogodke ali podjetja. Registrirajo pa se lahko tudi podjetja, ki želijo objaviti svoje kontaktne podatke ali podatke o prireditvah, ki jih organizirajo. Pri tej registraciji je posebej navedeno, da je brezplačna.
ANJA DEUČMAN
Izsek iz ponudbe, kakršne so januarja prejemali razstavljavci na lanskih sejemskih prireditvah Celjskega sejma. - Št.8-27.januar2012
Slovenci in Hrvati so se dogovorili
PODČETRTEK - Po dolgih letih je, kot vse kaže, problem dotrajanega lesenega mejnega mostu na reki Sotli v Ime-nem rešen. Slovenci in Hrvati so pogodbo za gradnjo novega mostu podpisali že pred dvema desetletjema, nato so se zapleti kar vrstili, zato je mejni prehod Imeno zaprt že približno štiri leta. Danes, 27. januarja, bo tam končno slovesnost ob začetku gradnje novega mostu.
Slovesnost, kjer bosta ura- rajo že četrto leto uporabljati
dna gostitelja domača župana, župan Podčetrtka Peter Misja ter župan hrvaških Zagorskih Sel Željko Kodrnja, bo na hrvaški strani dotrajanega mostu, ki je za štiri leta prekinil stike med domačini na obeh straneh meje. Zaradi tega mo-
Na današnji slovesnosti, ki bo na hrvaški strani zaprtega mejnega mostu v Imenem, bosta zbrane pozdravila direktor republiške direkcije za ceste Gregor Ficko ter predsednik uprave hrvaških cest Josip Škorič. V zadnjem obdobju naj bi bil prav Ficko veliko pripomogel k rešitvi problema gradnje novega mostu, saj hrvaških sogovornikov na vse dogovorjene sestanke ni bilo. Most je sicer bolj potreben ljudem na hrvaški strani kot na slovenski.
oddaljen mejni prehod Sedlarjevo. Domačine iz desetletij, ko na Sotli ni bilo mejnih prehodov, med drugim povezujejo sorodstvene vezi, ki so bile več let precej otežene.
Zgodovina prizadevanj za gradnjo novega mejne-
Zaradi zaprtega mejnega prehoda na mejnem mostu v Imenem, ki je zaprt že blizu štiri leta, morajo potniki prehajati mejo na nadomestnem prehodu v oddaljenem Sedlarjevem (na fotografiji). Tudi na današnjo slovesnost bo treba čez Sedlarjevo.
ga mostu v Imenem, ki naj bi bil dokončan maja, ni ravno kratka. Pred dvema desetletjema so Slovenci in Hrvati že podpisali pogodbo za gradnjo novega mostu s celjskim Ingradom, vendar je nato začela divjati vojna. Na mejnem mostu se je nato pojavil mejni prehod med dvema samostojnima državama, leseni most pa je postajal iz leta v leto vse bolj dotrajan. Nova prizadevanja za gradnjo novega mostu so
se pojavila pred trinajstimi leti, ko se je denar zanj pojavil v slovenskem državnem proračunu, na hrvaški strani pa so izdelali projektno dokumentacijo. Zaradi težav z vodarji na slovenski strani jo je nato bilo treba popraviti, pot do sodobnega mostu pa je bila vseeno še dolga. Vladi sta sporazum o gradnji novega mostu podpisali že predlani, ko so pridobili še gradbeno dovoljenje ter se dogovorili o javnem razpisu,
Dostop na današnjo slovesnost ob zaprtem mejnem mostu Imeno-Miljana bo precej otežen. Uradna slovesnost bo na hrvaški strani zaprtega mostu čez Sotlo (oziroma zaprtega mejnega prehoda), zato bo na slovesnost mogoče le čez katerega od drugih bolj ali manj oddaljenih mejnih prehodov, to je čez mejna prehoda Sedlarjevo ali Rogatec.
ki ga je po dogovoru pripravila hrvaška stran.
Pogodba z izvajalcem za gradnjo več kot tristo tisoč evrov vrednega mostu, ki ga bodo gradili v sodelovanju
med slovenskimi in hrvaškimi podjetji, je bila podpisana predzadnji dan preteklega leta. Nov most bo armiranobetonski.
BRANE JERANKO
ŽALEC - Gasilska zveza Žalec ima v avli gasilskega doma v Žalcu muzej z bogato zgodovinsko zbirko. Zbrano gradivo združuje celotno gasilsko dejavnost Gasilske zveze Žalec in 35 gasilskih društev občin Braslovče, Polzela, Tabor, Vransko in Žalec. Ker se je v treh desetletjih nabralo veliko novega gradiva so muzej lani obnovili in v sredo slavnostno otvorili.
Muzej gasilstva v Žalcu je bil ustanovljen leta 1981 ob svečani otvoritvi novega gasilskega doma in praznovanju stote obletnice delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Žalec, ki je bilo v zgodovini pomembno središče slovenskega gasilstva na Spodnjem Štajerskem. Muzej je stalno obstoječa ustanova, ki skozi čas zbira, pregledno ureja in skrbno hrani zbrano kulturno zgodovinsko gradivo. Obiskovalce popelje v začetek organiziranega gasilskega dela na požarno tehničnem in varnostnem področju v Spodnji Savinjski dolini. »Smiselna stalna naloga vsake generacije gasilcev je, da ohranja tehnično zastarele predmete, naprave in vse ostalo za bogati spomin gasilske zgodovine,« je eno izmed
Dodatni vrtec pod streho
Muzej Gasilske zveze Žalec je bil ustanovljen pred tremi desetletji ob svečani otvoritvi novega gasilskega doma v Žalcu.
Prenovljen muzej gasilstva
ŠMARJE PRI JELŠAH - Dodatni vrtec, ki ga gradijo, je pod streho, obrtniki trenutno opravljajo strojne in elektro inštalacije. Občina je v zadnjem desetletju ves čas vlagala v dodatne prostore ter odprla enajst novih oddelkov, zaradi državne politike, ki na stežaj odpira vrata vrtcev, pa je trenutno pred vrati ostalo petdeset otrok.
V šmarski občini so v tem šolskem letu kljub temu dosegli 80-odstotno vključenost otrok v vrtec, kar je celo nad slovenskim povprečjem. Vrtec Šmarje pri Jelšah ima tako trenutno 23 oddelkov, od tega približno polovico v občinskem središču ter ostale v šestih manjših krajevnih skupnostih
(skupno 457 otrok). V novem vrtcu, ki ga gradijo pri osnovni šoli ter bo dokončan konec maja, bo prostora za sto otrok. V celoti bo stal 1,6 milijona evrov, od česar je pridobljenega približno milijon evrov evropskega denarja, še štiristo tisoč evrov bodo skušali dobiti od države in če bo tako, bi občina za vrtec morala prispevati le 16-odstotni finančni delež.
Nov dodatni vrtec pomeni za občino dodatno finančno obveznost, saj bo morala iz občinskega proračuna odšteti dodatnih dvesto tisoč evrov na leto. V vrtcu je predvidenih devet novih delovnih mest.
BJ
nalog gasilcev izpostavil predsednik Gasilske zveze Žalec Edvard Kugler.
Celotno zbrano gradivo gasilske dejavnosti od leta 1881 do danes je razstavljeno na okoli sto kvadratnih metrih površine. Lani so s pomočjo evropskih sredstev za razvoj podeželja kupili nove razstavne vitrine in muzej na novo uredili. »Celotna prenova je stala dvajset tisoč evrov. Od tega je petnajst procentov prispevala Gasilska zveza Žalec. Vse ostalo smo financirali s pomočjo LEADER sredstev za razvoj podeželja,« razlaga Edvard Kugler. Za gasilski muzej, v katerem je skupaj zbrano preko 600 kosov gasilskega gradiva in eksponatov, danes skrbi komisija za zgodovino požarnega varstva na čelu s predsednikom Francijem Čretnikom. Na enem mestu je tako zbrana tehnična gasilska oprema, veliko kosov različnega zgodovinskega materiala, kot so zapiski, kronike v sliki in besedi, odlikovanja, diplome, priznanja, častne listine ter več kosov gasilske zaščitne opreme, od uniform do zaščitne in delovne obleke.
ŠO, foto: SHERPA
Dodatni vrtec v Šmarju pri Jelšah je pod streho. Njegovo delovanje bo občino stalo dodatnih dvesto tisoč evrov na leto.
IZ NAŠIH KRAJEV
DOBRNA - Člani Območnega razvojnega partnerstva (ORP) Osrednje Celjsko so v sredo potrdili svoj izvedbeni načrt za finančno obdobje 2012-2014. V njem so vključeni projekti, ki so jih že potrdili tudi na Regionalnem razvojnem svetu Savinjske regije in s katerimi bo pet občin - Mestna občina Celje ter občine Vojnik, Dobrna, Štore in Laško - kandidiralo za sofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Z izjemo Celja so se v preostalih štirih občinah odločili za nadaljevanje gradnje kanalizacijskega omrežja.
V subregiji bo do konca leta 2014 na voljo nekaj več kot 4 milijone evrov, skupna vrednost vseh pripravljenih projektov pa znaša 6,2 milijona evrov. Za okrog 1,6 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj bodo tako Celjani kandidirali z ureditvijo Glavnega trga in dela Stanetove ulice.
Gre za nadaljevanje oziroma drugo fazo prenove starega mestnega jedra, za celotno naložbo, ki je vredna 5,5 milijona evrov, pa so Celjani že uspeli pridobiti 2,5 milijona iz evropske blagajne. Lašča-ni so kot rezervnega pripravili projekt obnove starega mestnega jedra z gradnjo garažne hiše, kandidirali pa
Mestna občina Celje ter občine Vojnik, Štore, Dobrna in Laško so januarja 2009 ustanovile ORP Osrednje Celjsko zato, da bi s svojimi projekti lažje kandidirale na različnih razpisih. Savinjska razvojna regija je namreč razdeljena na pet subregij in ker so bile občine ostalih štirih že povezane med seboj, so se tudi v petih občinah Osrednjega Celjskega združili v razvojno partnerstvo. ORP zaradi racionalizacije stroškov deluje pod okriljem javnega podjetja Simbio.
bodo s tistim za dograditev kanalizacijskega sistema. Za naložbo, vredno 1,2 milijona evrov, pričakujejo okrog 700 tisočakov evropskega denarja.
Na Dobrni že nekaj let veliko proračunskega denarja namenjajo skrbi za ekološko sanacijo. Tako so denimo leta 2010 kar tretjino proračunskih prihodkov namenili za gradnjo centralne čistilne naprave. To zdaj imajo, poskrbeti pa je treba za izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Da bo to v celoti zgrajeno, bo potrebnih več kot 20 kilometrov kanalizacijskih cevi. Za celoten projekt so zadnje potrebno soglasje dobili prav pred dnevi, zdaj pa čakajo na izdajo gradbenega dovoljenja. Sicer pa bodo tokrat kandidirali za nekaj več kot pol milijona evrov za gradnjo kanalizacijskega sistema do Hudičevega grabna, vključno z naseljema Klanc in Zavrh. Za nadgradnjo obstoječe kanalizacije so se odločili tudi v vojniški občini, kjer so pre-
Prihodnost v
trajnostnih
projektih
Z leve: Miran Jurkošek (Štore), Beno Podergajs (Vojnik), Martin Brecl (Dobrna), Marko Zidanšek (pooblaščenec župana MOC) in Franc Zdolšek (Laško)
Evre v kanalizacijo
tekla leta zgradili tri čistilne naprave. Zdaj nameravajo graditi tri krake omrežja v Arclinu in nadaljevati z deli na Frankolovem. Z načrtovano izgradnjo kanalizacijskega sistema za naselje Lipa pa bodo v občini Štore zagotovili, da bo 70 odstotkov občanov imelo priključke na omrežje in s tem na centralno čistilno napravo v Celju.
Večina projektov, s katerimi bodo občine kandidirale, je že v celoti pripravljenih. »Že nekaj časa občine same s proračunskim denarjem ne moremo zadostiti vsem potrebam. Zato je pač po občinah praksa, da pripravimo projekte, s katerimi potem - takoj ko je objavljen ustrezen razpis - kandidiramo tako za državno kot evropsko sofinanciranje. Le tako nam še kaj uspeva,« je med drugim poudaril predsednik Območnega razvojnega sveta Osrednjega Celjskega Martin Brecl, sicer župan Občine Dobrna.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
ŠENTJUR - Razvojna agencija Kozjansko (RaK) je v preteklem letu uresničila projekte v vrednosti 700 tisoč evrov. Od tega so tretjino financirale vključene občine, ostalo pa so nepovratna evropska sredstva. »Za temi številkami se skrivajo samoiniciativni posamezniki, ki so tako našli svojo poslovno priložnost, tudi so nova delovna mesta in predvsem možnosti za zagon različnih dolgoročnih programov,« je z izkupičkom zadovoljna direktorica mag. Andreja Smolej.
Pod okriljem RA Kozjansko deluje mladinski center, ki je v zadnjih letih učinkovito združil vse projekte s tega področja. Agencija pokriva tudi področje turizma in delovanje Tic-a. Predvsem pa je njihova naloga priprava različnih projektov, s katerimi kandidirajo na primernih razpisih. »V tem letu bomo zaključili pomemben čezmejni projekt Welness 3plus. V tem okviru smo izobrazili večje število lokalnih turističnih vodnikov, letos pridejo na vrsto še vodniki kolesarji, izdelali smo promocijsko strategijo vključno z materiali, spodbudili izde-
Mag. Andreja Smolej
lavo izvirnih in kvalitetnih turističnih spominkov ter zaokrožili celostno turistično strategijo območja od Pohorja do Bohorja,« razlaga Smolejeva. Kot izvrstna priložnost so se izkazale mednarodne povezave romarskih poti. Lani so z informacijskimi tablami, nekaj počivališči in romarskim vodnikom opremili Marijino romarsko pot. »To so trendi, ki vse bolj združujejo tudi kulturni in eko-turizem. Tako imajo bistveno širšo ciljno skupino kot samo ljudi, ki bi se na tako obliko počitnic podali zgolj iz verskih razlogov.«
StO
Lokalna akcijska skupina Od Pohorja je pred dnevi zaključila zadnji razpis. Prejeli so 26 vlog za projekte v skupni vrednosti preko milijon evrov. V marcu bodo znani rezultati. V šestem javnem razpisu za razvoj regij - RAK pri tem koordinira in pomaga občinam na področju Obsotelja in Kozjanskega - je mogoče dobiti nepovratna sredstva za na primer za obrtne cone in podjetniške inkubatorje, čistilne naprave, kanalizacije in vodovode, turistično infrastruktur, obnovo kakšnih objektov v urbanih središčih, gradnjo energetsko učinkovitih vrtcev in socialno infrastrukturo. Cestne infrastrukture ne bo mogoče vključiti. Predvidevajo še sedmi razpis iz te perspektive. Letos bodo že začeli aktivno pripravljati tudi programske usmeritve za obdobje od 2014 do 2020.
Žalec z novo tržnico poleti
ŽALEC - Maja lani je Žalec ostal brez tržnice, saj je ta pogorela. A zgodba bo imela srečen konec, saj bo Žalec že poleti imel novo moderno tržnico.
»Na žalost je nesreča terjala eno smrtno žrtev. A kljub temu lahko rečemo, da je Žalec imel srečo v nesreči, saj je bila to tudi priložnost, da se tržnica končno uredi,« razlaga župan Občine Žalec Janko Kos in dodaja, da je občina v tem času odkupila zemljišče in tako postala lastnica. Že spomladi bodo začeli urejati podzemno infrastrukturo - vodo, elektriko in komunalo - ter tlakovali tla. Sledila bosta idejni projekt in javni razpis za ponudnike vsebin na tržnici, od več ponudnikov zelenjave, pekarskih izdelkov, prodaje mleka in kavarne. Po besedah župana mora biti vse skupaj urejeno tako, da bo kompatibilno z ureditvijo starega mestnega jedra in ne bo postalo arhitekturno skrpucalo. »Sodelujemo s skupino urbanistov, ki nam svetujejo, da ne bomo >zapacali< vsebine tega mesta,« razlaga žalski župan in dodaja, da bo tržnica gotova do poletja.	ŠO
www.novitednik.com
Pomoč družinama
ŠMARJE PRI JELŠAH - Spomočjo Dobrodelnega sklada Emino je Kmetijski zadrugi Šmarje pri Jelšah uspelo pomagati dvema družinama na območju Obsotelja in Kozjanskega, ki sta živeli v neurejenih bivalnih razmerah. Z zbranim denarjem, materialom in storitvami v vrednosti približno šest tisoč evrov so obema družinama uredili otroški sobi, eni še kopalnico ter drugi spalnico (pri tem jim je finančno ter s storitvami pomagal projektantski biro Premica). Dobrodelni sklad so ustanovili lani julija, ko je zadruga začela tržiti nove vinske blagovne znamke Emino. BJ

VODOVOD - KANALIZACIJA
_JAVNO PODJETJE, d.0.0._
Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celja.si www.vo-ka-calje.si
Služba za prijawo okvar: 03/ 42 50 318
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadniii voda do zdrave pitne vode in _prijainega olcolja._
Otroci v griško šolo še letos
GRIŽE - Nova Osnovna šole Griže bo v najboljšem primeru končana že maja.
Izgradnja Osnovne šole Griže gre z manjšimi zamiki proti koncu. Trenutno izvajalci belijo in polagajo ploščice ter parket v telovadnici. So tudi tik pred razpisom za šolsko opremo, s katero bodo opremili šolo s tablami in pohištvom. Če bo šlo vse po načrtih, bo šola dokončana maja. V vsakem primeru se bodo griški osnovnošolci v novo šolo preselili do začetka naslednjega šolskega leta. Gre za eno večjih investicij žalske šole na področju izobraževanja, zanjo pa bodo potrebovali nekaj več kot pet milijonov evrov. Večino denarja je v proračunu morala zagotoviti občina, eno tretjino oziroma milijon in pol evrov pa je primaknilo tudi ministrstvo za šolstvo.
ŠO
SLIKOPLESKARSIVO PARKETARSTVO TALNEOBLOGE
smmCi,
í: VRUNČEVA2 3000 CELJE r GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150
Ljubenski skok do pike na i
O prizadevnih prostovoljcih na Ljubnem in zgornjesavinjskih priložnostih - Bo Mermal, mali župan ljubljanskega BTC-ja, novi župan Ljubljane?
Mogoče je ljubezni Jožeta Mermala do smučarskih skokov botrovala domača hiša, od koder je krasen razgled na lju-benske skakalnice. Največja med njimi bo 11. in 12. februarja prizorišče tekem za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske. Kot povedo na Ljubnem, skokov brez Mermala, predsednika uprave BTC, ne bi bilo. Mermal poklon vedno vrne, češ da v minulih 15 letih tekem na najvišjem rangu brez številnih domačinov in prostovoljcev zagotovo ne bi bilo. In dodaja, da je letošnje tekmovanje velika priložnost za razcvet zgornjesa-vinjskega turizma.
»Tudi sam sem v mladih letih skakal, kdo pa v tej dolini ni? Le da na manjši skakalnici z lesenimi smučmi in navadnimi čevlji ni tako daleč neslo. Pristal sem nekje pri 15 metrih, kot je bila takrat velika skakalnica,« se je prešerno nasmejal Ljubenec, ki je ljubezen do svojega rodnega kraja vcepil celi svoji družini. »Jasno, da če se sam vračaš, zvabiš otroke, v nasprotnem pa izgubijo stik. Zelo sem vezan na dolino, ne le pri skokih, v bistvu smo v BTC-ju vsestransko vpeti. Dokler lahko sodelujem in imam možnost, svojim v službi vedno povem, da je takšna usmeritev prava in da sodi v sklop naše poslovne kulture. Ne odločam se avtokratsko in ne črtam sam smeri, vedno morajo tudi sodelavci razumeti, da so to širše akcije, vredne naše firme. S tem namreč prinesemo k širšemu delovanju v slovenskem prostoru.«
Zdi se da Ljubno v teh dneh živi in diha za skoke, ki pa imajo v kraju že dolgo tradicijo.
To je posebna ljubezen. V BTC-ju že več kot 15 let sodelujemo s Skakalnim in smučarskim klubom Ljubno in pomembno je, da vsako leto napredujemo. Delo v klubu, gradnja infrastrukturnih naprav, oprema, gradnja hiše, strokovno delo. Vsako leto smo to nadgrajevali, seveda ob pomoči številnih prostovoljcev. Le zato nam je Mednarodna smučarska zveza (Fisa) zaupala organizacijo tekme za svetovni pokal. Vendar je treba vedeti, da bo tekma zagotovo nekaj zgodovinskega, saj smo do te priložnosti prišli v tako majhni občini s takšno organiziranostjo. Upam si trditi, da je na drugih tekmah v tujini drugačno zaledje. Ponosen sem, da smo bili v času krize toliko sposobni, pogumni in vredni zaupanja, da smo se organizacije lotili in jo bomo tudi speljali.
V svetovnem pokalu, ki ga v ženskem skakalnem športu izvajajo prvič, bo skupno šest tekem. Je Ljubno v organizacijskem smislu najmanjši kraj?
Vsekakor. Tu gradimo na zanesenjakih in dokazujemo fenom, da smo ljudje tisti, ki lahko premikamo gore. Ne pa da razmišljamo, da če k nam ne prideta gora in Mohamed, potem se nekaj ne da speljati.
Na Ljubnem so tekme v ženskih skokih že več let. Zagotovo pa se tekma v svetovnem pokalu drugače sliši?
Ne le to, celotno dogajanje pomeni precej večji zalogaj, ne le organizacijski tem-
Mednarodni Olimpijski komite (MOK) je v začetku leta 2011 odločil, da na Olimpijske igre v Sočiju uvrsti tudi ženske smučarske skoke, vendar morajo tekmovalke v okviru Mednarodne smučarske zveze (Fis) do takrat nastopiti na zadostnem številu mednarodnih tekmovanj. Tako smučarke skakalke v tej sezoni prvič tekmujejo v svetovnem pokalu, eno izmed šestih prizorišč pa bo z dvema tekmama tudi Ljubno ob Savinji, ki se bo tako postavilo ob bok najpomembnejšim organizatorjem svetovnega pokala v smučarskih skokih na svetu.
»Danes je problem, ker ljudje niso zadovoljni. V osnovi so slabo informirani, potem pa so problem slabi argumenti ali napačne odločitve. Seveda pride do zmešnjave. In sedaj smo več v zmešnjavah kot pa v fazi kakšnega urejanja, in to na vaseh, v mestih in na nivoju države. V fazi destrukcije smo zato, ker ni pravih ljudi s pravimi ekipami na pravih mestih.«
»Letošnje leto bo pestro in zahtevno, verjetno se bomo vsi borili za dobro preživetje. Seveda na državni ravni nujno potrebujemo reforme in upam, da bomo začeli čim prej.«
»Na spremembe se je treba hitro odzivati. Poleg pametnih šefov z referencami je treba imeti sodoben kolektiv. Odzivni časi so strahotno kratki. Seveda je treba tudi zaposlene stimulirati, da se hitreje prilagajajo.«
več tudi finančni. V primerjavi s celinskim pokalom je razmerje 1:6. Seveda nas je skrbelo, če smo spodobni izpeljati tekmo - mednarodne blamaže si pač ne želimo. Vendar bo šlo, tudi udeležba bo odlična. Že sedaj je namreč za obračun prijavljenih 55 skakalk iz 14 držav. Zahteve Fise so povsem drugačne, kot so bile za celinski pokal. V štartu smo se precej ustrašili, če smo jih sploh sposobni uresničiti oziroma napolniti nagradni sklad ter tekmo finančno in marketinško izpeljati. Sedaj lahko zatrdim, da smo pripravljeni. Recimo, v BTC-ju smo naš marketinški poslovni načrt popolnoma spremenili in ga podredili skokom. Ker smo menjali nekatere poslovne programe, smo lahko zgodbo pripeljali na vrhunski nivo. Vrhunska celostna grafična podoba je brezplačno delo agencije Saatchi & Sa-atchi, Evroplakat bo preko sistema BTC prelepil 200 plakatnih mest, BMW bo dal na razpolago avtomobile za funkcionarje _ Veliko akcij teče v BTC Cityju. Vse to je nadgradnja in sedaj Fisa ocenjenjuje, da ne bomo razočarali, z vsemi akcijami pa bi radi izstrelili Zgornjo Savinjsko dolino v globalni svet.
Če ste vi pripravljeni - je pripravljena tudi Zgornja Savinjska dolina?
Kar se tiče turističnih objektov, bo infrastruktura zadoščala. Končno so hoteli v različnih, ne preveč oddaljenih krajih in
ne bo potrebnih dodatnih, kakovostnejših hotelov.
Še vedno napovedujete, da bo dogodek pustil velik pečat v turizmu?
Izkoristiti ga je treba. Če v poslovnem svetu ne izkoristiš priložnosti, potem nisi pravi. Zagotovo bo svetovni pokal ponudil priložnost, da lahko drugače kreirajo lokalne, nacionalne in mednarodne poslovne zgodbe v kontekstu turističnih destinacij. Seveda je odvisno, če znamo razumeti te priložnosti in jih nadgraditi v bolj kakovosten turistični produkt. Mnogi obiskovalci z veseljem hodijo v kraje, kjer se odvijajo veliki športni in turistični dogodki. Torej ne gre le lepote in kulinarične dobrote, treba je povedati, da lahko v te kraje pridejo tudi bolj zahtevni gostje.
Ob vseh danostih se zdi, da v zgornje-savinjskem turizmu manjka pika na i.
V štartu smo se tega svetovnega pokala ustrašili. Vendar smo se na osnovi prejšnjih let opogumili in šli naprej. Isto velja za vse, ki se ukvarjajo z gospodarstvom, tudi s turizmom: ko vidiš, da je možno napredovati in da lahko ponudiš še več, je treba na osnovi tega pripraviti še boljše prijeme, hkrati pa poskrbeti za prepletanje programov. Le tako nastajajo močnejše in bolj zanimive sinergije. Te prijeme morajo seveda ljudje spoznati, sprejeti in ponuditi. Stvari so preproste, vendar je treba
Dogajanje na Ljubnem se bo začelo v petek, 10. februarja, ko bodo tekmovalke na uradnem treningu z začetkom ob 13.45 izvedle dva skoka. V soboto se bo ob 12.30 začela poskusna serija, ob 13.45 bo prva, nato pa še finalna serija HS 95. Enaka je tudi časovnica za drugo, nedeljsko tekmo. Vsak dan pričakujejo od tri do pet tisoč obiskovalcev.
ljudi, ki si upajo prevzeti kontrolirano tveganje, ki znajo navdušiti, imajo reference in pripeljejo kredibilne sodelavce za ustvarjanje novih programov. Ljubno je iz majhne skakalnice samo z domačimi ljudmi v 15 letih prišlo do svetovnega pokala. Vse je v samozavesti, v pogumu in določenih znanjih, ki jih nadgrajuješ, z delom pa dokazuješ, da se splača iti naprej. Če tega ni, stagniraš. To velja tako na osebnem, gospodarskem ali političnem področju.
Če se ozreva še po BTC-ju. Za vami je kljub krizi dobro leto ^
Z lanskimi rezultati smo zadovoljni. Iz naslova storitev smo realizirali 53 milijonov evrov, tako da spadamo med močnejša slovenska podjetja. Dobička bo 6 milijonov evrov, ki jih potrebujemo za nadaljnji razvoj in odplačevanje kreditov. Finančni in bančni svet sta danes tako zakomplicirana, da težko prihajaš do novih kreditnih linij. Nekatere slovenske firme se že servisirajo samo s tujimi bančnimi viri, vendar je treba imeti dobre bonitete ter soliden in zanimiv mednarodni razvoj. Letošnje leto bo še bolj zahtevno, saj sodimo v slovensko trgovino. Ta panoga se pregreva in segreva. V tem segmentu bo še več pasti. Sicer nas veseli, da v Ljubljani Zlatarna Celje gradi novo hotel, prenavljamo center v Novem mestu _ Je pa res, da se v Sloveniji spopadamo z visoko nelikvidnostjo. Vendar dokler država ne bo naredila osnovnega reda, ga tudi v gospodarstvu ne more biti.
Vas ob vsem političnem dogajanju kot gospodarstvenika kdaj mika, da bi udarili po mizi?
Bolj sem razočaran, da ne razumejo gospodarske situacije. Od gospodarstva živimo vsi Slovenci in če ne bomo hitro okrevali, se bomo kmalu spogledovali s Slovaško in se spraševali, kdo je kriv. Odgovor je seveda, da smo krivi sami, ker se ne znamo organizirati, ker nismo prilagodljivi in inovativni tako na političnem kot gospodarskem nivoju. Ne sprašujemo se, kako do boljših rezultatov ali kaj daje dodano vrednost slovenski družbi, ampak se ukvarjamo s slabimi informacijami in rezultati. V zadnjih letih smo pozabili na pozitivno razmišljanje in na to, da bi se učili od najboljših. Zunaj bi cenili dinamično, vitalno in moderno družbo, mi pa teh signalov ne dajemo več.
Vaše ime je bilo omenjeno med kandidati za ljubljanskega župana. Držijo informacije?
Očitno so že v prejšnjem mandatu ocenjevali, da sem sposoben »mali župan« našega mesteca. Moje ambicije so bolj gospodarske, kjer s svojim timom lažje udejanjiš rezultate in iščeš hitre rešitve. V politični sferi je zame preveč usklajevanja. Vsi govorijo o demokraciji, ampak demokracija brez rezultatov ni prava. Mi smo pojme zamešali: tudi v kakovostni demokraciji moraš imeti dobre ljudi, se hitro odzvati, povedati svoja menja in jih argumentirati; potem pa zaključevati in delati. Ne pa da poslušamo razprave na razpravo, kar naj bi bil rezultat demokratičnega delovanja. Če želimo postati sodobna država, bomo morali še veliko delati na tem.
URŠKA SELIŠNIK
Z molitvijo blagoslovljena proga
S smučarskega tekmovanja duhovnikov, redovnikov, bogoslovcev in katehistov - Navijačev s transparenti ni manjkalo
»Na tekmah svetovnega pokala se posamezni smučarji na štartu pokrižajo, na smučarskem tekmovanju duhovnikov in redovnic pa sem moral dolgo čakati, da sem opazil prvega duhovnika, ki se je pokrižal,« je na enem od preteklih smučarskih tekmovanj slovenskih duhovnikov, redovnic in redovnikov, bogoslovcev, katehistinj in katehistov opazil udeleženec iz naših krajev, iz Bistrice ob Sotli.
Kako je bilo s križanjem predvčerajšnjim, na njihovem letošnjem tekmovanju na Rogli, nismo preverjali, ker smo bili na cilju. »Nekatera zunanja znamenja opazimo, najpomembnejša je notranja drža,« je na zgornji izziv odgovoril so-organizator tekmovanja ter absolutni zmagovalec zadnjih let Damjan Kejžar, ki je župnik v Bistrici ob Sotli. Redovnica, sestra Marjeta Cevc, ki se je po tekmovalni smučarski progi na Rogli zapeljala kot prva, s štartno številko »ena«, je povedala, da je med svojo tekmovalno vožnjo molila ter z molitvijo blagoslovila progo, da na njej ne bo poškodb. In ko je na progi med prvim tekom, tik pred ciljem, silovito padel dosedanji šestkratni absolutni zmagovalec, se je v cilj res zgolj prismejal. »Trema je bila kriva,« so njegov padec komentirali številni navijači. Letošnji absolutni zmagovalec, med šestimi tekmovalnimi kategorijami, je tako postal Rafko Kle-menčič iz koprske škofije.
Farani navijali za svojega
»Duhovniki živimo vsak v svoji župniji ter se čez leto redko srečujemo, zato ob takšni priložnosti pridemo skupaj, da se pogovorimo, da se poveselimo in da se posvetimo športu,« je bil na ledeno mrzli Rogli zadovoljen soorganizator Kejžar. Župnika v Bistrici ob Sotli imajo očitno zelo radi, saj mu je na Roglo sledil avtobus, poln navijačev, ki so med njegovo tekmovalno vožnjo burno vzklikali ter dvigali transparente. »Čeprav današnja družba zelo poudarja uspešnost, smo mi zagovorniki starih vrednot, da je važno sodelovati, pa čeprav vseeno da vsak tekmovalec vse od sebe. Občutek zmagati je tudi prijeten,« je odgovoril župnik iz Bistrice ob Sotli, ki je doma iz Zreč, kjer je na njegovem domu turistična kmetija Ančka. Tako so se bistriškim navijačem še pridružili navijači iz najbližje, zreške doline, Ke-jžarjevi sorodniki in prijatelji. Med njimi njegova mama Anica Kejžar iz Zreč, ki se je spominjala Damjanovih otroških let, ko se je učil smučanja na domačih bregovih. »Že v otroških letih
Padec mu je odnesel zmago
O tem, kdo je dejanski absolutni zmagovalec letošnjega smučarskega tekmovanja, si niso enotni.
Uradno je bilo ugotovljeno, da je zmagal Primorec Rafko Klemenčič, ki je tako prekinil niz šestih zmag tekmovalca iz celjske škofije Damjana Kejžarja, športnega župnika iz Bistrice ob Sotli. Kljub Kejžarjevemu letošnjemu padcu so ure zabeležile njegov najboljši čas, vendar je bil diskvalificiran. Takšna naj bi bila pravila FIS.
Stanko Krajnc, župnik iz Gorenja nad Zrečami, soorganizator tekmovanja
Usodni, sporni padec šestkratnega absolutnega zmagovalca smučarskih tekmovanj Damjana Kejžarja, župnika iz Bistrice ob Sotli.
Naddekan iz Rogatca Andrej Gro-belnik s svojimi 65 leti med tekmovalci zdaleč ni bil najstarejši.
Smučarskih navijačev, ki so prišli s transparenti, seveda ni manjkalo.
Andrej Koch, duhovnik s Frankolovega:
»Na Frankolovem sem šele eno leto in še ne vem dobro, koliko smučanja je med žu-pljani. Doma sem iz Poljske, kjer sem bil devet let župnik ene od župnij v Pragi. Tam sem se tudi naučil smučanja. Iz Češke me je naš provincial napotil v Slovenijo. »
Terezija Kunej iz Kun-šperka pri Bistrici ob Sotli:
»Danes navijamo za našega župnika, prišlo nas je nad trideset navijačev, s posebnim avtobusom. V župniji ga imamo zelo radi, zelo v redu pridiga, ima tudi lepe nagovore na pogrebih, za vsakega človeka posebej se potrudi. Za vse je nadarjen, tudi kipari in slika.«
Alojz Vicman, dekan iz Nove Cerkve:
»Smučarski dan, s smučarskim tekmovanjem, pomeni zame predvsem priložnost za druženje ter rekreacijo. Doslej sem se udeležil skoraj vsakega smučarskega dneva. Med našimi župljani je kar nekaj smučarjev, včasih smo šli na smučanje tudi skupaj.«
Tonči Babič, župnijski sodelavec iz Bistrice ob Sotli:
»Letos tekmujem drugo leto, prvič sem predlani v Kranjski Gori, kjer sem osvojil četrto mesto. Všeč mi je, če dosežem dober rezultat, obenem to pomeni doživetje za dušo in telo. Nimam se nad čem pritoževati.«
se je izkazal kot zagrizeni športnik,« je obujala spomin mama na cilju tekmovalne proge, kjer je tekmovalcem in drugim udeležencem postregla z različnimi sladkimi dobrotami.
Najstarejši smučar iz Trsta
Med tekmovalci je bil še en zreški rojak, 65-letni naddekan iz Rogatca Andrej Grobelnik, še dve leti starejši od dekana smučarja iz Nove Cerkve pri Vojniku Alojza Vicmana. »Danes sem na Rogli, ker ravno mineva 55 let, odkar sem začel kot šolar smučati v domačih Zrečah. Na Rogli je bila takrat le koča, do katere smo iz doline pešačili štiri ure,« se je daleč nazaj spominjal priljubljeni naddekan Rogatca, ki smuča predvsem zaradi ohranjanja telesne in duhovne čilosti. »Pred leti sem nameraval prenehati, vendar me je spodbudila mama, ki je rekla, da sem premlad, da bi se zapustil. To je seveda najslabše,« je še dodal sogovornik, ki je med drugim avtor zanimive in obsežne knjige o zgodovini Rogatca. Najstarejši tekmovalec na Rogli je bil 73-letni duhovnik Ivo Miklavc iz Trebč v Italiji, iz tržaške škofije.
Iz Avstrije sta na Rogli tekmovala duhovnika brata Peter Olip, župnik v Šentle-nartu pri sedmih studencih, ter Stanko Olip, iz Štebna pri Baškem jezeru, ki hodita ob sredah na smučanje na svete Višarje, v bližnjo Italijo, kamor so z domačimi romali že v njunih otroških letih. Olipovi so iz najbolj slovenske občine na avstrijskem Koroškem, iz Sel v Karavankah, slovenski duhovniki pa so v tej dvojezični pokrajini od nekdaj glavni steber slovenstva. »Ko sva smučala še kot mlada smučarja, sva bila deležna kakšnega zlatega priznanja, danes je pomembno, da sva lahko zraven,« se je pošalil eden od bratov.
BRANE JERANKO Foto: TimE
Na Rogli je bilo tekmovalcem všeč. »Danes je smučarski dan prvič, odkar ga pripravljajo, na Rogli. In letos je že 27. po vrsti,« je bil zadovoljen soorgani-zator tekmovanja Stanko Krajnc, župnik iz Gorenja nad Zrečami. »Povezali smo se z Unior Turizmom, saj z njimi dobro sodelujemo, še posebej zadnja leta, ko se je na Rogli zgradila cerkev Jezusove spremenitve na gori,« je povedal župnik, ki je v Gorenju dušni pastir že dve desetletji. Tam, v novi cerkvi na Rogli, so udeleženci s škofovo mašo tudi zaključili letošnji smučarski dan.
ZGODBE IZ KAMRE
amra
www.kamra.si
Kronika rudniške železnice Žalec-Zabukovica
Pri otvoritveni vožnji se je zaradi neutrjene proge pri gostilni Franca Malasa lokomotiva prevrnila v Ar-tišnico. Iskra iz lokomotive je 16. aprila 1920 zažgala Firštovo s slamo krito hišo, od koder se je ogenj razširil na Levstikovo hišo, imenovano Lepštukova kasarna. Kljub intervenciji številnih gasilskih ekip se je požar širil in upepelil Gašparunovo domačijo in številna gospodarska poslopja v Zgornjih Migojnicah; predvsem tista, ki so bila krita s slamo.
Ko je lokomotiva pripeljala vlak iz Žalca, so jo na izogiba-lišču prestavili na konec kompozicije, tako da je vagone v separacijo rinila, kar je bilo neugodno. Pozneje so v se-paraciji zgradili še druge tire, tako da je bila vleka varnejša in lažja, saj je bila lokomotiva vedno spredaj. Vagončke so morali dvojno spenjati. Vnetljiv material in eksploziv za rudnik so morali voziti v zaprtih vagonih na koncu vlaka.
Strojevodja je na vožnjo vlaka opozarjal s piskom lokomotive. Zapiskati je moral pred vsakim potnim prehodom in pred mostom čez Savinjo. V ta namen je bil 100 m pred mostom in potnim prehodom signalni znak - »žvižgalni stebriček«. To je bil 2 m visok ter rdeče-belo prepleskan steber.
Navodila za varno vožnjo so bila izdana leta 1932. Navodilo zaviračem o zaviranju ali odviranju je dajal strojevodja s parno piščalko lokomotive.
Iz Zabukovice do Žalca je vožnja trajala približno 20 minut, tja so vozili premog. V obratni smeri so vozili les, gramoz in hrano, zaradi vzpona je vožnja trajala približno 25 minut.
Rudniška tehtnica v Žalcu (1927)
V kompoziciji je bilo do 25 vagončkov s po 1,2 tone premoga; v lepem vremenu je bilo v kompoziciji tudi do 35 vagončkov. Pri prevozu premoga iz Zabukovice v Žalec so imeli v zimskih mesecih precejšnje težave. Moker premog je v vagonč-kih zmrznil in ga je bilo zato težko raztovarjati.
Velika poplava septembra 1933, ko je Savinja narasla za 4 m nad normalo, je progo precej poškodovala. Stražo so morali postaviti pri mostu čez Savinjo in pri mostu čez Artišnico.
Partizani so 8. aprila 1942 napadli vlak v Migojnicah, ko je peljal premog iz Zabukovice v Žalec. V Migojnicah je zaradi rahlega vzpona vlak vozil počasneje, tam so ga partizani ustavili in prisilili vlakovno osebje, da ga je zapustilo. Nato so vlak z maksimalno hitrostjo pognali proti mostu čez Savinjo, ki so ga pred tem minirali. Ker se eksploziv na mostu ni aktiviral, je most ostal nepoškodovan, vlak pa je zdrvel proti Žalcu in se tam
zaletel v stoječe vagončke, naložene z lesom za rudnik.
Leta 1947 so razmišljali, da bi ozkotirno progo usposobili tudi za potniški promet. Rudnik je avgusta 1947 zaprosil za dovoljenje za prevoz rudarjev in otrok, vendar je bila akcija neuspešna.
Progo so v letih 1952 in 1953 obnovili. Zadnjič je vlak po progi vozil 24. februarja 1964. Po ukinitvi ozkotirne proge so premog vozili s težkimi tovornjaki (tatrami), ki so zelo poškodovali cesto. Za pretovarjanje premoga na železniški postaji Žalec so ob nakladalnem tiru zgradili poseben navoz, iz katerega so tovornjaki prekucnjaki stresali premog na vagone.
Proizvodnja v premogovniku se je končala 1. avgusta 1966. Po bivši trasi ozkotirne proge so po letu 1990 naredili pločnik za pešce in kolesarje.
Naslednji teden bomo predstavili zgodbo velikana Krištofa s Primoža nad Ljubnim.
KARMEN JEZERNIK, Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Spominski vagonček v Zabukovici
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
Nekdaj ozkotirna proga, danes sprehajalna in kolesarska pot
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
VIR: Rustja, Karel: Rudniška železnica Žalec-Zabuko-vica, Medobčinska splošna knjižnica Žalec, Žalec 2008 in domoznanska zbirka Medobčinske splošne knjižnice Žalec in Etnološkega društva Srečno.
Komorna zasedba Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje - Center ni navdušila le s svojo prikupnostjo, ampak tudi z odločnim pevskim nastopom.
Gimnazijci spet navdušili
Že sedme Zimske serenade dijakov Gimnazije Celje - Center
Tradicionalna ponovoletna kulturna prireditev Zimske serenade Gimnazije Celje - Center je tudi letos s profesionalnimi nastopi navdušila številno občinstvo v Narodnem domu Celje. Spodbujanje ustvarjalnosti mladih, ki zmorejo ob zahtevnem gimnazijskem programu negovati tudi svoje talente, oblikovati odnos do lepega in se razvijati tako intelektualno kot duhovno, je glavno vodilo Zimskih serenad. Namenjene so tistim dijakom, ki se dodatno izobražujejo na glasbenem področju in jim glasba ne pomeni le sprostitve in zabave, ampak spogledovanje s čisto pravo umetnostjo.
S tradicionalnim januarskim koncertnim večerom se je za Gimnazijo Celje - Center začelo prav posebno leto. Tokratne Zimske serenade so namreč uvedle niz prireditev, ki jih pripravljajo v čast visokemu jubileju ene najlepših secesijskih stavb v državi. Letos namreč mineva sto let od izgradnje šole na Kosovelovi, ki je prav posebno zaznamovala razvoj šolstva v mestu in regiji. »Ne želim,
da bi bila to stoletnica naše šole, ampak stoletnica vseh šol in institucij, ki so bile v tej zgradbi oziroma vseh tistih, ki so s srcem povezani s to šolo,« razlaga ravnatelj Gimnazije Celje - Center Igor Majerle.
Letošnje Zimske serenade so bile vsebinsko razdeljene na štiri sklope, ki so jih sestavljale glasbene, plesne in recitatorske točke. Nastopili so trije šolski glasbeni sestavi - komorna zasedba Dekliškega pevskega zbora, Fantovska vokalna zasedba FaVoZa in instrumentalna zasedba The Šlager's. Že tradicionalno so se sedanjim dijakom na odru pridružili tudi nekdanji, ki jih je študij ponesel na glasbeno pot. Tokrat so v goste povabili pevko Nušo Ofentavšek, harmonikarja Mihaela Strnišo, saksofonista in pevca Miha Žganka ter basista Žiga Žganka. Piko na i so tudi tokrat postavili dijaki programov predšolska vzgoja in umetniška gimnazija - likovna smer, ki so zopet poskrbeli za profesionalno scensko podobo.
ŠO
Foto: GrupA
Z januarskim koncertom mladih umetnikov, ki ga pripravljajo že sedmo leto zapored, so javnosti predstavili tudi novoustanovljeno Društvo Gimnazije Celje - Center, ki bo odslej družilo sedanje in nekdanje dijake ter učitelje te šole. »Na naši šoli imamo to srečo, da naši dijaki niso dobri le pri pouku, ampak tudi izvrstni recitatorji, plesalci, instrumentalisti in pevci,« ponosno pove ravnatelj. Ker šola ne najde dovolj sredstev za podpiranje njihove dejavnosti, so se odločili, da ustanovijo kulturno društvo vseh sedanjih dijakov in učiteljev, kakor tistih, ki so jo obiskovali v preteklosti.
Po oktetu - vabijo godbeniki
Rudarski oktet Velenje, katerega umetniška vodja je Danica Pirečnik, je na svojem novoletnem koncertu minulo soboto do zadnjega kotička napolnil Orgelsko dvorano Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje.
Občinstvu so se pevci v prvem delu predstavili s prazničnimi melodijami, v drugem pa so poslušalcem približali zvoke črnske duhovne glasbe in glasbe slovenskih avtorjev. Svoje glasbeno znanje so pokazale tudi dijakinje Umetniške gimnazije Šolskega centra Velenje, ki delujejo pod mentorstvom mag. Eme Zapušek in mag. Dušanke Simonovič. Ana Glušič in Karmen Zidar Kosobe z orglami sta s solistkama Evo Vodovnčnik in Andrejo Krt predstavili skladbi največjega baročnega skladatelja Johanna Sebastiana Bacha ter dve skladbi iz obdobja romantike.
Pester velenjski glasbeni utrip bo v soboto zaznamoval še en vrhunski dogodek. Godba na pihala Premogovnika Velenje bo namreč z dirigentom Matjažem Emeršičem ob 19.30 v Domu kulture pripravila tradicionalni novoletni in hkrati drugi abonmajski koncert v tej koncertni sezoni. Kot solisti se bodo predstavili Irena Yebuah Tiran - sopran, Anja Kožuh - alt saksofon in Neva Beriša - flavta.
TMJ
Ne, ni mi žal
Šansonjerka Jana Kvas predstavila poslovenjene šansone Edith Piaf
Petkov koncert Jane Kvas v Domu II. slovenskega tabora Žalec je bil poklon veliki umetnici francoski šanso-njerki Edith Piaf. Slovenske prevode besedil je pripravila Jana Kvas in jih že drugič predstavila v prenovljeni glasbeni podobi, ki sta jo s priredbami muzikalnih predlog prispevala Leon Firšt in Gregor Deleja.
Celjanka Jana Kvas, magistra književnosti in profesorica slovenščine na Gimnaziji Lava, se že od srednješolskih let posveča pesništvu in šansonu, ki ga sama opredeljuje kot uglasbeno poezijo. Njena glasbena vzornica je francoska pevka Edith Piaf, ki je ni spodbudila le k izvajanju legendarnega repertoarja, ampak tudi k temu, da je najbolj znane pesmi »pariškega vrabčka« prevedla v slovenščino. Edith Piaf jo navdušuje že iz mladih
let, ko jo je kot dijakinja poslušala pri predmetu francoščine. Kvasova je daljše obdobje pisala tudi svoje pesmi, najprej za pesniško zbirko, potem za šanson, nakar je združila eno ljubezen z drugo. »Prevod je svojevrsten izziv. Potrebno je prenesti nekaj, kar je nastalo v drugem jeziku. Po drugi strani je potrebna tudi ustvarjalnost, saj mora biti pesem spevna,« razlaga slovenska šansonjerka in dodaja, da francoščine ni formalno študirala, ampak je kot Edith Piaf njena ljubezen.
Na petkovem koncertu so se ji pridružili fantovska zasedba Gimnazije Celje - Center FaVoZa, pianist Gregor Deleja in harmonikar Mihael Strniša. Predstavili so petnajst v slovenščino prevedenih šansonov, ki jih je Kvasova prevedla v času poletnih počitnic leta 2010. Celoten projekt se
imenuje po njej najljubšem šansonu Ne, ni mi žal (Non, je ne regrette rien).
Petkov koncert poslovenjenih šansonov velike francoske umetnice je ponovno dokazal, da v slovenščini pesmi zvenijo enako lepo kot v katerem drugem jeziku. »Fonetika med jeziki je različna. Italijanščina in tudi francoščina imata besede z bolj odprtimi zlogi, zato se morda sliši bolj spevno. A menim, da slovenščina ne zaostaja, saj imam do nje še poseben odnos, ker je na pol moje življenje,« utemeljuje večer nepozabnih šansonov Jana Kvas, ki ne prevaja le šansonov Piafove, ampak tudi druge kultne francoske šansone. V mislih ima že nov projekt, s katerim bo predstavila še ostale.
ŠO
Foto: GrupA
NE ZAMUDITE ^
^ koncerta skupine Take Off, ki bo v okviru novega dogodka iz cikla LocalCoolTura danes (petek) ob 21. uri v gostišču Local v Celju. Take Off prihajajo iz Slovenskih Konjic, delujejo od leta 2007, preigravajo pa zlasti dobri stari rok. Take Off so: Vita Kovše (klaviature, back vokal), Matic Pokorn (bas kitara, back vokal), Rene Podlesnik (bobni) in Alen Kovše (kitara, glavni vokal). Srednješolska zasedba se je v zadnjih letih precej uveljavila, a ne le na lokalni sceni, ampak tudi širše. Njihov repertoar obsega številne priredbe in tudi nekaj avtorskih komadov, med katerimi izstopa Don't give up, ki se je znašel tudi na nekaterih radijskih lestvicah. Vstop prost ^
^ koncerta žalske a capella skupine Cantemus, ki bo v petek (danes) ob 20. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Pionirji a capella petja pri nas bodo s svojim tokratnim koncertom proslavili enajst let delovanja. V skupini se je v vseh teh letih zamenjalo veliko pevcev in pevk. Občinstvo bo tokrat videlo prenovljeno in osveženo skupino, oktet s štirimi člani in prav toliko članicami. Za koncert napovedujejo tudi nov program, v goste pa so povabili skupino Preprosto črni. Vstopnina 10 EUR.
Kreslinova Pesmarica
Vlado Kreslin je izdal svojo novo, in sicer razširjeno Pesmarico, ki vsebuje besedila 84 pesmi, note za kitaro ter obilo fotografij. Razkošno izdajo je bržkone najbolj priljubljen slovenski kantavtor predstavil v mestni knjigarni celjske Mladinske knjige.
»Za novo pesmarico sem se odločil, ker je stara, v kateri je bilo malo več kot trideset pesmi, pošla. Vmes je izšlo pet novih zgoščenk in čas je bil za novo,« pravi Kreslin. Izjemno razkošna Pesmarica ne
navdušuje zgolj zaradi besedil. »Sprva smo jih mislili objaviti samostojno, potem smo začeli razmišljati o fotografijah, kajti v vseh teh letih se jih je nabralo ogromno, nekatere z visoko umetniško vrednostjo, druge spet z dokumentarno. Dodali smo še nekaj esejev in nastala je kar prava monografija, ki je stala toliko, da me je skoraj kap,« je povedal priljubljen prekmurski glasbenik in pisec. »Nimam sicer kakšnih večjih pričakovanj, vesel in ponosen pa sem na to knjigo. Želim, da bi prišla zlasti med tiste mlade, ki brenkajo na kitare. Zato sem dodal tudi note,« je še povedal Kreslin in predstavitev knjige zaključil s krajšim koncertom.
BS
Foto: SHERPA
Šansonjerka Jana Kvas je tokrat nastopila skupaj s fantovsko zasedbo Gimnazije Celje - Center FaVoZa, pianistom Gregorjem Delejo in harmonikarjem Mihaelom Strnišo.
V	Konjicah pod vodo
V	Slovenskih Konjicah se je včeraj začel četrti festival podvodnega filma in videa, z naslovom Sprehodi pod morjem. Festival se imenuje po prvem slovenskem podvodnem filmu, Sprehodi pod morjem, ki ni bil nikoli posnet, saj je kamero poškodovala voda.
Osrednji festivalski dan bo jutri, v soboto 28. januarja, ko bodo v Kulturnem domu ob 19. uri predstavili najnovejše svetovne profesionalne in neodvisne filme, opozorili na najstarejši svetovni festival podvodnega filma in fotografije, ki ga pripravljajo v Marseillu, ter podelili Grand Prix za najboljši film.
Danes, v petek, ob 19. uri, bodo v Kulturnem domu predvajali filme po izboru direktorja marseillskega festivala Daniela Mercierja, pripravili koncert ter odprli fotografsko razstavo treh podvodnih fotografov iz Rusije in Slovenije. Ruski poklicni podvodni fotograf novega vala Anatoly Beloshchin, bo skupaj s svojim modelom predstavil serijo podvodnih fotografij Nude&Fashion, Borut Furlan je med drugim avtor prve slovenske podvodne fotomonografije ter Marjan Richter udeleženec prve jugoslovanske potapljaške ekspedicije v Etiopijo, iz leta 1960.
Tridnevni festival podvodnega filma in videa v Slovenskih Konjicah so začeli včeraj s predvajanjem za šolarje.
BJ
V mestni knjigarni Mladinske knjige je Vlado Kreslin predstavil svojo novo razkošno Pesmarico.
Kako se znajti v labirintu umetnosti
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec v letu 2012 nadgrajuje svojo dejavnost s predavanji, ki bodo obiskovalcem razstav in ljubiteljem likovne umetnosti dala nove vpoglede in razširila poznavanje sodobne likovne umetnosti.
V sodelovanju z mag. Alenko Domjan se je začel cikel predavanj, ki nosi naslov Prelomnica/pot k moderni. Predavateljica bo na petih predavanjih udeležencem predstavila razvoj slikarstva od konca 19. stoletja, in sicer s poudarkom na prelomnih obdobjih prve polovice 20. stoletja, do refleksij v današnji čas. Uvodno predavanje minulo sredo je imelo naslov Kako se znajti v labirintu umetnosti, teme naslednjih predavanj pa bo zaokroževal naslov Realizem v moderno. Predavanja bodo vsako drugo sredo ob 17. uri.
Mag. Alenka Domjan je neodvisna kustosinja in publicistka s področja sodobne umetnosti. Je avtorica več kot tristo razstavnih projektov, med njimi vrste retrospektivnih in študijskih ter strokovnih tekstov, objavljenih v katalogih, strokovnih revijah in medijih. Sodelovala je na okroglih mizah o sodobni umetnosti doma in na tujem. V letih 1974-1978 je bila kustosinja Savinovega razstavnega salona v Žalcu, od leta 1978 je bila umetniška vodja v Likovnem salonu Celje in kasneje v Galeriji sodobne umetnosti Celje.
TT
Prvega predavanja o sodobni likovni umetnosti se je udeležilo veliko ljubiteljev slikarstva. Št.8-27.januar2012 -
»To se mi še ni zgodilo!«
Od tragika do junaka - Kljub Marićevemu »strelskemu rekordu« zmaga Šentjurja
Presenečenja se vrstijo v 1. slovenski ligi za košarkarje, kjer poteka ogorčen boj za uvrstitev na prva štiri mesta, ki vodijo v ligo za prvaka. Vanjo si srčno želi KK Šentjur, košarkarska sredina, v kateri so kot eno igralci, trenerji, klubsko vodstvo, navijači in ostali. V soboto je v izjemno pomembni tekmi po pravem trilerju v Hruševcu padel Maribor.
Igor Marić je eden najboljših košarkarjev Šentjurja. O njem je trener Damjan Novakovič dejal: »Za nas je on velika okrepitev. Je prizadeven, borben, toda pozno se nam je pridružil. V dosedanji karieri ni zadosti delal na piljenju tehnike, kar se mu pozna. Vem, kako bi se počutil, če bi izgubili z Mariborčani.«
Nato smo se pogovarjali s hrvaškim košarkarjem
Marićem (196 cm), ki se je pred 26 leti rodil v Banjaluki, kjer je preživel pet let. Kot kadet in mladinec je igral za zagrebško Dubravo, tudi kot član, še prej za Zabok, kasneje za pa Svjetlost iz Slavonskega Broda.
Jasno ste pokazali, da vam je padel velik kamen s srca, ko so sodniki po ogledu posnetka Televizije Celje razveljavili zadnji koš gostov. Kaj se je dogajalo z vami med tekmo?
Ni se mi še pripetilo, da bi v odločilnih trenutkih zgrešil oba prosta meta. Zelo pomemben obračun smo začeli preveč živčno. Stiskal nas je imperativ zmage. Nasprotniki so nas dobro preučili, mi pa nismo našli orožja proti njihovi conski obrambi. Silili smo z meti iz neizdelanih položajev. Šele v drugem polčasu smo malce bolje zaigrali. Na koncu smo imeli tudi srečo.
Do zadnje tekme ste dosegali v povprečju 16,5 točk, v soboto pa ste se zaustavili pri šestih. V zadnji minuti ste zgrešili oba prosta meta, toda 15 sekund pred koncem ste zadeli oba in izenačili ^
Česa takšnega ne pomnim. Zelo dobro so me čuvali. Bolj ko sem grešil pri metih, bolj sem bil živčen. Več bi morali igrati v globino proti razpoloženemu Travisu Nelsonu. Zdaj mi je jasno, da sem pogrešal napetost v mišicah, kajti v tednu pred tekmo sem izpustil treninge z utežmi.
Priznate, da vam trener zelo zaupa?
Res je. Doslej sem veliko igral in upravičeval zaupanje. V začetku sezone sem bil namreč nepoznan v slovenski ligi, kar sem znal izkoristiti. Imel sem dovolj prostora. Zdaj ga je manj, moral se bom privaditi in prilagoditi.
Frasova v Celju za deseto odličje
Invalidom neutrudno pomagata Razlagovi
Trinajsto evropsko prvenstvo v kegljanju za slepe in slabovidne bo v Celju od 29. maja do 3. junija. Organizirala ga bo Zveza za šport invalidov Slovenije - Para-olimpijski komite.
Več ali manj pa bo levji delež glede priprav in izvedbe v rokah Silve Razlag in njene hčere Andreje. »Po letu 1998, ko je bilo na Slovaškem prvo evropsko prvenstvo, bo le-to prvič izvedeno v Sloveniji, v našem najbolj kegljaškem mestu,« pravi Silva Razlag, sekretarka organizacijskega odbora, ki bo zadolžena skorajda za vse. Med leti 2002 in 2008 je bila glavna trenerka državne reprezentance, kasneje pa je vlagala še več truda, ko je tej vrsti invalidov pomagala, da so
lahko uspešno tekmovali. Zdaj je še pomočnica glavne trenerke, hčere Andreje, ki prav tako ne štedi z raz-dajanjem. Treningi večinoma potekajo tako, da krogle dajeta v roke tekmovalcem in nekaterim tudi sporočata, koliko kegljev so podrli _ Andreja Razlag, nekdanja članica celjskega Lanteksa, bo direktorica prvenstva in glavna trenerka reprezentance, opravlja pa tudi funkcijo predsednice podkomiteja za kegljanje pri mednarodni organizaciji za šport slepih in slabovidnih.
Največ dobitnikov medalj na dosedanjih dvanajstih EP in dveh SP je iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje. Marija Fras je sodelovala na vseh
Delite si tretje do četrto mesto z Zlatorogom in imate tri poraze manj od Polze-lanov, ki so postali najbolj resni zasledovalci. Po drugi strani pa lahko dohitite Ele-ktro, kajne?
Očitno je, da igramo bolje v gosteh. Doma imamo do svojih privržencev določeno obveznost, da prikažemo čim več, kar pa nam
morda zveže roke. Denimo na Kodeljevem smo zaigrali sproščeno, kolektivno, in slavili z zelo visoko razliko. Zato mislim, da smo sposobni presenetiti v Šoštanju. Zanimivo bo tudi s Hopsi, ki pa smo jih na Polzeli ugnali z desetimi točkami razlike.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
velikih tekmovanjih. Doslej je osvojila devet medalj in bo v Celju imela priložnost, da na zmagovalni oder stopi še desetič. V kategoriji B3 je bila svetovna prvakinja leta 2007 v Košicah, lani pa na SP v Sarajevu druga. Zlate medalje na EP so ji okoli vratu obesili na Slovaškem (2002), Poljskem (2003) in v Romuniji (2004). Je nosilka svetovnega rekorda s 785 podrtimi keglji, kar je obenem tudi absolutni rekord (oba spola).
Jakob Vodušek, prav tako iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje, je nastopal v kategorijah B2 in B3 in zbral pet medalj. Dve odličji je v kategoriji B1 osvojil Matej Žnuderl.
DEAN ŠUSTER
Igor Marić je pred začetkom sezone s Šentjurjem v Šoštanju premagal Elektro na Natkovem memorialu, nato pa doma v prvenstveni tekmi klonil za točko.
HANORAMA
Petek, 27. 1.
KOŠARKA
Jadranska liga, 18. krog, Zagreb: Cibona - Zlatorog (19).
Sobota, 28. 1.
KOŠARKA
Jadranska liga (ž), 14. krog, Celje: Athlete - Čelik (19).
1. SL (ž), 14. krog: Rogaška - Mercator (19), Šoštanj: Elektra - Šentjur (20).
1. SL (ž), 13. krog, Ljubljana: Ježica - Rogaška (19).
ROKOMET
1.	SL (ž), 15. krog, Škofije: Burja - Celje Celjske mesnine, Ljubljana: Olimpija - Velenje (20).
MALI NOGOMET
2.	SL, 14. krog: Velenje - Stripy (19).
ODBOJKA
1. DL, 18.krog: SIP Šempeter - Maribor (20).
1..^ DL (ž), 1. krog končnice, Šempeter: Aliansa - Nova Gorica (18).
ŠPORTNI KOLEDAR
KOŠARKA
1. SL, 14. krog: Geoplin Slovan - Zlatorog 90:68; Pajić 23, Rupnik 19; Škifić 17, Omić 10, Dimec, Popović 8, Vujasinovič 7, Mali, M. Lapornik, Brodnik 5, Strnad 2, Atanacković 1, Hopsi - Helios 86:85; Hohler 16, Podvršnik, Sebič 13, Ja-sonn 12, Vašl 9, Kobale 5, Go-dler 3; Prepelič 21, Gay 16.
1. SL (ž), 13. krog: Ilirija - Athlete 66:96; Bajrektarevič 22, Čuk 12; Oblak 27, Trebec 24, Orozović 22, Jagodič 13, Macura 6, Klavžar 4.
ROKOMET
Pokal RZS (ž), četrtfinale:
Celje Celjske mesnine - Zagorje 23:26; Amon 7, Čebular, Kla-kočer 4, Jug 3, Pišek 2, Krebs, Pelikan, Vrček 1; Irman 6, Velenje - Mercator Ptuj 32:25; Naglič 9, Sivka 7. (MiK)
Krajnc najboljši alpinist
Silva Razlag
Marija Fras
Na Alpinistično plezalnem večeru v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah je Planinska zveza Slovenije s komisijama za alpinizem in športno plezanje podelila priznanja najboljšim tekmovalcem v prejšnjem letu.
Za najuspešnejšega alpinista so proglasili Luko Krajnca iz AO Celje - Matica, ki je pred koncem leta skupaj z Maticem Obidom zelo uspešno plezal na odpravi v Venezueli. »S svojo lansko sezono sem zelo zadovoljen. Uspel sem izpolniti skoraj vse svoje cilje, ki sem si jih zadal. To je najlepše za športnika. Ene želje sicer nisem uspel uresničiti, a na neuspehih se učimo. Tudi ti so pomembni, saj sicer ne bi znali ceniti svojih uspehov,« je povedal Krajnc.
Priznanje za vrhunske dosežke na tekmovanjih in za vzpone v naravnih plezališčih je prejel tudi Jernej Kruder iz ŠPO Celje, med prejemniki priznanj perspektivnim za rezultate na mladinskem SP in evropski mladinski seriji ter za vzpone v naravnih plezališčih pa so bili tudi Tim Unuk (PK Laško) ter Julija Kruder in Izidor Zupan (oba ŠPO Celje).
DŠ
Foto: ZDENKA MIHELIČ
Luka Krajnc
Laščani razočarali, Polzelani presenetili
Zlatorog si je na gostovanju pri Slovanu privoščil neverjeten spodrsljaj, saj so gostitelji slavili kar za 22 točk (90:68). Hopsi so doma pripravili prijetno presenečenje, ko so s 86:85 ugnali domžalski Helios.
Zasedba iz Laškega si pred gostovanjem na Kodeljevem zagotovo ni predstavljala, da bi lahko proti Slovanu izgubila, kaj šele, da jo bodo domačini dobesedno »potolkli«.
Analiza in ukrepi
Za ekipo, ki v letošnji sezoni igra tudi v Jadranski ligi, je takšen poraz nekaj nevsakdanjega, predstava košarkarjev pa je bila katastrofalna. Izpostaviti je treba le Jureta Škifića, ki je v zadnjem obdobju znova uspel najti pravo formo. S 17 točkami je bil najboljši strelec Laščanov, ki so tekmo odprli zelo slabo. V obrambi so dopuščali gostiteljem, da so se razigrali. Po prvi četrtini je bilo 23:12, po drugi pa 51:31! Tudi v nadaljevanju je bila zgodba podobna. Slovan je pred zadnjimi 10 minutami vodil za 24 točk in tekma je bila odločena. Trener Ivan Sunara ni skrival izjemnega razočaranja: »Takšnega rezultata ni nihče pričakoval. Razvoj stanja na igrišču je pokazal, da igralci in njihove glave niso bili na pravem mestu. Že v prvem polčasu smo nasprotnikom dovolili, da nam nasujejo 51 točk. Moram sesti s predsednikom in direktorjem ter se odloči-
Odlično je Hopse do manjše senzacije vodil Dejan Hohler.
ti, kako naprej. Potrebna je analiza in ukrepanje.«
Nejc Strnad je dosegel le dve točki: »Vidi se, da smo v nekakšnem krču. Treba se bo pobrati. Znamo igrati, a ne vem, zakaj nam ne steče. Tudi glede psihološke priprave nismo pravi. Zdaj moramo dvigniti glave in zaigrati tako, kot znamo.« Novinec med »pivovarji« Marko Po-pović je v 15 minutah vknji-
žil 8 točk, prvi odmevi laških privržencev po njegovem prihodu pa so vse prej kot prijetni. Za laško zasedbo torej časi niso rožnati. Razočaranja si iz tedna v teden sledijo kot po tekočem traku. Navijači so besni kot že dolgo ne. V zraku visi le še vprašanje, kdaj bo dokončno počilo. Obstanek v Jadranski ligi je v tem trenutku skorajda misija nemogoče. V pr-
venstvu pa se bo za želeno uvrstitev v polfinale treba izjemno potruditi. Laščani bodo že danes odigrali tekmo 18. kroga v ligi ABA, v Zagrebu pri Ciboni.
Helios pokleknil na Polzeli
Polzelani so sredi tedna razveselili svoje navijače, ko so za točko premagali favorite iz Domžale. Ob polčasu so vodili s 53:43, pred zadnjo četrtino pa so imeli gostje prednost dveh točk. Povišali so jo na šest točk, a sledila je dramatična končnica, ki jo je z metom za dve točki v korist Hopsov deset sekund pred koncem odločil Miha Vaši. Trener Jernej Kobale je po slavju povedal: »Vse čestitke fantom, ki so odigraii odiično tako v napadu kot obrambi. Kljub temu, da je naša zmaga veiiko presenečenje, pa misiim, da smo do nje po razburijivi končnici prišii povsem zasiuženo.« Dejan Hohler je dosegel 16 točk, Dmitrij Sviridov 15.
MITJA KNEZ Foto: TimE
Brežice bodo med 15. in 19. februarjem gostile zaključni turnir pokalnega tekmovanja. V prvem četrtfinalu se bo Šentjur pomeril s Krko, sledil bo regijski derbi med Elektro in Zlatorogom. Zmagovalec prvega para se bo v polfina-lu pomeril z zmagovalcem drugega.
Nova menjava predsednika in sanjski žreb
Pred dobrimi tremi meseci je vodilni položaj v celjskem nogometnem prvoligašu prevzel Branko Go-ropevšek. Zdaj se je odločil, da bo zaradi osebnih razlogov odstopil. Njegova odstopna izjava bo obravnavana na skupščini kluba, ki bo v sredo. Tedaj bo znan tudi Goropevškov naslednik. Vse kaže, da bo šlo pravzaprav za naslednico ^
Novi kapetan Celja pa je Se-bastjan Gobec, ki se je skupaj s trenerjem Damjanom Romihom in tehničnim vodjo Borutom Arličem udeležil žreba polfinala slovenskega pokaia. Ta je bii nakionjen celjskemu klubu, saj se bo v boju za finale pomeril z dru-goligašem Šenčurjem. Povratna tekma bo v Areni Petrol 18. apriia. Manj sreče je imei Rudar, saj bo njegov tekmec Maribor, povratni obračun pa v Ljudskem vrtu. Skupni nagradni sklad znaša 30.000 evrov. Zmagovaiec jih bo dobil 12 tisoč, poraženec v fina-
To je bila dobrodošlica Celjskih grofov Branku Goropevšku, ki pa bo zapustil mesto predsednika kluba.
lu, ki bo 23. maja v Ljubljani, pa pol manj. Če bi se Celjani v finaiu pomeriii z Mariborčani, potem bi si celo zagotovili nastop v evropskem tekmovanju, kajti predvidevamo, da »vijoličastim« ne bo ušel nasiov državnega prvaka. Po drugi strani pa se morajo
v celjskem taboru zavedati predvsem, kakšne odmeve bi sprožil morebitni izpad s (sicer zelo dobrim) Šenčurjem.
Dokončno je zakijučen tudi prestop dosedanjega čiana NK Ceije Sergea Aka-kpoja v Žilino, potem ko sta kluba uskladili zadnje
podrobnosti. Nato je ceijsko moštvo odigralo prvo pripravljalno tekmo. Na gostovanju se je z Zagrebom razšlo z 1:1. Izenačii je Tadej Kotnik. Jutri siedi obračun z Aiumini-jem v Kidričevem.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Peterico nespametno pustila na cedilu
Košarkarice Athletea so v 13. krogu 1. slovenske lige brez težav slavile na gostovanju v Ljubljani pri Iliriji, čeprav so bile znova izjemno oslabljene. Poškodbe še naprej krojijo sestavo ekipe trenerja Damirja Grgiča.
V Ljubljani jih je igralo le šest. Zato jim je za zmago s 96:66 čestital trener Damir Grgič: »Pravzaprav je 40 minut zdržaio ie pet igraik, kajti Anja Kiavžar je narediia veiiko neumnost, ko je že pred koncem prve četrtine prejela peto osebno napako in nas pustiia na cediiu. Tekma je biia zato še težja, a izkoristili smo jo kot pripravo na jutrišnjo tekmo Jadranske lige.« Teja Oblak je proti Iliriji dosegla 27 točk: »Poškodbe so trenutno res naša najvišja ovira. Lahko bi dejaia, da je več igraik, ki so poškodovane in na kiopi, kot pa tistih, ki igrajo. Zdaj prihaja k nam Čelik in upam, da bo katera izmed igralk že pripravljena za igranje, kajti narediti moramo vse, da premagamo Zeničanke. Trenutno stanje na iestvici Jadranske iige je siia zanimivo in kot kaže, bo vse do konca izjemno izenačeno. Poizkusile bomo zmagati na vsaki tekmi. Z zaključnim turnirjem se ne obremenjujemo, toda če nas bodo igre na koncu pripeijaie nanj, bomo še toliko bolj vesele.« Grgič je dodal: »Položaj je zaradi poškodb in bolezni res neverjeten. Kljub temu se bomo dobro pripravili, poizkusili odigrati tako, kot znamo, in nadejam se, da nam lahko uspe premagati tekmice.« Čelik je v 5. krogu pred domačimi gledalci slavil proti Athleteu s 74:71, a z neverjetno pomočjo sodniške trojke, ki je odločila srečanje. Jutri (19.00) bo lepa priložnost za maščevanje. Precej bo seveda odvisno od tega, koliko celjskih košarkaric bo sploh lahko zaigralo.
MITJA KNEZ
ŽRK Celje Celjske mesnine
Dijana Močič
Trenerja 18-letne vratarke, ki na dresu nosi šestnajstico, sta Uroš Privšek in še posebej Milovan Tomič, bivši vrhunski vratar. Dijana se je začela z rokometom ukvarjati v 2. razredu osnovne šole. Mišo Toplak je videl v njej možni potencial za vratarko. Takoj je začela trenirati v ŽRK Celje Celjske mesnine in ostala v tem klubu vse do danes. Skozi obdobja mlajših selekcij so bili njeni trenerji še Miha Bojovič, Aleš Anžič, Željka Dragišič, Nenad Stojakovič, Vojko Prislan in Tomaž Čater. V članski ekipi je že četrto sezono, še vedno pa igra tudi za mladinke.
Z njimi je bila lani prva v državnem prvenstvu. S kadeti-njami je bila dvakrat podprvakinja, tretji mesti pa je osvojila kot mlajša in starejša deklica. Dijakinja poslovno-komerci-
alne šole v Celju se v prostem času rada sprehaja, kolesari in druži s prijatelji. Kot pravi, se zgleduje po zanjo najboljšem vratarju sveta, Dejanu Periću. Njen življenjski moto je: če ne uspeš prvič, poskušaj in poskušaj znova.
^^dezete
celjske mesnine
Skozi Arclin s 117 kilometri na uro!
64-letnica premočno pritisnila na plin
Voznica, ki je pretekli konec tedna skozi naselje Arclin z osebnim avtomobilom peljala ali bolje rečeno divjala s kar 117 kilometri na uro, je vzbudila veliko pozornosti. Zagotovo še toliko več zato, ker za volanom ni bil nek vihrav mladenič, temveč 64-letna gospa. Kazni ni ušla, a policisti opozarjajo, da se takšna vožnja vse prevečkrat konča tragično.
Ali se je ženski, doma z območja celjske upravne enote, resnično tako zelo mudilo, da je dovoljeno hitrost presegla za kar 67 kilometrov na uro, ali pa je le preizkušala svojega jeklenega konjička, ne vemo. Znajo pa domačini ob glavni cesti, kjer je omejitev hitrosti 50 kilometrov na uro, povedati, da tovrstne visoke prekoračitve hitrosti niso redkost. Pred leti so označevalno tablo za začetek naselja Arclin prestavili malo nazaj proti Celju, ampak Marija Krašovec pravi, da bi
težko ocenila, da se to kaj pozna. »Tisti, ki spoštuje omejitve, jih spoštuje. Tisti, ki hoče hitro peljati, pa tudi zdaj pelje hitreje od dovoljenih hitrosti. Cesta je ravna in po njej gre res hitro.«
Prečkanje ceste je pravi podvig
Da se morajo ljudje, ki živijo ob tako prometni cesti, temu pač prilagoditi in prav vsak dan znova sami skrbeti za svojo varnost, še poudarja Krašovčeva. Njena družina že dobrih 40 let živi v Arclinu, svojo vrtnarijo pa imajo celo »razdeljeno«. Tako je nekaj rastlinjakov tudi na drugi strani ceste, stalna skrb za sadike in
drugo rastlinje pa od domačih in zaposlenih v sezoni terja prečkanje ceste tudi večkrat dnevno. »Saj je včasih hudo, ampak se počasi navadiš. Kadar je veliko prometa, moraš pač biti bolj potrpežljiv,« pravi Marija in dodaja, da zelo veliko »zaležejo« semaforji. »Ko kolona odpelje mimo, je čas za prehod ceste. Samo izsiljevati ne smeš, to, da si nestrpen, nič ne pomaga. Zaposlenim neštetokrat pravimo, da se jim ne sme muditi in k sreči doslej še ni bilo nič hudega. Je pa hitra vožnja pred leti botrovala tudi prometni nesreči, ki se je končala prav na našem dvorišču.« Spomnimo, da je v njej življenje izgubil mlad motorist.
Marsikdo se je ob podatku, da je bila kršiteljica v Arclinu že priletna gospa, izjemno začudil. A, kot poudarja Herbaj, pri tovrstnih prekrških leta niso merilo. »Pri spolu in letih ni pravila. Med kršitelji se znajdejo vozniki različnih starostnih obdobij, od mladih do starejših, tako po letih starosti kot po letih vozniških izkušenj,« razlaga.
lje bosta urejena tudi pešpot in kolesarska steza, saj gre tu za območje, kjer hodijo šolarji,« obljublja župan.
Hitrost ubija!
Hitrost je, kot pravi vodja Oddelka za cestni promet v Sektorju uniformirane policije Policijske uprave Celje mag. Elvis A. Herbaj med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč. Na območju celjske policijske uprave se je zaradi neustrezne hitrosti lani zgodilo 622 prometnih nesreč, kar je 18,6 odstotka vseh nesreč. Prevelika hitrost je povzročila osem tragičnih prometnih nesreč, v njih je življenje izgubilo devet oseb. Kot kaže, pa so številne policijske akcije osveščanja javnosti o nevarnostih prehitre vožnje le padle na plodna tla. Lani so po več letih zabeležili upad števila prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. Za sedem odstotkov manj jih je bilo kot leta 2010.
Občinski radar »vzgaja« divjake
Ker hitra vožnja skozi naselje Arclin ni tako redka, so v medobčinskem inšpektoratu in redarstvu, ki deluje za območje osmih občin, konec lanskega leta tam postavili tudi občinski radar.
»Radar je meril hitrosti voznikom v naselju Arclin, povprečne hitrosti, ki smo jih v tem času namerili, pa dovoljenih 50 presegajo za devet kilometrov na uro,« pravi vodja Nataša Kos in dodaja, da je najtežjo nogo imel v tistem času voznik, ki so mu namerili 79 kilometrov na uro. Lanski rezultati so tako precej boljši od tistih iz leta 2010, ko je bilo prekrškov več, višja je bila povprečna izmerjena hitrost, najhitrejši voznik pa je vozil 94 kilometrov na uro. Radar so na tem območju postavili prav na željo oziroma zahteve krajanov ter sveta KS Vojnik, res pa je, da je hitrost voznikov meril bolj proti koncu naselja in ne na samem vstopu, kjer so hitrosti voznikov običajno višje. V letošnjem letu bodo v medobčinskem inšpektoratu in redarstvu namesto dolgotrajne postavitve na enem mestu z radarjem raje »krožili« po občinah, v katerih skrbijo za red. »Na enem mestu ga bomo postavljali za dva ali tri dni, potem pa selili drugam.«
Kazen za prekoračitev hitrosti v naselju za več kot 50 kilometrov na uro znaša najmanj 1.200 evrov. Ne uide pa kršitelj niti 18 kazenskim točkam, ki pomenijo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (po Zakonu o prekrških je v postopku sicer možno doseči odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja). Novo vozniško dovoljenje lahko voznik pridobi po šestih mesecih. Če mu v roku dveh let dovoljenje ponovno odvzamejo, lahko vozniški izpit ponovno, torej tretjič, opravlja šele čez leto dni. Pogoj za ponovno opravljanje vozniškega izpita sta opravljen zdravniški pregled in dodatno 18-urno usposabljanje za varno vožnjo. Če vozniku vozniško dovoljenje odvzamejo zaradi vožnje pod vplivom alkohola, se mora namesto varne vožnje udeležiti rehabilitacijskega programa.
Problema se zavedajo tudi na vojniški občini. »Prometna varnost je tisto, na kar nas opozarjajo ljudje,« pravi župan Beno Podergajs in dodaja, da bodo v prihodnjih mesecih omilili vsaj eno črno točko na tem območju. »Skupaj z Direkcijo RS za ceste, saj gre za državno cesto, smo tik pred ureditvijo križišča z Arclinsko cesto. Skozi nase-
Herbaj voznikom ob tem polaga na srce, naj cestno-prome-tne predpise upoštevajo ne le zaradi policistov in zagroženih glob, pač pa predvsem zaradi lastne varnosti in varnosti ostalih udeležencev v prometu. Prepogosto so namreč med žrtvami prav nedolžni.
AD, IS Foto: SHERPA
Po tej cesti je 64-letnica v nedeljo zjutraj divjala s 117 kilometri na uro. Nesreče na srečo ni povzročila. ——- Št.8-27.januar2012
WÙ
Veter pustošil tudi v Šmartnem ob Dreti
Močan veter je pretekli konec tedna tudi v naših krajih povzročil nemalo težav. O problemih v občinah Laško in Slovenske Konjice smo pisali že v torkovi številki, ni pa vreme prizaneslo niti občini Nazarje.
V	nedeljo ponoči je močan veter v naselju Šmartno ob Dreti odkril del strehe na dveh stanovanjskih hišah in gospodarskem poslopju. Posredovali so gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Dreti in pokrili strešno opeko. Skupaj je uničenih okoli 40 kvadratnih metrov strešne opeke.
Pomagali onemoglim osebam
Gasilci PGE Celje so ob prisotnosti policije s tehničnim posegom odprli vrata stanovanja v Šaranovičevi ulici v Celju, v katerem je bila onemogla oseba.
Reševalci Reševalne postaje Celje so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. Pomoč je potrebovala tudi starejša občanka, doma na Čopovi ulici v Celju. Padla je in se poškodovala. Gasilci so morali vdreti v stanovanje, reševalci pa so jo prepeljali v bolnišnico.
Onesnažena voda
V	Pijovcih v občini Šmarje pri Jelšah so v torek na robu gozda opazili onesnaženje s fekalnimi vodami.
O dogodku so obvestili Javno komunalno podjetje Rogaška Slatina, policijo, Zavod za zdravstveno varstvo Celje in inšpekcijske službe. Vodo so poslali na testiranje. Ker je onesnaženje v neposredni bližini vira pitne vode, so vodni vir do nadaljnjega zaprli.
Umrl pri podiranju dreves
V	Lutrjah na območju šentjurske policijske postaje se je v sredo zgodila tragična delovna nesreča.
V	njej je umrl 56-letni moški. S sorodniki je v domačem gozdu podiral drevesa. Eno od dreves se je med podiranjem prelomilo in ga udarilo. Moški je umrl na kraju nesreče.
Ukradli gorivo
So kraje povezane tudi z vse višjimi cenami pogonskih goriv?
Na bencinskem servisu v Tepanju so pred dnevi obravnavali tatvino goriva. Voznica je napolnila rezervoar avtomobila, nato pa odpeljala, ne da bi plačala.
Policisti so obravnavali še tatvino goriva iz rezervoarja tovornega vozila tujega prevoznika na počivališču Lopata. Neznanec je lastnika oškodoval za okoli 1.200 evrov. Na enem od delovišč v Vojniku pa je neznanec iz dveh delovnih strojev ukradel za okoli 60 litrov goriva.
Zagorelo na smetišču in v košu za smeti
Gasilci so bili v preteklih dneh zaposleni z gašenjem nekaj manjših požarov.
Na smetišču v naselju Bukovžlak so zagoreli odpadki. Manjši požar, na dveh kvadratnih metrih, so pogasili gasilci PGE Celje. Posredovali so tudi pri gašenju zaščitne PVC-ograje ob teniškem igrišču v Stritarjevi ulici v Celju.
V	ponedeljek je na Cesti na Jezero v Velenju zagorelo v košu za smeti. Ogenj je v celoti uničil koš, pogasili pa so ga gasilci PGD Velenje.
Teden ponovno ni minil brez dimniških požarov. Vnele so se saje v dimniku stanovanjske hiše v Šmatevžu v občini Braslovče. Gasilci PGD Gomilsko in PGD Braslovče so varovali dimnik do izgoretja saj in ga očistili. Zagorelo je tudi v dimniku stanovanj ske hiše v Jakobu pri Šentjurju. Požar so pogasili gasilci PGD Šentjur, materialna škoda pa ni nastala.
Zaklepajte vrata!
Policisti so bili v preteklih dneh precej zaposleni s preiskovanjem tatvin v stanovanjskih hišah in ostalih objektih.
V	Velenju in Celju so storilci odnesli gotovino in torbico z denarjem. V obeh primerih nepridipravi niso imeli pretežkega dela, saj so vstopili skozi odklenjena vrata. Skozi zaklenjena garažna vrata pa je nekdo vlomil v garažo na Hudinji v Celju in odtujil nekaj kosov orodja.
V	Mlačah na območju Policijske postaje Slovenske Konjice so policisti obravnavali vlom v lovski dom, kjer pogrešajo menjalni denar. Zabeležili so tudi vlom v poslovne prostore na Delavski cesti v Slovenskih Konjicah. Storilci so iskali baker in očitno imeli srečno roko. Odnesli za ga za okoli 24 tisoč evrov.
V	Šempetru v Savinjski dolini je nekdo ukradel žlico bagra, vredno okoli tisoč evrov.
ANJA DEUČMAN
INFO 113
Vandalizem ne miruje
Nepridipravi so takole uničili eno od svetilk v Prešernovi ulici v središču Celja. (Foto: GrupA)
Listine o
alkoholiziranosti
ostajajo
Sodni senat zavrnil predlog obrambe o njihovi izločitvi
V torek se je nadaljevalo sojenje Branku Mačku, povzročitelju prometne nesreče pri Arji vasi, v kateri so leta 2009 ugasnila tri življenja. Sodni senat je na tokratni obravnavi zavrnil predlog obrambe o izločitvi nekaterih listin iz kazenskega spisa.
Gre za listine, ki dokazujejo, da je Maček vozil pod
vplivom alkohola. Obramba je njihovo izločitev iz sodnega spisa predlagala zaradi domnevnih napak in nepravilnosti pri odrejanju strokovnega pregleda. Tako je med drugim predlagala tudi izločitev poročila o toksikološki preiskavi ter poročila izvedenskega mnenja izvedenke sodne medicine. A sodni senat je odločil, da je
bil strokovni pregled Mačka opravljen po zakonito izdani odredbi. Policija je odredbo najprej izdala ustno, zatem še pisno, kar lahko, kot določa zakonodaja, stori brez vednosti preiskovalnega sodnika. Vse listine tako ostajajo v kazenskem spisu. Sojenje se bo nadaljevalo 28. februarja.
AD
Tudi v tretje ni šlo
Začetek sojenja spet odnesla bolezen
Na celjskem okrožnem sodišču je bil za ponedeljek razpisan začetek glavne obravnave zoper nekdanje vodilne v Nogometnem klubu Publikum. Četverica je obtožena kaznivega dejanja davčne zatajitve. Sodišče je obravnavo preklicalo zaradi bolezenskih težav enega od obtožencev. To je bil že tretji neuspeli poskus začetka sojenja.
Obtožnica Marjana Ven-gusta, Darka Klariča, Darka Žičkarja in Tomaža Ambro-žiča bremeni, da naj bi igralcem članske ekipe izplačevali gotovino, pri čemer naj
ne bi plačevali davkov. Očitano dejanje naj bi storili že leta 2001 in državo oškodovali za dobrih 50 tisoč evrov. Davke naj bi kasneje sicer poravnali, a to po mnenju
tožilstva ne spremeni očitka davčne zatajitve.
Sojenje bi se moralo začeti lansko pomlad, a dveh obtoženih ni bilo na sodišče. Lani decembra na obravnavo ni prišel nihče od četverice - kar trije med njimi naj bi zboleli. Bolezen je odnesla tudi zadnjo, ponedeljkovo obravnavo, pri čemer nov datum za začetek sojenja še ni znan.
AD
Več vlomov v avtomobile
Policisti obravnavajo številne vlome v osebna vozila. Opozarjajo, da v avtomobilih, predvsem na vidnih mestih, ne puščajte vrednejših stvari.
Pretekli konec tedna so policisti Policijske uprave
Celje obravnavali več vlomov v osebna vozila, kar štiri so našteli v Mozirju. Iz večine vozil so storilci ukradli ženske torbice z dokumenti in gotovino.
Ob torbico, v kateri je bila med drugim denarnica z
osebnimi dokumenti, je bila tudi ženska, ki je svoj avtomobil pustila na parkirnem prostoru pokopališča v Žalcu. Škodo lastnica ocenjuje na okoli sto evrov.
AD
Foto: GrupA
Denarnic in ostalih vrednih predmetov nikar ne puščajte v avtomobilih! Lahko ostanete brez njih ^
Kdo je vozil kombinirano vozilo?
Policisti so v začetku tedna na avtocesti med Celjem in Arjo vasjo obravnavali prometno nesrečo, v kateri sta bili udeleženi kombinirano in priklopno vozilo.
Nesreča se je zgodila nekaj minut pred polnočjo. Delavci Darsa so zaradi menjave počene pnevmatike zavarovali odstavni pas, zaradi česar je nastala kolona. Do kolone je
pripeljal voznik kombiniranega vozila in trčil v zadnji levi del madžarskega priklopnega vozila. Po trčenju je sunkovito zavil proti levemu robu smernega vozišča, kjer je z vozilom oplazil kovinsko varnostno ograjo. Nato je zapeljal v desno in po dobrih 40 metrih vožnje zopet v levo, kjer je ponovno trčil v varnostno ograjo. Voznik
je s kraja nesreče pobegnil in odpeljal proti Arji vasi. Policija je tako za pomoč pri razjasnitvi nesreče prosila očividce.
Kombinirano vozilo ima poškodovan sprednji odbijač, desno vzvratno ogledalo, sprednja desna vrata in steklo ter sprednji desni blatnik.
AD
V prometni nesreči, ki se je v torek zgodila na avtocesti Celje-Ljubljana, na izvozu Žalec, se je poškodovala ena oseba. Pomagali so tudi gasilci Poklicne gasilske enote Celje, ki so med drugim zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulator, nevtralizirali izlite motorne tekočine ter vozilo postavili na kolesa in ga odstranili s cestišča. (Foto: PGE Celje)
Naša Slovenija v našo regijo
Vila Bianca ob odprtju pred letom dni. Foto: GrupA
V tej črni kuhinji je kuhala tudi mama pesnika Antona Aškerca. Tudi danes je nekaj hrane v kuhinji, čeprav le pod stropom. Foto: SHERPA
Lepotica ob vhodu v Velenje
Mestna občina Velenje bo priznanje naša Slovenija prejela za obnovo Vile Bi-ance. Obnovljeno so odprli decembra 2010, lani pa so v njej odprli turistično informacijski center, pisarno Evropske prestolnice kulture 2012, Prodajno galerijo Javnega zavoda Galerija Velenje in gostilnico Bian-ca Gurmanka. Je pa vila še veliko več.
Velenjska občina je vilo začela obnavljati že leta 2007. Obnova je stala 1,8 milijona evrov, denar so na občini pridobili iz evropskih sredstev. Pri obnovi so skušali ohraniti tisto, kar se je ohraniti dalo, saj je bila vila v zelo slabem stanju. Danes kaže povsem novo podobo. V veliki meri je za to »kriv« arhitekt Rok Poles, ki je v vili povezal stare tehnike in materiale z novimi. Dodal je tudi različne podrobnosti. Kip zmaja Pozoja krasi avlo, maketa dveh mastodontov pa vhod v poročno dvorano. V vili imajo na voljo prostore za različne prireditve, koncerte, seminarje in srečanja. Vila je tudi idealna za poroke.
Kdo je bila Bianca?
Vila Bianco, ki jo je kot graščino okoli leta 1855 zgradil grof Viktor d'Harnancour-Un-verzagt, se je sprva imenovala Spodnje ali Novo Velenje. Graščina in njena obširna gospodarska poslopja so sodili h gradu Velenje. Velenjski
grad je kupil vitez Karl Ada-movič, v vili pa je tudi po prodaji gradu družini Adamovič ostala Viktorjeva vdova Luisa z otroki. Kasneje se je v vilo preselila Bianca Adamovič, rojena grofica Wickenburg. Njen prvi mož Karl, ki je bil dvakratni deželnozborski poslanec v Gradcu, je umrl že leta 1874. V vili je tako prebivala z drugim možem Arturjem Augustom, grofom Mensdorffom Pouillyjem, ki je umrl leta 1904. Le dve leti prej, 11. decembra 1902, sta se v vili poročila. Bianca Ada-movič je vilo preimenovala v Vilo Bianco. Napis je bil tudi na sprednji strani poslopja.
Biance so se nekateri spominjali kot visoke in lepe gospe. Z možem Karlom sta bila znana velenjska dobrotnika. Bianca je med drugim denarno podprla šolsko kuhinjo v velenjski osnovni šoli in omogočila, da so vsako zimo otroci revnejših staršev dobili vsak dan za kosilo brezplačno toplo juho. Josip Vošnjak je v svojih spominih glede Karla zapisal: »Adamovič, ki je bil rodom Srb, je na podlagi narodnega programa prevzel kandidaturo, bil izvoljen in se ves čas, dokler je bil poslanec, pošteno boril v vrstah svojih slovenskih tovarišev za narodne pravice.«
Ko je Bianca umrla, je lastnica vile postala njena hči Irma Bissingen, ki je takrat prebivala v Budimpešti. Vilo je leta 1918 prodala baronu Ludoviku in baronici Bernardini Haerdtl s Turna. Leta 1930 je bila vknji-žena lastninska pravica za Državni zaklad Kraljevine Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je bila Vila Bianca v posesti družbe iz Maribora, po koncu vojne pa je postala del splošnega ljudskega premoženja. Leta 1948 je vila prešla v last Rudnika lignita Velenje-Škale, danes pa je v lasti Mestne občine Velenje.
Pesniku je bilo lepo
Vila Bianca na razglednici iz leta 1923. Hrani jo Muzej Velenje. - Št.8-27.januar2012
Domačija Antona Aškerca je tudi med dobitniki priznanj Naša Slovenija. Na kmetiji na Senožetih nad Rimskimi Toplicami, kjer je svojo mladost preživel slovenski pesnik Anton Aškerc, ostaja družina Aškerc. Pesnikov pranečak Avgust Aškerc z družino vodi učno kmetijo in skrbi za pesnikovo domačijo, v kateri je urejen muzej.
Pot do domačije je precej strma in vodi mimo zdravilišča. Na domačiji vas bo po predhodni najavi z veseljem sprejel Avgust in vam razkazal in predstavil tako pesnikovo domačijo kot tudi svoj način kmetovanja. Pesnikova domačija je petsto let stara hiša. Ob vstopu vas v tem času najprej pozdravi vonj po domačih klobasah. Ko Avgust odpre vrata črne kuhinje, kjer si lahko ogledate, kako so kuhali pred sto in več leti, je jasno, da vonj ni umetno pridelan. S stropa visijo suhomesnate dobrote _ V hiši je še izba, kjer so shranjena pesnikova dela, ohranjena je tudi krušna peč, v kateri občasno še zakurijo. Da je to kraj, kjer so od nekdaj bile doma ovce ali vsaj volna, priča kolovrat. Tudi sicer je po hiši razstavljenih več predmetov, ki razkrivajo, kako se je delalo včasih.
Dediščina in kmetovanje
Avgust in njegova družina se sicer ukvarjata z ovčerejo,
s predelavo mleka, čebelarstvom in z zeliščarstvom. Vse svoje izdelke tudi prodajajo ali ponudijo obiskovalcem, za kar jim v zadnjem času primanjkuje prostora. Tega bodo uredili v kašči, ki stoji nasproti domačije. Kaščo bodo prekrili s slamo, ki mora biti ržena, saj ta zdrži dalj časa. Pri vseh obnovah sodelujejo z zavodom za varstvo kulturne dediščine, saj je kmetija od leta 1984 zaščitena. Avgust pravi, da se
Gibanje Kultura-natura.si bo jutri na sejmu Alpe Adria 2012 v Ljubljani podelilo priznanja Naša Slovenija 2011. V kategoriji ohranjanja dediščine bodo tri priznanja odšla tudi v našo regijo.
Odbor gibanja so prepričali Mestna občina Velenje za obnovo Vile Biance, Domačija Antona Aškerca v Rimskih Topli-
cah in Jože Kaker iz Luč, ki obnavlja zapuščene lesene kašče in koče. Na razpis za priznanja je prišlo sicer 23 predlogov, iz naše regije so bili nominirani tudi prenovljena kmečka hiša na Klancu pri Dobrni, žalski Ekofest, Kartuzija Jurklošter in Etno odbor Jureta Krašovca Možnar iz Laškega. Gibanje Kultura-natura.si bo priznanja podelilo tretjič.
V kategoriji ohranjanje dediščine, v kateri so priznanja namenili za dejavnosti in objekte v naši regiji, so v gibanju Kultura-natura.si pridobili tudi dodatna strokovna mnenja celjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine.
ŠPELA KURALT
Ob Kakerjevi kmetiji, v kateri je en prostor uredil čisto v stilu starih hiš, je postavil in obnovil štiri koče ter obnovil kapelico. Foto: GrupA
včasih sicer v kakšnih pogledih ne strinjajo, vendar so do zdaj vedno našli skupni jezik. Prav pri tem, kje bodo dobili slamo, jim bo zavod pomagal. Aškerčevi upajo tudi, da bodo lahko dobili še kakšno denarno pomoč s pomočjo razpisov.
Aškerčevi so zagotovo pravi naslov za priznanje Naša Slovenija. Zelo so namreč aktivni v kraju, prirejajo tradicionalne literarne večere, sodelujejo na različnih prireditvah, kot sta pohod po Aškerčevih poteh in revija pevskih zborov, prav tako sodelujejo z ostalimi ponudniki turističnih storitev in kulturnih prireditev. Avgust Aškerc pravi, da jim včasih kar zmanjkuje ur: »Predvsem
poskušamo ljudem prikazati življenje, način življenja in običaje tukaj na našem območju pred sto leti ali pa običaje, ki so sicer še ohranjeni, toda tonejo v pozabo.«
Trenutno je na domačiji največ obiskovalcev mlajših, torej osnovnošolcev in srednješolcev, v okviru učne kmetije pa sodelujejo tudi z vrtci. Večkrat so jih obiskala že različna društva, lani pa so imeli tudi približno tisoč gostov iz Rusije in nekdanjih ruskih republik. »Bil sem zelo presenečen, da mnogi poznajo Aškerca,« je navdušen Avgust. Da bi bilo turistov še več, si Avgust najbolj želi: »Želimo, da bi bilo na kmetiji čim manj miru in čim več turistov. Seveda zadovoljnih.«
Rešitelj starih kašč in koč
Avgust Aškerc skrbi za pesnikovo domačijo in kmetuje. Z družino se je odločil za predelavo mleka, znani so predvsem po ovčjih sirih. So pa tudi učna kmetija, tako da lahko otroci pri njih vidijo še druge živali, ne le ovce. (Foto: SHERPA)
Jože Kaker iz Luč ni umetnostni zgodovinar, tudi ne etnolog ali karkoli v povezavi s kulturno dediščino. Ima pa čut za tisto, kar se morda drugim zdi prestaro in preveč neuporabno, da bi obnavljali. V zadnjih 25 letih je tako zase, za svojo dušo, obnovil že kar nekaj kašč in koč, štiri je postavil ob kmetiji, kjer z družino živi zadnje leto. Za ves ta njegov trud, da koče, ki so bile tik pred propadom, obnovi, bo dobil priznanje Naša Slovenija.
Kaker pravi, da so ga starine in stare stavbe privlačile že v otroštvu. Želja po tem je rasla in ko je videl, da ljudje za stare stavbe, četudi stojijo na njihovi zemlji, nimajo nobenega posluha in čuta, je vedel, da mora nekaj narediti. Zato jih je začel obnavljati. Ob kmetiji, kjer so danes koče, je nekoč stala le kapelica, vendar je bila tudi ta skoraj popolnoma uničena. Nobena koča, ki danes stoji ob njegovi kmetiji, prej sploh ni stala tam. Vse je prestavil iz bližnje okolice, predvsem iz Luč in z Ljubnega. Koče je dejansko rešil propada, saj so jih ljudje nameravali preprosto podreti. Ne glede na to, da so bile stare tudi več kot dvesto let.
Jože Kaker je vsako od koč, ki zdaj stojijo na njegovem hribu, prestavil tako, da jo je razdrl, oštevilčil, doma pa na novo postavil, spodnji del pa zgradil iz kamna.
Prva koča, ki jo je prestavil, je njegovi družini sprva služila za občasno bivanje. Kot počitniška hišica. Sprva namreč niso stanovali v Podveži nad Lučami, ampak prav v Lučah. Ta koča je najmanj avtentična, pove Kaker. Morali so namreč poskrbeti za funkcionalnost, glede na to, da so v njej občasno tudi živeli. Kaker brez zadržkov pove, kaj kam ne sodi najbolj in kako bi bilo prav. Danes mu s temi podatki in nasveti pomaga še hči Ana, ki končuje študij etnologije.
Prihodnost zavita v skrivnost
Koče, ki jih lahko vidimo pri Kakerju, niso edine, ki jih je obnavljal. Morda je bilo njegovo najbolj znano delo obnova Žagerskega mlina v Podvolovljeku. Gre za edini vodni mlin v Zgornji Savinjski dolini, ki danes deluje. Kaker ga je po obnovi prodal tamkajšnjemu turističnemu društvu. Obnovil je tudi pastirsko kočo, ki so jo selili s planine Podvežak na planino Jezerce kar s helikopterjem!
Če mu danes pri obnovi lahko pomaga hči Ana, je včasih zelo dobro sodeloval tudi z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Danes, pravi Kaker, skupnega jezika ne najdejo: »Nisem se pa nikoli vsiljeval.« Dodaja, da se mu zdi, da prav ti zavodi, ki bi morali spodbujati varovanje kulturne dediščine,
včasih to celo zavirajo: »Mogoče sem malo krivičen, je pa najbrž tako.«
Koče si sicer lahko ogledate, vendar ne gre za neko povsem uradno ponudbo. Kaj bodo s kočami v prihodnosti naredili, Kaker zaenkrat ne želi izdati, pravi le,
da se z Ano odločata med dvema zamislima. Je pa Ka-ker zelo vesel priznanja, ki ga bo jutri prejel: »Konkurenca je bila močna. Upam, da me kdo opazil, predvsem tisti, ki režejo del pogače, ki je namenjena za obnavljanje kulturne dediščine.«
Jože Kaker in hči Ana v najbolj avtentični koči, ki jih je obnavljal. Poleg zunanjosti skuša čim bolj avtentično obnoviti tudi notranjost. Foto: GrupA
20
PISMA BRALCEV / HUMORESKA
NOVI TEDNIK
□ DRI TELEFON
Stavbno zemljišče
Bralko zanima, če se za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča šteje neto ali bruto stanovanjska površina (kot bruto stanovanjsko površino razume kletne prostore in balkone). Opazila je, da naj bi ji po novem obračunali bruto površino, kar pomeni višji znesek.
Iz Mestne občine Celje odgovarjajo (odgovor je pripravila Alja Založnik iz oddelka za finance in gospodarstvo): »Po določilih Odloka za uporabo stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Celje se za določitev površin za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče upošteva: > _ pri stanovanjskih prostorih površina stanovanjskih prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore) ugotovljena po določilih stanovanjskega zakona ter tlorisna površina prostostoječih garaž<. Torej bruto površina.«
Izgubljena pošta
Bralka iz Kozjega se pritožuje, ker ni prejela priporočene pošte. Hči naj bi ji poslala s pošte v Žalcu (22. decembra ob 13.20) priporočeno pismo, ki ga do danes ni prejela.
Megi Jarc iz Službe za odnose z javnostmi na Pošti Slovenije odgovarja: »Na
podlagi vložene reklamacije smo zadevo preverili pri sprejemni pošti 3310 Žalec in dostavni pošti 3260 Kozje. Ugotovili smo, da je za navedeno pošiljko že bila vložena poizvednica. V postopku poizvedovanja je bilo ugotovljeno, da pošiljka res ni prispela na dostavno pošto 3260 Kozje. Pošiljatelju, ki je vlagal reklamacijo pri pošti 3310 Žalec, je bil 3. januarja 2012 posredovan pisni odgovor, v katerem je bil seznanjen z odškodninsko odgovornostjo Pošte Slovenije. Bralki se za nastale nevšečnosti iskreno opravičujemo.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
Vmesni izidi glasovanja za naj knjigo
Po doslej prejetih glasovnicah med »kandidatkami« za naj knjigo Bukvarne Novega tednika še vedno vodi Povest o dobrih ljudeh Miška Kranjca (pod zaporedno št. 4). Tesno za petami ji je Ognjeno srce (Mehari, Senait G.).
Še vedno lahko zmaga knjiga po vašem izboru. Pri glasovanju bomo upoštevali še vse glasovnice, ki jih bomo prejeli do vključno 31.
januarja letos. Zatem bomo 1. februarja med prejetimi glasovnicami naročnikov izžrebali dobitnika knjižne nagrade po našem izboru. Tudi med občasnimi bralci, ki sodelujete pri glasovanju, bomo izžrebali nagrajenca. In potem vam bomo nagradi izročili osebno in vam skupaj z našim fotografom zaželeli še obilico dobrega čtiva.
Uredništvo Novega tednika
Starih oblek pa ne!
Moj zakoniti Hanzi ima cel kup dobrih lastnosti, pa tudi kako manj dobro. Prav je tako, zaradi ravnovesja. Med njegove, vsaj meni manj priljubljene lastnosti, spada navada, da je treba vse hraniti. Vsak košček vrvice, žebelj, papir. Ker vse te reči varno hrani v garaži, daleč od mojih oči in od mojih rok, ki bi zagotovo pol te šare pometale proč, še nekako gre.
Večji problem je z oblačili. Nikakor se namreč ne more odločiti, da bi kaj vsaj podaril, če že odvreči ne more. Ni čudno, da je njegova garderobna omara dolgo pokala po šivih. Še od obleke, ki jo je nosil za maturantski ples, se ne more posloviti, kaj šele, da bi se ločil od poročne. Dejstvo, da sta mu obe že davno za nekaj številk premajhni, je manj pomemben, tehnični podatek. Dolgo časa sem to prenašala, potem sem se odločila, da je treba narediti red. In tako sva za hranjene njegovih starih oblek postavila na podstrešje staro omaro. Tam zdaj, vsa polna kroglic proti moljem, čaka na boljše čase bolj ali manj vsa njegova bivša tuzemska garderoba, od prvih kavbojk naprej.
A tudi ta omara ni brez dna in ko sem tako nekega dne brskala po podstrešju, sem ugotovila, da je do vrha polna, zato sem se odločila narediti red. Kaj vse sem našla, varno zakopano v Hanzijevi garde-
robni zakladnici, raje ne bom naštevala. Po mojem bi s tem, kar se tam nahaja, oblekli za en avtobus modno sicer ne preveč osveščenih možakarjev. A kar je preveč, je preveč. Zato sem, po lastni presoji, nekaj najbolj oguljenih in zde-lanih primerkov vseeno izločila, da bi jih zmetala proč. A boš, vrabca! Moj dragi, ki naj bi sicer tega dne bil zadržan do večera, se je nepričakovano pojavil na dvorišču prav v trenutku, ko sem njegove reči tlačila v smeti. »Kaj imaš to?« je zarobantil in se zapičil v vrečo, polno starih oblačil. Včasih ima prav detektivske popadke. Še preden sem si lahko kaj izmislila, je že brskal po vsebini.
»Orkalapipa, pa kaj ti je? Saj si zmetala proč pol moje garderobe!« se je jezil. Ni pomagalo prepričevanje, da gre za stare cote, ki jih že leta ni oblekel, vse do zadnje je znosil nazaj. No, v smeti je vrgel le eno preluknjano nogavico brez para. Ves večer me je potem ošteval, kaj sem naredila in da je samo njegov šesti čut, ki ga je gnal domov, preprečil megakatastrofo medplane-tarnih razsežnosti. Sem bila kar užaljena. Jaz mu hočem dobro, on pa takole _ »Ne razumeš me,« sem se kujala. »Po pravici povedano, res ne. Pa tudi ti mene ne!« je zabil in s tem je bila debata končana. Vsaj mislila sem tako. A zanj zadeva še zdaleč ni bila
zaključena, kje pa. Naslednji dan sem ga našla v spalnici, pred omaro z mojimi oblekami. In z vrečo v rokah.
»Kaj delaš?« sem kriknila. »Red, draga moja! Tele blu-
ze recimo že deset let nisi oblekla. Ne le, da ti nikdar ni pristajala, še dve številki ti je že premajhna!« »Ampak _ mama mi jo je dala _ svilena je!« sem jecljala. »No, zato jo bova podarila. Pa tale kostim, kdaj si ga zadnjič oblekla?« Nisem se spomnila. »Preozko krilo, kajne? In tistega madeža od vina nikdar nisi spravila ven!« mi je našteval. »V smeti z njim!« »Ne! Rada ga imam! In mogoče ga bom še kdaj oblekla. Šal bi prekril madež in krilo mogoče lahko popravim!« Dragi je odkimal.
Kostim je romal v vrečo. »Ojoj, ta trenirka! Stokrat zakrpana!« je nadaljeval Hanzi. Tu se je vse nehalo. Trenirka je bila res stara kot zemlja, ampak mehka, topla _Moja najljubša. »Ne!« sem se uprla. »Vse te reči imam rada, čeprav jih ne nosim prav pogosto, ampak jih ne dam! S kakšno pravico delaš red v moji omari?!« »Draga moja, z isto pravico,
kot si ti metala stran moje reči. Tudi meni so pri srcu, čeprav jih ne nosim. A imam dober občutek, če jih imam! In da te potolažim, nič nisem res hotel vreči stran!« Pomolčala sem. Očitno sem dobila lekcijo. »Ampak tisti stari >kamelhar< plašč bi pa vseeno lahko »Trenirka je rekel moj dragi. Odkimala sem. In sva bila zmenjena.
Če vam je všeč humoreska z naslovom Starih oblek pa ne, ki jo je tudi tokrat zapisala Mateja Reba, nam lahko zaupate na e-naslov: tednik@nt-rc.si.
*	Vpis vzajemnih skladov
*	Odkup in prodaja delnic
ATKA
vedno nekaj prihranite!
Atka Prima
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
XimjiMlo(ividcuUsti(Lo starost
Odprimo vrata, gostje prihajajo je slogan projekta Razvoj turizma v zidanicah v Obsotelju in na Kozjanskem, ki ga kot nosilka izvaja Občina Šmarje pri Jelšah. S finančno pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in z več partnerji so začeli projekt, ki bi v občine Obsotelja in Kozjanskega privabil tiste izletnike, ki bi svoj prosti čas radi preživeli na podeželju in ob tem izkoristili ponudbo, ki jo posamezno območje ponuja.
Kot je povedal župan Občine Šmarje pri Jelšah Jožef Čakš, projekt turizma v zidanicah spodbuja vse, ki imajo
možnost in željo, v skladu z zakonskimi zahtevami, da si uredijo staro hišo, zidanico ali podoben gospodarski objekt in s tem ponudijo možnost obiskovalcem, da spoznajo ponudbo in izkoristijo morebitne nastanitvene zmogljivosti.
Vodja TIC Šmarje pri Jelšah Vlasta Kramperšek Šuc
je povedala, da so se za izvedbo projekta odločili tudi zato, ker na območju Obsotelja in Kozjanskega opažajo pomanjkanje nehotelskih nočitvenih zmogljivosti. Na drugi strani pa je na tem območju veliko neizkoriščenih poslopij, ki bi lahko ponuja-
li dejavnost ter vso ponudbo »gorc« in hramov.
V projekt se vključujejo tudi druge občine in ustanove šmarskega območja. Nosilka projekta pa s finančnimi sredstvi spodbuja in pomaga k lažji uresničitvi cilja občank in občanov, ki bi radi postali ponudniki te dejavnosti turizma. Po besedah vodje oddelka za gospodarske zadeve na Občini Šmarje pri Jelšah mag. Zin-ke Berk se s sodelavci trudijo, da morebitnim ponudnikom z nekaj denarnimi sredstvi in informacijami omogočijo izvajanje dejavnosti.
SAŠA PUKL Foto: SHERPA
EK RP
Več o proj^tu'-bo razirtySla TerggsMb^kipa *6ďia Celje. Tonski tehnik Aljoša Bončina in voditHjiga^lša Pukl bosta enkrat mesečno, ob četrtkih, iskalainformacije o izvedbi projekta, spremljala njegov potek in obiskala ter preko radijskih valov predstavila turizem v zidanicah.

Nagrada za pravilen odgovor na nagradno vprašanje je županovo vino, l<i ga podarja župan Jožef Čakš.
Na katerem območju občine Šmarje pri Jelšah že vrsto let poteka
prireditev z imenom Od gorce do gorce? , ^ .. ,
a) na območju Tinskega
ime:
Priimek:
Naslov:
b)	na območju svetega Roka
c)	na območju Sladke Gore
v prvi radijski oddaji so projekt turizma v zidanicah predstavljali Vlasta Kamperšek Šuc (vodjaJIC Šmarje pri Jelšah), mag. Zinka Berk (vodja občinskega oddelka za gospodarstvo) in Jožef Čakš (župan Občine Šmarje pri Jelšah).
Odgovore nam do 10. februarja pošljite na naslov Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Od gorce do gorce.

Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. In to še ni vse. Življenje si bo lahko pocenil z našo kartico ugodnih nakupov.
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
OB TORKIH -	^VAŠEGA ^AJA	PETKIH -ZGODBE	S	CESSSKEGA
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.				
Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika.
PODATKI O PLAČNIKU I NAROCILNICA
PODATKI O PREJEMNIKU I NAROČNIKU
: IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
KONTAKTNI TELEFON/GSM:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
IME IN PRIIMEK: ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Plačano obdobje: od
; do
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
22
RADIO, KI GA BERETE
NOVI TEDNIK
[
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
PREDSTAVLJAMO VODITELJE RADIA CELJE
SOBOTA, 28. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
NEDELJA, 29. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Barbara Pokorný, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PONEDELJEK, 30. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Barbara Pokorný, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
TOREK, 31. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
SREDA, 1. februar
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
ČETRTEK, 2. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK, 3. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
Luka Žerjav
Mala Ana je njegova največja oboževalka
Da je talent, ki mu je mikrofon pisan na kožo, so ugotovili že v prvem razredu, ko so ga postavili v vlogo povezovalca neke prireditve. In seveda ni bilo treba veliko, da ga je v OŠ Franja Malgaja v Šentjurju opazila neutrudna mentorica mladih dramskih upov Ivanka Podgajski. In tako se je Luka Žerjav počasi in usodno zapisal medijskemu in odrskemu svetu. Spomladi bo dve leti, odkar s šarmantnim glasom razvaja tudi poslušalce Radia Celje.
Resneje so ga v radijski svet vpeljali na ljubljanskem Radiu Študent. »Honorar sicer ni bil kaj prida, je bila pa šola z najbolj emi-nentnimi radijskimi imeni zlata vredna,« se tistih časov spominja Luka. Sicer zaprisežen Šentjurčan se je s srčno izbranko ustalil v Štorah in znova se je prebudila stara strast, tokrat pred mikrofonom Radia Celje. Postal je nepogrešljiva radijska »osa«, ki neskončno uživa v satirično pikrih in kritičnih domislicah, ki se jim s pravo mero ne izogiba niti
v svojem slogu radijskega vodenja. »Vedno znova se zavedam, da so medijski svet, improvizacija, gledališče, glasba in podobno vir tistega adrenalina, ki me je že davno zasvojil,« vdan v usodo nasmejano pove Luka, ki je svojčas igral tudi v glasbeni skupini.
Na Radiu Celje Luka pripravlja redne tedenske oddaje. Vsako soboto gosti glasbenega gurmana, ob torkih pa išče topel dom štiri-nožcem v oddaji Male živali, velike ljubezni. »Izjemno pomembno se mi zdi stopiti na stran tistih, ki si sami ne morejo pomagati. Pa četudi je to samo izgubljen mačji mladiček.«
Ob vsem, kar v življenju rad počne, in ob vsem, kar mu veliko pomeni, pa mesto kraljice gotovo zaseda mala Ana. Prav te dni je malčica upihnila prvo svečko. Škoda je samo, da po radiu poslušalci ne morete videti, kako očka ob njenem imenu zažari. Se pa to čuti tudi v njegovem glasu.
StO
Foto: SHERPA
Glavna pri velenjskem EPK
Velenje je prejšnji konec tedna slavnostno vstopilo v leto Evropske prestolnice kulture. Vse aktivnosti, vsa dogajanja in prireditve bo koordiniral Festival Velenje, ki ga vodi Barbara Pokorny. Kaj vse se bo dogajalo letos v Velenju, kako so zakorakali težkim časom naproti in kaj vse to pomeni za Festival Velenje, bo v oddaji Znanci pred mikrofonom povedala Pokornýjeva. Bodite z nami v nedeljo ob 10.10.
Foto: GrupA
		
	20 VROČIH	
	RADIA CELJE	
TUJA LESTVICA		
1.	THE ONE THAT GOT AWAY -	
	KATY PERRY FEAT. B. O. B	(3)
2.	SOMEBODYTHAT I USED TO	
	KNOW - GOTYE FT. KIMBRA	(1)
3.	THIS IS THE DAY - MANIC	
	STREET PREACHERS	(4)
4.	DON'T WORRY BE HAPPY -	
	GUY SEBASTIAN	(1)
5.	WITHOUT YOU - GUETTA	
	DAVID FT. USHER	(7)
6.	HOW'D YOU LIKE THAT -	
	THE KOOKS	(2)
7.	DON'T STOP - FOSTER	
	THE PEOPLE	(2)
8.	I LIKE IT LIKE THAT - HOT	
	CHELLE RAE FT. NEW BOYZ	(3)
9.	CANNONBALL - LITTLE MIX	(4)
10.	BRIDGE OF LIGHT - PINK	(6)
DOMAČA LESTVICA		
1.	KAKŠNO SONCE, KAKŠEN	
	DAN - PANDA	(2)
2.	KERUBIN - AMFIBIA	(4)
3.	POGLEJ - NEOMI	(3)
4.	MESTO DUHOV - BOJLER	(4)
5.	KAVBOJKE - KATARINA MALA (5)	
6.	LEPA DEKLETA LJUBIJO BARABE	
	- A. ŠIFRER IN J. PLESTENJAK (3)	
7.	ROŽNAT JE DAN - NESSY	(1)
8.	NOV DAN - LOMBARDO	(2)
9.	NE NAJDEM VEČ BESED -	
	DASHA	(7)
10.	MOJ ŠA LA LA - BALIŠ	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO		
	STRIP - CHRIS BROWN FT. KEVIN	
	MCCALL	
	ANYWAY - CEE LO GREEN	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO	
	KJE SEM? - NIKKA	
	KAJ NAJ NAREDIM - SELL OUT	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za vam	
	najljubše skladbe lahko glasujte na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
(2) (6)
(1) (3)
CELJSKIH 5 PLUS
1.	PESEM KITARE - VERA IN ORIGINALI
2.	SPEV ZA GODCA - SPEV
3.	KO SPET JE VEČER -PODKRAJSKI FANTJE
4.	TAKŠNI SMO - VIKEND
5.	PO VSEJ SLOVENIJI HARMONIKA ZVENI - DRUŽINSKI
TRIO POGLADIČ	(5)
PREDLOG ZA LESTVICO JE PAČ TAKO - NAVIHANKE SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	NAŠLA SVA POT - NATALIJA VERNBOTEN & ŠTAJERSKIH 7 (7)
2.	MUZIKA ALI JAZ - ANS. STANKO PETRIČ
3.	DOM - TONI SOTOŠEK
4.	NAJPREJ ŠTALCA, POL PA KRAVCA - WERNER & DOMEN KUMER
5.	ZIMSKE RADOSTI -MLADI GODCI PREDLOG ZA LESTVICO CIGAN BARON - ŠTAJERSKI BARONI
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com.
(4) (1)
(2) (3)
INFORMACIJE
Radi dobro jemo
... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... SEZONA KISLEGA ZEUA
Kislo zelje vsebuje veliko vitaminov, mineralov in vlaknin. Ker kot za vsako hrano tudi zanj velja, da s kuhanjem izgubi nekaj telesu koristnih snovi, je priporočljivo, da ga vsaj takrat, ko ga imamo na jedilniku, kakšno žlico pojemo kar surovega. In ker je cenovno ugodno živilo, bi to lahko naredili vsaj enkrat tedensko, sploh zdaj, koje zima. Dohraje na primer solata, ki jo naredimo iz kislega zelja, fižola, čebule in jo pokapljamo z dobrim bučnim oljem. Kislo zelje je koristno za prebavo, po ljudskem izročilu pa tudi odganja utrujenost, ki je posledica pitja. Zeljna juha je pri^ubljerui za različne diete, kjer se pogosto vključi še zeljnica ali zeljna voda, ki jo priporočajo za pitje na tešče. Dober tek ob pripravi jedi iz kislega zelja!
ENOLONČNICA Z ZELJEM
Sestavine:
250 g kislega zelja, 4 krompirji, 1 por 4 žlice kuhanega fižola,
1	pest drobnih testenin,
2	žhci paradižnikove mezge, 1 par prekajenih klobas, lovorov list, sol, poper, olje
Priprava:
Na malo olja prepražimo narezan por. Dodamo olupljen in na kocke narezan krompir, še malo pražimo in zalijemo z vodo (toliko, da je pokrito z njo). V lonec damo na koleščke narezan par klobas. Ko je krompir že skoraj kuhan, dodamo fižol, testenine in kislo zelje. Spet zalijemo z vodo, da je vsebina pokrita, povečamo ogenj in ko zavre, dodamo paradižnikovo mezgo, lovorov Ust, solimo in popramo. Zmanjšamo ogenj in kuhamo, dokler testenine niso kuhane. Enolončnica se med kuho gosti, kar je normalno, še vedno pa lahko z dodajanjem vode uravnavamo gostoto jedi.
NL
ZEUNA ZLOŽENKA:
Sestavine:
500 g kislega zelja, 6-8 manjših krompirjev 1 čebula, 1 lonček kisle smetane, 1 jajce mleta kumina, sol, poper, olje
Priprava:
V posodo damo cel, neolupljen krompir in ga skuhamo. Medtem ko se kuha, na drobno narežemo čebulo, jo prepražimo na maščobi in dodamo zelje. Dušimo, da se zmehča, ga začinimo z žličko mlete kumine in po potrebi dolivamo vodo, da zelja ne zažgemo. Kuhan krompir olupimo in ga narežemo na rezine kot na primer za krompirjevo solato. V namaščen pekač najprej na dno naložimo plast krompirja, sledi plast dušenega zelja in spet krompir. Ponavljamo, dokler ne zmanjka sestavin, in gledamo, da končamo s krompirjem. Za preliv zmešamo jajce in kislo smetano ter mešanico popramo in solimo. Prelijemo po zloženki in malo prepikamo z vihcami ali leseno paUčico, da se porazdeU skozi vse plasti. Pečemo pri 170-180°C približno pol ure ah toliko časa, da preliv lepo porjavi.
ETRk
RESTAVRACIJA-PIZZERIJA
Obrtna cona Bukovžiak, pri uvozu AC CEJE-MARIBOR, Vzhod Celje.
Malice 30.01 - 03.02.2012
PON.
1.	PEČENICA, PRAŽEN KROMPIR, KISLO ZEUE
2.	BORANJA, SLADICA
3.	ŠPAGETI Z ZELENJAVNO OMAKO, SLADICA
S
TOR.
1.	PURAN PO PARIŠKO, KROKETI, SOLATA
2.	BOGRAČ
3.	SOJINI ZREZKI, KUHANA ZELENJAVA, SLADICA
SRE.
1.	ŠPAGETI PO MILANSKO, SOLATA
2.	KISLA JUHA, SLADICA
3.	RIŽEV NARASTEK, KOMPOT

ČET.
1.	PEČENE REBRCE, PEČEN KROMPIR, SOLATA
2.	PASULISPREKAJENIMMESOM
3.	MLADI SIR Z ZELENJAVO
PET.
CENE:
FKSKLUaVNAOSVEŽnEV
VINO@FRESER.si	,
VINOGRADNIŠTVO FREŠER
FRESERVLADK0,KAL5E19
, 2315 Šmartno NA POHORJU
. SLOVENUA
LEDENO VINO PRUDENTJA
VLADKO FRESER 040 753137
MATJAŽ FREŠER 031577980
TEL: 02 80 34 215
1.	POSTRVPOTRŽAŠKO,KROMPIRVKOSIH,SOLATA
2.	RIČETZPREKAJENIMMESOM
3.	NJOKIZ PARADIŽNIKOM, SOLATA
INFORMACIJE:
1.	MENI 4,20 EUR e-mail: restavradja@etra.si
2.	MENI 4,00 EUR teL: 03/828 02 81
3.	MENI 4,20 EUR
Stopce 31,3231 Grobelnojel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si

AHACfti
~	• Pestra kulinarična ponudba
Sezonsica kuhinja ' Prostori in ponudbe za skupine
RESTAVRACIJA TRAČ CENTER
Mariborska 7 3000 Celje www.trac-celie.si
ledenskTponudba malic in kčTil'
DNEVI PIRANSKEGA BRANCINA V GOSTILNI PRI AHACU!
- karpačo piranskega brancina - hišAi ftj^^ î^pîrahsT^ega brííncina in tur^ - ribja juha s piranstim brancinom - piranski brancin, pečen v solnem b*"*^'
- piranski brancin iz krušne peči za 2 osebi - zvitki piranskega brancina, polnjeni z olimskim sirom in bučkami..

cr
Gostilna Šabec Melita Pušnik s.p. Ivenca 18 3212 Vojnik
T: 041 998 660 e-mail: melita.pu@gmail.coi



J

www.gostiscemiran.si
m, Bohorč ■■ ^
KUHINJA, MAUCE, PIZZE, KOSILA, AlA CARD, CETERJHGî Spfejemamc iwrožila ta vejje altljučene druíbc Bohoií Maijan tp,, Dušana Sívedra 44, 3S30 Senljur při Celju Tel.: ++386 (0)3 74Ů 14 30, WoWIe: ++386 (0)41 666 726
INFORMACIJE
škodo, ki jo lahko naredimo z nepravilno vgradnjo ali napačno izbranimi materiali. Za liidroizoîacijo uporabljamo vroče premaze bitumna, asfalta in katrana v kombinaciji z impregniranim! lepenkami, folijami in hladnimi emulzijami. Vse pogosteje se uporabljajo tudi kemična hidroizolacijska sredstva, pri katerih je premaz izdelan iz cementa, kremenčevega peska in plasti-fikatona.
'ovanje v oglasni i
031 692
Odkup In prfVKin Izr^bfjt^ilf voziE. Velika i:bl ra «lig Injinih in orginđitm enakmrrednili reiervnih deloiř, gum in platiit,
AKfUAMMOVFËBRUAlUU
' Ceisejie raliíevanye jíl pojwaiíiSovaSesa wirita ■ F^pusi na rřMrvnedele in montíin
KIA MOTORS avt(|)hiša škorjanec
TJuftpwirliSuTprfiT"
Mariborska 11S, Celje. 03/426 08 64. Ů31 60» 416
Osnovna naloga hidroizolaci-je je zaščita konstrukcije in notranjih prostorov pred prodiranjem vlage V objekt. Hidroizoalcija pred vdorom vlage ščiti stene, ki so vkopane v zemljo. Poleg sten je treba izolirati tudi ravne strehe, balkonske plošče in vse ostale konstrukcijske elemente, ki so izpostavljeni vlagi. Če imamo na terenu talno vodo, je treba izvesti tudi drenažo, s katero omogočimo prosti pretok podtalnice pod tiemi in okoli objekta.
Vsi temelji, ne glede na višino podtalnice, morajo bhi primerno hidroizolirani.
Kletno in talno zidov je je podvrženo stiku s talno vlago, pri čemer obstaja nevarnost, da začnejo odpadati zaključni sloji. Pri globljem prodiranju vode in zmrzovanju lahko razpadejo zidovi in s tem obstaja nevarnost ruSi-tve objekta. Zato je pri temeljenju obvezno izpostavljene konstrukcijske elemente zaščititi.
Pravi materiali m izvedba Pravilna izbira materialov za hi-droizolacijo je zelo pomembna, saj so naložbeni stroški zanemarljivi v primerjavi s povzročeno
Hidroizolacija poteka v horizontalni in vertikalni izvedbi. Vertikalna in horizontalna izolacija s stikom tvorita nprepusten bazen, zato moramo biti posebno pozorni, da je stik vertikalne izolacije s horizontalno kakovosten in da izolacije med zasipavanjem morebiti ne poškodujemo, saj slab ali poškodovan spoj omogoča prodor vlage. Hi-droizolacij ne sme biti nikjer prekinjena, saj bi to omogočalo vdor talne vode v objekt. V primeru, da je raven talne vode na zemljišču nad temeljnimi tlemi stavbe, je treba tla zaščititi ne samo pred vdorom vode. pač pa tudi pred hi d ros ta-tičnim tlakom, kar lahko rešimo z izdelavo armirane talne plošče. Za znižanje gladine podtalnice lahko zgradimo tudi sistem dre-nažnih cevi, ki potekajo pod celotno površino ali delom objekta.
Horizontalna izolacija
Polaga se po površini temeljev in izravnalnih betonov tlaka v kleti ali na terenu. Zaradi stika z vertikalno izolacijo mora horizontalna izolacija presegati širino zidu vsaj za 10 cm. Preprečuje vdor podtalnice in dvig vlage v objekt. Zaradi stika z vertikalno izolaci jo moramo horizontalno hidroi-zolacijo zaščiti pred poškodbami s posebnimi trakovi, tako imenovanimi bradavičastimi membranami, ki so narejene iz polietilena.
Vertikalna hidroizolacija
Vertikalna izolacija se polaga po temelju navzdol, vzporedno s stenami. Primerna je za izolacijo kletnega in talnega zidovja z zu nanje strani. Pravokotni spoj vertikalne in horizontalne izolacije mora biti praviino izveden, saj lahko ob nepravilni izvedbi vlaga prodira v notranjost objekta,
Hidroizolacija mora biti izvedena natančno, zato je smisel no njihovo izvedbo prepustiti usposobljenim izvajalcem. Nepravilna ali pomanjkljivo izvedena hidroizolacija lahko povzroči številne težave, ki jih bomo težko odpravili, celo t na obnova hidroizolacije pa v većini primerov ni možna.

—^ ^ Swrimio-mooo Celje
m Cte r0707«s1Í64
www-palntí«pro.si.
ûdpravâ ^el^ vrit avtomobilskih prask pciHranje vozil, varjenj« pla«i(!e, trajna odprava ije, popravila po toů, odstranjevanje barve In grafitov z avta
Zelena IkHNiKA
SEltVIS - POOPJUA
w w w>zelena-t« h n i ka.eu
Tel.: 03 491 66 00
ŽAGE .lonsefed -i5%ii
M ""ÍIjo SEWriDR
SPLOSNO GRADBENIŠTVO
-viioknlïke gradnje iigrídn^a dvorKf, ploínikov -tla!«]Hrti?,ítiojriiíkof)i -ar^aniíícija Izvedbe stavbnih pra^lctov
TňPINÍEVAiS, lOMUUBUflNA
miilej.dejaii@5iol.net ■ kofitakt; | Tont mbt; 070716 707; daas.ogrcáJgmall.ťom h ^ g kartico zvestobe do 7% popusta )g|
LO
'ŽRtaI^
Fl orala d.0.0.
PE Vrtnarija TOPtJVK Goriťa 41.3000 Celje GSM: 041 7S7 879
*	]»ilEilib»> u UUDITBV ni* olullcc iu puis
*	šuuUter In vMbrievuje;
*	Tilcprodijii In n«) »pio da) 11 ah ma Dih rHtIln In
ijiiviruJUd pulanlb pnut«m; ^
li riMtlln In
/IJtt.WILliČL íštLd
h.Ú
I IIFRIVIAMA
MANUALNA TERAPIJA
IZVAJA: DU. A. VER^lIVIN ORTOPED RFVMATOltio nra no-«,,
mOi / W-57-00,031 M 3ËÎ; siw^	f-ptWtAi nTip(«i-3.NtT
FR^NKlíf^
prodqja, montai, pre^j^
Nunčíč Fran(í.p,
^ntjur
î-mjit; frenk.FtuntkĚ^maíLtom
"ne za ogrevanje, lodoiod, pieirafťvanje, plín'
-idefa
-sveiayanje -iidelavj ponudb - pradćija -nwnuij
PÉii
■ toplotne iiiJíHe
-	kDlektoiji
-	twjlefji
-iffl^liiiikaciKífna
■ssMiíItDtetojKihsiílnřív - dimniki
ŠIVILJSTVO
KRPIC^
MaribCislu CËStâSfi 3000 Celje, T«l.:
ODPIflALNI ÍAS: po nedelji - pet«k ubota
06:00-19:00	OJÍÍO-UÍÍO
-	manjša EKSPRESNA popravila
-	original krajšanje jeama
|-oienje oblačil, menjava zadrg., -popravila usnjenih oblačil
n«jelj4 in premiki
ZAPRTO
INFORMACIJE
I" I	I I ■ I I ■ I
I I I I
I I I M I I I I I I I I
Tikov les
Domovina tikovca je jugovzhodna Azija oziroma dežele, kot so Burma, vzhodna Indija, Tajska, Laos, Java in Borneo. Surov les je svetlo rjave barve s tekstu-rami od rdečih in rjavih do črnih, kar daje lesu poseben čar in ga ni mogoče ponarediti z umetnimi materiali. Zaradi UV-žarkov in oksidacije preide v dokaj enotno zlato rjavo barvo. Ka zunanjih površinah na območjih z veliko dežja pridobi sivo patino, kar ga ščiti pred nadaljnjim razpadanjem. Rast drevesa se ustavi po približno 40 letih, potem se prične izločanje olj v pore lesa. To pomeni, da bolj ko je staro drevo, več olj vsebuje in je s tem tudi trajnejše. Tikov les ali ti kovino odlikujejo predvsem edinstven videz, trajnost in Izjemna trpe-
žnost v najzahtevnejših vremenskih razmerah. Zaradi velike gostote je likovina odporna na gnitje, ukrivijanje in krčenje 1er skoraj ne vpija vode in drugih tekočin. Te lastnosti zagotavljajo tikovi m izdelkom zelo dolgo življenjsko dobo brez pomoči kemičnih zaSčitnih sredstev. Danes les sicer gojijo tudi drugod po svetu, vendar najbolj cenjen prihaja iz njegovega prvo-inega okolja.
Tikov parket v kopalnici
vrste tropskega lesa in je namenjena vsem [istim, ki zahtevajo ies naj odličnejše kakovosti, Zaradi izjemne vzdržljivosti se uporablja pri izdelavi ladij, prestižnih manjših plovil ter notranjega in zunanjega pohištva. Priljubljena je pri izdelavi parketa, predvsem v zadnjem času pa tudi pri urejanju zunanjih površin in vrtov.
Tikovi na je mehka na otip in ima nežen aromatićen vonj. S starostjo pridobi srebrno sivo barvo, ki daje vrinemii pohištvu še poseben sijaj in veličastnost. Tikovina sodi med najbolj dragocene
Ti kovo pohištvo ni zahtevno za vzdrževanje. Tikovina namreč ne potrebuje dodatne zaščite, lahko pa se občasno premaže s tikovim oljem ali drugimi primernimi zaščitnimi premazi. Madeži na tikovém vrtnem pohištvu sčasoma izginejo sami. hitreje pa jih preprosto odstranimo z milnico in ščetkanjem,
Z olji ohranimo barvo in podaljšamo življenjsko dobo do SO let in več Odločitev za nakup tikovega pohištva je nedvomno prvovrstna in trajna naložba, saj le-to odlično služi tudi več generacijam.
Parket v kopalnici se je še nedolgo nazaj zdel popoln nesmisel. Lesen pod in voda namreč nekako ne gresta skupaj. A najnovejli trendi opremljanja in polaganje parketov omogočajo ttidi parket v kopalnici. Zaradi svojih posebnih lastnosti je tikov parket za kopalnico najboljša izbira. Parket za kopalnico mora biti posebne vrste. Priporočljiv je masivni tikov parket, saj vsebuje lastna zaščitna olja. Za dodatno zaščito, ki ga potrebuje parket v kopalnici, uporabite še olje za parket. Kvaliteten tikov parket lahko uporabite celo za dno tuš kabine.
Lesen parket v kopalnici s svojim narav nim videzom deluje toplo in estetsko.
Prednosti, ki jih ima tikov parket, so v gostoti lesa. zaradi česar tikovina skoraj ne vpija vode in je tako odporna na vlago, kar je za parket za kopalnico velika prednost. Tikovina, iz katere izdelujejo kvaliteten parket, je svetlo rjave barve in mehka na dotik. Tikov parket za talno gretje pa bo v vaši kopalnici prijetno grel vaše noge. Privoščite si razkošje narave v svoji kopalnici.
Parket v kopalnici potrebuje redno vzdrževanje. ker je še posebej izpostavljen vlagi. Pazite, da se na tleh ne bo nabirala voda, parket v kopalnici zato redno brišite ter zračite prostor,


gyggggoQgJÍPQflQoQQCuLi
ÍZVED8A VODOVODNIH IN CENTUINIH NAPfUAVnSSANACUAKORUNK
DBTiLlCIIEIEIBOlteXdjU, Piožlnslta vss 34/<l, ito», gsm: 041 SB2 907
T: 03 / 57 30 044:
IN FO@ DO M-STR EHA. 51 :
M: 031 600 420
WWW.DOM-STREHA.Sl
Prodala zlinenih kritin!
DOM-STREHA
TSUBABJEVA 17 3230 SENT J Jí!
CREATON^
PftEmVANJe VSEH VRST KRITIN ' IZOLATOftSTVO STAVBNO KLEPARSTVO	* BREZPLAČEN OGLED
TESARSTVO	IN SVETOVANJE
mONtSLAVČANŽ£Hđ.o.o.
PeiQVje !S, 3220Ítore Îe/.:<)l/ï77-JÎ-JI fax;03/?8! 00-49 n>otilHli04t/639SJ7 ■KlIDVSTVO, KLCPMKTVO e-poita: broniilav.canzekm- i si
■r VKIIDVSTVO, KLCPMK
anaruBuCAitiji Vse ZQ Streho!/ír^fT^ÍÍ fttilnwinšlTiinofltsíilmMto-kle^ nfflšne biline: PmiiiElij w57, im
WW w.ítreha- metalko.si
gsm:ÍMl}H5}l,9Siii:a51«i3í79 í^: brigUtuUf^aRiKXEt
d o rm o f i n a 1 íbmiíivo	
OOMOF(NAL Ivar nOSAČER ^pt U L Bfđtov Jantaijev 11 a 3212 Vojnik eSM; 041 7S6 M8 (elifan/faïiOÎ iT 73 e-poita: domofiralgt-1 jsi	-	KlChVHVO -	stđvbno kfeparstvo -	finontíío Velux ůken -	l2dflava n^ïlr^luiv -	izdelava ravnih in ztlenih stneh POObliiii«fi! krav«« la kritin«; GERASD,CREATON,TONDACH. BRAAÍAC, LIN DAÇ. HOSE KRA, TEGOLA, 5-METAL, ES AL, „
KK
MARJAN TERÍAN ^
Mariborska S4 p p. 1013, 3102 CEUE
-	STKMiOVNI PHEGLEDVIHZAOCAU • l«tLlTE.ThU $TEKLjt iMOK^injË
iA WJHEHOjStt» OĆiJJl . STBOtïKNI mESLEQ U KQMDOnNE LECí
. KKnureTHE KOHWitTue i£íe
-	SO«Cf4AOeAUPR™řNIHPFiatř*UM.CÍV
-	LusrEU fflFwimi mosran za sthí nke oftike -
TbI.; Oa/ÍSI-Sa-DO. Fa*: 03/491-3Q 01
DËLOVIVI í AS: dalavnilll OŮ ů-OO-ie.íH), SdHùtH bd
ziArÂf^m-fAjmeK
Kotnima Tajtišek - Ksmiec
BUt^Hjlir.
sait* If lA ů4l6346tA
AfiTIAl čxx.
041 826594
•	ADAPTACIJE KOPALNIC
' VODOVQDWE INŠTALACIJE
•	VSA ZIDARSKA DELA
Ï
1
I
AflTIALd.o.o.,
Ana vas 6đ.
3301 Petrovíe
ZA AVTOMOBILISTE
Novi mercedes SL
Nared novi mercedes SL
Mercedes Benz (Daimler AG) izdeluje roadster SL že skoraj 60 let. Sedaj je tovarna naredila povsem novo varianto tega vozila v razredu prestižnih vozil. Narejen je pretežno iz aluminija, zato je od predhodnika v nekaterih izvedbah lažji celo do 140 kilogramov, kar je seveda lep dosežek.
Novi SL je od predhodnika hkrati pa 57 milimetrov širši 50 milimetrov daljši in meri in kot pravi tovarna v notra-skupaj 461 centimetrov, njosti tudi prostornejši. Še
Fiat z novo pando
Nekateri avtomobili so (skoraj) večni. Morda to ne velja za Fiatovo pando, vendar drži, da je na tem svetu že dolgo časa, v tem primeru 31 let. Zdaj Fiat predstavlja novo pando, ki se resnici na ljubo vsaj navzven ni prav veliko spremenila.
V dolžino meri še vedno skromnih in mestno zelo primernih 365 centimetrov, v prtljažniku ponuja od 260 do največ 870 litrov prostora. Ta hip še ni povsem točno znano, kdaj se bo nova panda pojavila pri nas (napovedujejo jo za prvo četrtletje), bo pa mogoče izbirati med tremi opremskimi paketi in štirimi motorji. Vsi ti se vrtijo že v drugih fiatih. Na začetku sta dve izvedenki bencinskega dvovaljnika twin air, ki ponujata 65 oziroma 85 KM, sledi znani 1,2-litrski bencinski fire s 69 KM, na koncu je prav tako znani 1,3-litrski dizelski multijet (75 KM). Ker je slovensko tržno rojstvo še precej oddaljeno, tudi niso znane cene.
JK
vedno pa ima SL kovinsko zložljivo streho, ki jo odpira/zapira elektrika. Ob tem se SL postavlja z vrsto tehničnih novosti, recimo tudi stekleno streho, pri kateri je mogoče nastavljati zatemnitev (kot pri manjšem SLK), pa inteligentni sistem za pranje vetrobranskega stekla ipd. Na začetku bosta na voljo dve izvedenki, in sicer 350 blueefficiency in 500 blueefficiency. Znani sta ceni v Nemčiji. V prvi varianti bo stale 93, v drugi pa 117 tisoč evrov.
JK
Novi fiat panda
Revoz: lani naredili malo manj
Novomeški Revoz je lani naredil 174.127 avtomobilov (twingo, clio II in wind), kar je malo manj kot leto prej. Skoraj 98 odstotkov vsega so izvozili,
najpomembnejši so trgi v Nemčiji, Francij, Italiji, na Nizozemskem ^
V Novem mestu izdelujejo v dveh in pol izmenah, ob tem pa se tovarna v okviru projekta Edison pripravlja na začetek izdelave štiri-sedežnega smarta (konec prihodnjega leta). Zato so začeli graditi novo lakirnico, ta hip pa seveda še ni znano, koliko smartov naj bi v polnem letu naredili, kolikšen bo delež slovenskih dobaviteljev pri tem avtu _ Je pa Renault, ki je
Renault twingo
lastnik Revoza, imel lani na slovenskem avtomobilskem trgu v svojih rokah 16,5-od-
Z električnim avtom okoli sveta
Čeprav so električni avtomobili še daleč od tega, da bi bili primerni za vsak žep, in čeprav obstaja še kar precej tehničnih problemov, se dva dva mlada fanta iz francoskega Strasbourga s citroënom C zero odpravljata na 25 tisoč kilometrov dolgo pot okoli sveta. To naj bi opravila v 200 dneh. Na pot naj bi se odpravila v zahodni smeri, torej čez ZDA, Japonsko in Kitajsko, potem pa čez Kazahstan nazaj v Evropo. Kot načrtujeta, naj bi tem času 300-krat napolnila baterije.
JK
stotni delež in je tako zasedel prvo mesto.
JK
Citroën C zero in mlada avanturista
DRION HEAT
Sistemi za optimizirano zgorevanje
Ta nemški patent je univerzalno uporaben za vsa vozila (bencin, dizel, plin) in ogrevalne sisteme {kurilno olje, plin)
. Da 10%

-vcčfi Í7};fíríf:t€iiJ -manj cmfsi; ^ I -več pncvořcniVfcíioi i ( -mímcfří fcfc mofo.ii' \ ! -več toplote






Po zafiri še tourer
Nemški Opel ima dovolj izkušenj in tudi dovolj tržnega uspeha z enoprostorci. Po zafiri, ki se je dokazovala s sedmimi sedeži, pri čemer jih je bilo mogoče vse zložiti v ravno dno, zdaj prihaja zafira tourer.
Ta je malo daljša in morda reprezentativ-nejša koz prva zafira, ki še naprej ostaja v ponudbi. Zafira tourer ima lahko prav tako sedem sedežev in vse druge tehnološke novosti, ki so značilne za ople - recimo prtljažnik, ki je sicer zložen pod zadnji odbijač in je mogoče nanj namestiti štiri kolesa, pa opel eye (sistem za prepoznavanje opriometnih znakov) _ Ponudba motorjev, tako dizelskih kot bencinskih, je zelo pestra, na začetku bencinske ponudbe pa je izvedenka 1,8 essentia, ki stane 21.130 evrov, medtem ko je najcenejša dizelska različica (2,0 CDTI, 96 kW) na voljo za 24.230 evrov. Računajo, da bodo letos pri nas prodali vsaj 300 zafir tourer, hkrati tudi
menijo, da se bo veliko slovenskih kupcev odločilo za najbolje opremljene izvedenke.
JK
Ročna avtopralnica & polirni center
•	ročno čiščenje vozil
•	poliranje	__
•	zaščita laka vozil (do 7 let)	■
•	kemično globinsko čiščenje
naročila na tel: 031 344 388
DELOVNI ČAS: pon. - pet.: 8.00 - 16.00 sob.: 8.00 - 12.00, ned., prazniki: zaprto
MALI OGLASI / INFORMACIJE
MOTORNA VOZILA
ODKUP
PRODAM
CITROEN ax image 1,1, letnik 1996, lepo ohranjen, prodam za 270 EUR ali menjam za električnega pastirja, moped Apn 6, skuter ali štirikolesnik. Telefon 051 478-616.	250
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
^Mitia^dovčis.p;i£e!je
TRAKTOR, trosilec, prikolico, kosilnico, mo-tokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 305
POSEST
OPEL corso 1,4 bencin, letnik 2007, pet vrat, z veliko opreme, ugodno prodam. Telefon 051 426-805. 308
PRODAM
KUPIM
RABLJENO vozilo, od letnika 1997, kakršno koli, kupim. Telefon 041 708-497.
s 19
celle: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
STROJI
PRODAM

IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336
O ^
mm
Žnidai-i d.o.n., Ul. Vita Kraighaija 5, Maribor
GOnVKUPOSOJU
■mniPIPtSMNUMEIIi
Bii jift m—»au na ifceawn (IH. lUilMiiiwa :
WW W IllWVWa IN Wlimi Wl |IVItW^IIHV ^
PE CEUE, Ul. XIV. dhriiqe 14, f 03/4257000	:
PE MARIBOR, Partnanska 3«, 02/2341000 PE MURSKA SOBOTA, Stanrta Bomana 16.02/521-3000 !
BONAFIN PLUS d.o.o.
Shmanaka 27,1000 IjiMjana
TRAKTOR Štore 404, s kabino, prodam.
Telefon 041 987-753. 234 TRAKTOR Zetor 47-12, s kabino, letnik 1975, od prvega lastnika, v zelo dobrem stanju, vse v originalu, prodam za 3.000 EUR oziroma po dogovoru. Telefon 041 793-891. S 32 TRAKTOR Univerzal, letnik 1997, z grelno kabino, lepo ohranjen, kot nov, prodam. Telefon 031 872-495. 3io TRAKTOR Univerzal 445, letnik 1996, lepo ohranjen, prodam. Telefon 031 648-790.	s 38
MANJŠO kmetijo z gospodarskim poslopjem prodam. Več informacij po telefonu 031 211-874, (03 ) 5774-404.23 3 POSLOVNI prostor (sestavljen iz treh opremljenih pisarn) primeren za advokatske ali računovodsko-knjigovod-ske storitve, v centru mesta (nasproti sodišča Celje) prodamo. Telefon (03) 492-6594, 041 753-847. 235 PRITLIČJE hiše, trisobno stanovanje, z garažo, kletjo, teraso in zelenico, 126 m^, zgrajeno 1963 in obnovljeno 2010, prodam. Telefon 041 605-786.
244
GOZD, 19.000 m', pod Bočem, občina Rogaška Slatina, prodam. Telefon 031 802-970.	s 29
PARCELO, 1.850 m', od tega približno 1.200 m' stavbnega zemljišča z gospodarskim poslopjem, 100 m', notranjost urejena za razne dejavnosti, lokacija Arclin-Ljubečna, ob cesti, prodam ali dam v najem. Telefon 041 262-063.
312
KUPIM
TRAKTOR Zetor, Ursus, Imt in ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim. Telefon 041 678-130.	p
TRAKTOR do 45 km, nakladač hu 4 kupim. Telefon 041 870-510. 309
PRODAM Hišo
samostojno, na atraktivni lokaciji, s stanovanjskim in gostinskim prostorom v skupni izmeri 228 m2. Na urejenem dvorišču stoji še ena manjša hiška. Možna tudi menjava z doplačilom. Pokličite: 041 675 597
NA mirni in lepi lokaciji v Škofji vasi prodam hišo, 160 m', primerno za dve gospodinjstvi, z vsemi priključki in nastreškom za tri avtomobile. Cena 138.000 EUR. Telefon 070 777-281.
301 302
VOJNIK, center. Stanovanjsko hišo, 154 m' površine (klet + nadstropje + mansarda) z garažo 16 m' in gospodarskim poslopjem 9 m', zgrajeno 1957, obnovljeno med 1996 in 2005 (streha, okna, kurilnica, instalacije), dvorišče
NAlOČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik Izhaja dvakrat na teden ob torkih In petkih. Piše o življenju In delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
wAšaaA kraja
OB PETKIH -VZGODBl
S CELDgKESA
NAROC1LN1CA I NAROCILNICM NAROC1LN1CA
IME IN PRIIMEK: ULICA: !
: KRAJ:
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
/
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PODPIS: ,_
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
146 m', njiva 113 m', centralno ogrevanje na kurilno olje, elektrika, voda, telefon, pripravljen priključek za plin, prodam za 105.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ŠENTJUR, Dramlje. Vikend v gradnji, v bližini Dramelj, z urejenim pristopom po makadamski cesti, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m', 3.416 m' zemljišča, začetek gradnje 2004, priključki: voda, elektrika, greznica, prodava za 79.500 EUR. Informacije po telefonu 031 739-696 ali 041 708-198.	n
CELJE, Lisce. Kmetijska zemljišča, delno stavbno zemljišče v k. o. Lisce, gozd v izmeri 5.032 m', vinograd v izmeri 1.565 m', pašnik v izmeri 2.670 m', porušen objekt 24 m', prodam za 9.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
VOJNIK, center. Prodava stavbno zemljišče v Vojniku, z lesenim objektom, z nadstreškom, primerno za gradnjo stanovanjskega ali storitvenega objekta, urejena okolica in pristop z lokalne ceste, njiva 178 m', travnik 331 m', vpisano v zemljiško knjigo, prodam za 47.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Šmarjeta. Stanovanjsko hišo 127,50 m' neto tlorisne površine, leto izgradnje 1962, prenova strehe 2006, z dvoriščem in vrtom 586 m', elektrika (tudi trifazni tok), voda, telefon, centralno radiatorsko ogrevanje na kurilno olje, kanalizacijski priključek na javno čistilno napravo, vse dobro vzdrževano, prodam za 138.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
KUPIM
VINOGRAD, njivo, travnik ali gozd kupim Telefon 051 220-902.
ODDAM
mmm
îastrologinjai
0906430
mvmm
IBIOTERAPIIE
PROSTOR, približno 200 m', za skladišče ali dejavnost, oddam. Telefon 041 896408.	s 40
NAJAMEM
KMETIJSKO zemljišče, njivo, travnik, relacija Šentjur-Ljubečna, vzamem v najem. Telefon 031 539-136. 272 ZEMLJO, njivo, travnik, pašo, področje Šentjur s širšo okolico, Blagovna, Že-pina, vzamem v najem. Telefon 051 321-925.	S 37
STANOVANJE
PRODAM
V MIRNEM okolju v Preboldu prodam dvosobno stanovanje, 40 m'. Telefon 031 853-107.	108
CELJE, center. Prodam trisobno stanovanje
za 80.000 EUR. Telefon 031 466-090.
p
TRISOBNO stanovanje v dvostanovanjski hiši v centru Laškega, stanovanjska površina 80 m', pritikline 40 m', vrt, prodam. Telefon 041 561-319. 306
KUPIM
295
ZAPUŠČENO kmetijo z lastnim zajetjem vode in gozda kupim. Telefon 051 880980.
292
STANOVANJE v Celju, do 45 m', izključno najvišja nadstropja, kupim. Telefon 031 692-870.	307
MANJŠO hišo z vrtom ali pritlično stanovanje v ožji okolici Celja kupim do 50.000 EUR. Telefon (03) 577-4169.
322
ODDAM
PISARNIŠKE prostore z lastnim parkiriščem oddam v najem v Kovinarski ulici 12 v Celju. Revisto, d. o. o., telefon 041 769-688.	n
SPODNJI del stanovanjske hiše, 58 m', oddam v najem. Cena 300 EUR. Telefon 041 726-516.	313
V ZAGRADU oddam opremljeno stanovanje, 42 m'. Možnost odkupa. Telefon 031 229-955.	223
DVOSOBNO stanovanje v Celju oddam.
Telefon 041 257-402, po 14. uri.224 NA Zelenici, Ljubljanska cesta 22, oddam trisobno stanovanje, možnost kasnejšega odkupa. Telefon 031 774-813.
320
MAJHNO stanovanje blizu parka, v centru Celja, oddamo. Telefon 041 531-284.
319
n
MALI OGLASI / INFORMACIJE
GARAŽA
KUPIM
GARAŽO v Celju kupim. Telefon 051 210405.	p
ODDAM
GARAŽO v bloku na Zelenici oddam ali menjam za parkirno mesto v garažni hiši na Glaziji. Telefon 031 300-984.
275
OPREMA
PRODAM
PRALNI stroj Candy 100 F Aqua, 3,5 kg, garancija eno leto in pol, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 670-755, do 20. ure.	256
ŽIVALI
PRODAM
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 140 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 5156 PRAŠIČE, od 30 do 200 kg in izločene svinje, možne so svinjske polovice, domača krma in dostava, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476. Š 9 PSIČKE pasma airedale terrier, mladički bodo pripravljeni za oddajo v mesecu februarju 2012, prodam. Telefon 041 962-572.	5026
PRAŠIČE, od 30 do 300 kg, možen zakol in dostava, prodam. Telefon 031 506383.	Š 25 BIKCE črno-bele in simentalce prodam. Možna dostava. Telefon 031 506-383.
Š 25
PRAŠIČE prodam. Telefon 5798-167, 041 389-370.	246
DVE svinji za zakol prodam. Telefon 030 293-079.	p
NA farmi Roje pri Šempetru prodajamo enoletne kokoši za nadaljnjo rejo ali zakol. Po naročilu tudi očiščene. Sprejemamo naročila za enodnevne bele piščance ter enomesečne za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. 217 PRAŠIČE, težke od 100 do 140 kg ter 200 do 240 kg, prodamo. Zgornje Roje 22, Šempeter, telefon 031 617-892. 217 DVE telici simentalki, stari 14 mesecev in telico simentalko, staro 4 mesece, prodam. Telefon 041 610-250. 225 KRAVO simentalko, drugič brejo v 8 mesecu, prodam. Telefon (03) 5808-786, 041 793-916.	249
PRAŠIČA za zakol, domača hrana, Zavrh pri Galiciji, prodam. Telefon (03) 5728-406 .	259
KRAVO simentalko, visoko brejo, s prvim teletom, prodam. Martin Borovnik, Lipa 29, Frankolovo, telefon 5774624.	260 PRAŠIČE prodam. Telefon 031 284-586.
271
PUJSKE, težke od 25 do 60 kg, mesni tip, možnost tudi dostave, ugodno prodamo. Telefon 041 455-732. š 28 OSLICO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 215863.	270 KRAVO, brejo petega teleta, pasma limuzin, lisaste barve, prodamo. Informacije po telefonu 031 328-417. 268 TELICO, 400 kg, rjave barve, staro eno leto, prodam. Telefon 041 707-719.
273
BIKCA in teličko, 150 kg, simentalca, prodam. Telefon 041 324-256. Š 34 TELICO simentalko, staro 15 mesecev, za pripust, pašno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 840-282. 304
KRAVO, v devetem mesecu brejosti, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 665-806.	299
TELICO simentalko, brejo, vajeno paše, prodam. Telefon 041 715-202. š 31 TELIČKO simentalko, staro 5 tednov, prodamo. Informacije po telefonu 031 466-043.	Š 33
X&IK
ZLATARNA KRAGOLNIK
VZLAIARNIKRAGOLNIK . . V CITYCENTRU CELJE ^
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA.
KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.0.0., Kettejeva 12, Celje
Kuglsr 4.0.^.	r
ň or'Tili
iiĎúwwvkn^i i
vedeževanje, astrologija, feng shui
ïstrcIcginjA I MCA
JASNA
-l^rcři (jq^ntkff k.irtç
DANŒL
^ïtrDlDtjiio
»Pipířld^xilk«
ÎJ T in^ílskř iSjç. I ' f cJgiriíkc narre
l'cdeWillc EMA
liltDl
csgin^kcknïLc
ULA
c^gjnikti k^^iL-uilinikiUiufi
Po k Mate naî ceneje!
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
V SPOMIN
VINKU ZOGANU
iz Bodrišne vasi, Grobelno (25. 7. 1954 - 27. 1. 2010)
27. januarja minevata dve leti, kar te ni več med nami. Najlepša hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
š 16
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja.
V SPOMIN
CVETKI ROSER
iz Loke pri Dobrni
28. januarja 2012 minevajo tri leta, kar nas je zapustila draga žena, mama, babica, sestra in hčerka. Hvala vsem, ki ji prižigate sveče.
Žalujoči vsi njeni
BIKCA, starega 6 mesecev, težkega 340 kg, prodam. Telefon (03) 5735-054.
L 14
KOZLIČKA, starega 7 mesecev, primernega za nadaljnjo rejo ali zakol, ugodno prodam. Telefon 070 859-438. 315 PRAŠIČE, težke 120 kg in enega 250 kg, prodamo po ugodni ceni. Telefon 041 708-978.	316
OSTALO
PRODAM
KUPIM
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 562
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223.	š 575
VSE vrste krav in telic za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 031 743-351.
80
BIKCE simentalce, mesni tip, do 200 kg, kupim. Telefon 041 577-067. š 30
PRODAM
KUPIM
ARNIKO, namočeno, po 0,5 l, prodam.
Telefon (03) 5414-386. 93 VINO modra frankinja prodam. Cena 1 EUR. Telefon 041 577-377. 231 OREHOVA jedrca ali cela prodam. Telefon 041 943.816.	247
OREHOVA jedrca prodam. Telefon 070 864-169.	264
KORUZNO silažo v silosu prodam. Telefon 041 837-131.	š 35
BALE, silažne, prve in druge košnje, prodam. Telefon 031 512-323. š 36 JEDILNI in semenski krompir, žganje, rdeče vino jurka in izabela in seno prodam. Telefon 041 805-118, 041 866-611.	276
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
Na vrtu te ni več, ne v hiši in glas se tvoj nič več
ne sliši. Je mir, tišina, naokrog sledovi tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
Minilo je leto, kar ni več med nami naše drage žene, mame in babice
VANKE MRAVLJAK
iz Kompol nad Štorami
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, prižigate svečke in jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
OBOGATENE kletke in gnezda za nesnice, nerjavne pasti - lovke, velikost 25 * 30 cm, dolžina 80 in 100 cm (žival ostane nepoškodovana), prodam. Telefon 041 642-184.	p METRSKA hrastova drva, z možno dostavo, prodam po ugodni ceni. Telefon 041 794-417, Laško. 251 OTROŠKO stajico in otroški voziček prodam. Telefon 041 221-736. 265 POČITNIŠKO prikolico Adria 310, letnik 1988, 2 + 1 osebe, z baldahinom, vozno s tretjo tablico, prodam za 1.300 EUR. Telefon 040 899-355. 274 PLASTIČNO cisterno za vodo, 2.000 l, novo, nerabljeno, prodam. Telefon 041 522-116. 311 BREZŽIČNI prenosni telefon Gigaset as 200, zelo zelo lepo ohranjen, prodam za 45 EUR. Telefon 068 162-240.
281
Skozi vse življenje svoje
boriti si se znala, a v tihem zimskem jutru nemočna si zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše najdražje žene, mame, babice in tete
NEŽIKE SMOLE
roj. Dremel, iz Šmarjete 1, Škofja vas (8. 10. 1938 - 18. 1. 2012)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja. Hvala župnikoma župni-šča Vojnik in Sveti Jožef. Hvala govorniku za besede slovesa. Zahvaljujemo se intenzivnemu internemu oddelku Splošne bolnišnice Celje in g. dr. Gorazdu Vogi. Iskrena hvala pogrebni službi Primožič iz Vojnika za celovito organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste ji v življenju, v bolezni in smrti, stali ob strani.
Žalujoči: mož Rudi, hčerki Damijana in Irena, vnukinji Vanesa in Alekseja ter ostali njeni
LES na panju kupim. Telefon 041 506958.	6
MOŠKI, 45 let, 165/70, iščem žensko od 40 do 50 let, za resno zvezo. Telefon 070 315-149.	248
RESEN, samostojen, neodvisen moški, 69 let, z imetjem, hišo, želi spoznati sopotnico. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro NE ČAKAJ NA MAJ.	266
ZA vse osamljene, razočarane posredujemo prijateljstva, resne zveze, Pokličite 041 563-409, ženske brezplačno. Zini, Uroš Lojen, s. p., Hribarjeva 13, Celje.
298
ZAPOSLITEV
ZAČASNO zaposlimo mlajšega moškega za pomožna dela v tapetniški delavnici. Telefon 041 359-334. Tekom Interieri, d. o. o., Goričica 2 a, Šentjur. 226
IŠČEM delo v Savinjski regiji: pomoč starejšim in bolnim na domu pri gospodinjskih opravilih, prevoz in spremstvo k zdravniku. Sem poštena, pridna in zanesljiva. Telefon 070 740-862.135
ZAPOSLIM delavca za pomoč v avtome-hanično kleparsko ličarski delavnici. Janez Trebovc, s. p., Goričica 12 a, Šentjur, telefon 041 627-924. 321

STAREJŠO osebo s kmetijo vzamemo v oskrbo (čiščenje, pranje, organizacija prehrane). V zameno prevzamemo obdelovanje kmetije. Savinjska z okolico. Telefon 041 646-968. 4739
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
Gostišče ZAPOSLi
kuharico/-ja
z izkušnjami (malice, kosila, a la cart) in z veseljem do dela.
Bohorč Marjan, s. p., D. Kvedra 44, 3230 Šentjur
ZAPOSLiMO
2 skladiščna delavca
na lokaciji Poslovne enote Štore. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na naslov:
KOVINTRADE, D. D., CELJE, Mariborska 7, 3000 Celje, kadrovska služba.
Rok za prijavo je 5 dni.
PARKETARSTVO, pečarstvo, slikopleskar-stvo, prevzamem objekt, tudi na ključ. Vse po konkurenčnih cenah. Telefon 041 377-620. Štefan Šalamon, s. p., Gomilsko 80 a.	122
KLET Čehovin iz Štanjela vabi na pokušino in ugodno prodajo domačih vipavskih vin v Vinotoč Zadobrova 124 a, Škofja vas, telefon 051 651-242. 238
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 293
300
n
Z
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
29
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube žene, mame, tašče, babice, sestre, svakinje in tete
ANE PODPECAN
iz Šmartnega v Rožni dolini (6. 4. 1943 - 18. 1. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi Društvu upokojencev Šmartno v Rožni dolini, pogrebni službi Veking in gospodu
župniku Magdiču za opravljen obred. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Vsi njeni
Za boj z usodo ti je zmanjkalo moči, zato ljubezni si prepustil se,
ki nate iz neba se zlila je in spokojno svoje zaprl si oči.
ZAHVALA
Zapustil nas je
PAVEL MASTNAK
(28. 6. 1955 - 6. 1. 2012)
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem, sodelavcem in znancem. Vsem vam iskrena hvala za podporo in pomoč, podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč ter izrečena sožalja. Zahvaljujem se duhovniku, govorniku, pevskemu zboru ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujem zdravnikom in osebju intenzivne nege v Kliničnem centru Maribor za njihovo požrtvovalno in nesebično delo ter neizmeren trud in desetdnevno borbo, da bi ga obdržali pri življenju in mi ga vrnili domov v domačo nego.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
V globoki žalosti: žena Jasmina ter ostali sorodniki, ki ga bomo vedno z veliko in večno ljubeznijo nosili v svojih srcih.
Velenje
Poročila sta se: Enisa MU-JAKIČ iz Novega mesta in Asmir ALIČ iz Velenja.
Celje
Umrli so: Marija RAJE-VIČ iz Laškega, 62 let, Gi-zela HAUKO iz Celja, 84 let,
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PECEUE PE VOJNIK 051 649 780
www.primozic.si
Florijan ŠON iz Zabukovice, 82 let, Jožef SELlC iz Jezerc pri Dobju, 80 let, Dragutin SVRŽENJAK iz Žalca, 61 let, Risto MlLUTlNOVlČ iz Celja, 73 let, Terezija SRNOVRŠNlK iz Celja, 96 let, Jože GUCEK iz Loke pri Dobrni, 65 let. Laško
Umrl je: Ludvik GOLUH iz Zgornje Rečice, 74 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Jožefa ŠANTEJ iz Grobelc, 67 let, Janez BEUC iz Krivice, 78 let, lvan VAROVlC iz Rogaške Slatine, 76 let, Marija BELAK iz Le-sična, 78 let, Jožefa DROBNE iz Gornje vasi, 81 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Janez Milan COKL iz Šentjurja, 72 let, Ciril KORENJAK iz Ostrožna pri Ponikvi, 73 let, lda Štefanija KUNDlH iz Ponikve, 89 let.
»Vse premorem v Njem, ki mi daje moč.«
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in tasta
JANEZA COKLA
iz Šentjurja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Splošni bolnišnici Celje in Zdravstvenemu domu Šentjur za vso pomoč. Hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso pomoč in podporo v težkih trenutkih. Hvala gasilskim društvom Občine Šentjur, Cebelarskemu društvu Šentjur, g. župniku Conču in g. župniku Hrastniku za obred in sv. mašo, pevcem Moškega pevskega zbora Skladateljev lpavcev za odpete pesmi, županu Občine Šentjur in njegovim sodelavcem ter govorniku g. Juriju Malovrhu za izbrane besede slovesa.
Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Njegovi: žena Rezika, hčerka Marija z družino in sin Andrej z družino
Ko zvezda se utrne, spomin na tebe se nam vrne.
Kako lepo živeti je bilo, sedaj pa s tabo sonce je zašlo.
V SPOMIN
V nedeljo, 29. januarja 2012, bo minilo leto dni, kar nas je zapustil naš ljubljeni
JOŽE CATER
Hvala vsem, ki mu poklonite lepe misli, postojite ob njegovem grobu in mu v spomin prižigate sveče.
Vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 77. letu nas je zapustila draga mama, babi, sestra, teta in tašča
MARlJA FlDERSEK
roj. Špes s Proseniškega 17, Šentjur
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno soža-lje ter podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, pogrebni službi Zagajšek za lepo opravljen obred, g. župniku ter družinama Kompolšek in družini Jančič za molitev. Vsem še enkrat iskrena hvala, tudi tistim, ki niste posebej omenjeni, in vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: Robi in Vida z družino
Š 39
Žalec
Umrli so: Rajko GORŠEK iz Šmartnega ob Paki, 56 let, lvana NERED iz Ljubljane, 68 let, Antonija VEBER CU-KLJATl iz Vranskega, 87 let.
Mozirje
Umrli so: Frančiška HRl-BERŠEK iz Žlabra, 78 let, Jožef NAPOTNlK iz Brezja, 67 let, Anton DOBNlK iz Lepe Njive, 76 let, Ana TEVŽ iz
Florjana pri Gornjem Gradu, 79 let.
Velenje
Umrli so: Viljem ŠULGAJ iz Celja, 79 let, Gabriela MASTNAK iz Šentjurja, 73 let, Pavla ROŽlC iz Šmartnega ob Paki, 72 let, Jožef HACE iz Velenja, 60 let, Branko PlRNAT iz Ruš, 60 let, Andreja PAVŠEK iz Šmartnega ob Dreti, 56 let, Frančišek
Naučil sem se resnično
prisluhniti temu, kar mi je mama govorila vse življenje; vedno bom s tabo in povsod greva skupaj. Vedno je pomenilo za zmeraj, od tod do večnosti,
pa naj se zgodi kar koli. (Rebecca Walker in hči Alice Walker)
V SPOMIN
Ja, Mami, 1. februarja 2012 bo minilo že dve leti, kar si za vedno odšla od nas, naša nadvse ljubljena in zlata Mami
MARlJA ŠTORMAN
iz Šempetra
O, kolikokrat bi ti imeli kaj za povedati, kajti ti si znala vse razumeti. Bili smo čisto tvoji in ti samo naša. Z ljubeznijo in za vedno v tihi žalosti čuvamo zaklade spominov na naše skupne dni. Po vsaki zimi vemo, da bo na tvoj vrt prišla cvetoča pomlad _ Solze bodo vedno ostale in naj ti bodo zibelka večnosti. Sijaj svečk na grobu pa nam vedno kaže pot med
zvezde na nebu. Sveta maša ob drugi obletnici bo 2. februarja 2012 ob 18. uri v domači šempetrski cerkvi. Mi pa ostajamo vedno tvoji.
Sin Zvone z Milico, Elizabeto in Anamarijo, sin Janez z Manico, Iztokom in Gregorjem
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša ljuba soproga, mama in babica
MARlJA RAJEVIČ
Neizmerno smo ji hvaležni za njeno skrb, ljubezen in nežnost. Zahvaljujemo se vsem, ki so izrekli so-žalje in vsem, ki so jo imeli radi. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in zdravstvenemu osebju hematološkega oddelka za njihov dolgoletni trud in požrtvovalnost.
Ponosni smo, da smo jo imeli. Večno bo živela v naših srcih in spominu.
Njeni najdražji
Ljubeča in skrbna mamica, hčerka in sestra si vedno bila, a sedaj tiho, brez slovesa si odšla.
Ko bi lahko te naše solze prebudile, ko bi lahko k življenju te vrnile. Kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja pridna roka, ki skrbela je za nas? A vedi, da v naših srcih večno boš živela.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage in ljubeče mamice, hčerke, sestre in svakinje
CVETKE REZAR - HRlBERŠEK
(16. 5. 1970 - 9. 1. 2012)
hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje in darovane sveče, vsem, ki ji prižigate svečke ter gospodu župniku iz Dramelj za lepo opravljen obred.
Žalujoči: hčerki Špela in Barbara, sin Gašper, mamica Terezija in sestri Neja in Bernarda z družinama
Branko HREPEVNlK iz Rogaške Slatine, 74 let, Slavko LOCAN iz Velenja, 61 let, Stanislav ŠPEH iz Velenja, 87 let, Radomir PETROVlČ iz Šoštanja, 53 let, Anton LUKMAN iz Tabora, 81 let,
Milan MARGUC iz Velenja, 74 let, Janez ZAVERŠNlK iz Prebolda, 52 let, Jožefa DOBNlK iz Velenja, 82 let, Ana RAK iz Šmartnega ob Paki, 84 let, Hermina CREŠNAR iz Slovenskih Konjic, 87 let.
269
L 12
VODNIK
KINO
16.00 Mestna knjižnica Velenje
Igralne urice
PLANET TUS
Spored od 27. do 30. 1.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Pisma sv. Nikolaju - romantična komedija 19.20
Alvin in veverički 3 - animirana družinska komedija 11.00, 13.00, 15.10, 17.10 Dekle z zmajskim tatujem - triler 16.10
Jack in Jill - komedija 19.10, 21.10, 23.10 Muppetki - družinska komedija 11.30, 16.30
Tihotapci - kriminalka/triler 20.35, 22.55
Angleška pita - komedija 16.40, 20.50, 23.30
Obuti maček - animirana družinska
komedija, 3D
11.15, 13.15, 15.15, 17.20
Obuti maček - animirana družinska
komedija, sinh.
12.15, 14.15, 16.15, 18.25
Obuti maček - animirana družinska
komedija
18.50
Podzemlje: Prebujenje - akcijska fantazijska grozljivka, 3D 21.50, 23.50
Podzemlje: Prebujenje - akcijska fantazijska grozljivka 14.30, 19.00, 21.05, 23.05 Izlet - drama 12.50, 19.20, 21.20, 23.20 Grivasti vojak - vojna drama 12.00, 15.00, 18.00, 21.00, 23.59 Marčeve ide - drama 14.00, 16.20, 18.30, 20.40, 22.50
LEGENDA: vsak dan
sobota, nedelja
petek, sobota
petek, nedelja, ponedeljek
IIMÏTrO|»Ol
PETEK in NEDELJA 18.00 in 20.30 Ženska, ki poje - drama
SOBOTA
16.00 Škrat Niko: Egon in njegov maček - animirana pustolovščina 18.00 Ženska, ki poje - drama 20.30 Severna stena Eigerija - zgodovinska pustolovska drama
PETEK
18.00 Muppetki - družinska komedija 18.30 Polnoč v Parizu - komični triler 20.30 Nesmrtni - akcijska fantazijska drama SOBOTA
18.00 Muppetki - družinska komedija 20.30 Polnoč v Parizu - komični triler NEDELJA
16.00 Muppetki - družinska komedija 18.20 Nesmrtni - akcijska fantazijska drama
20.30 Polnoč v Parizu - komični triler
PRIREDITVE
PETEK, 27. 1.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika urarja Ivana Krivca
12.00 Zgodovinski arhiv Celje_
Judovska skupnost v Sloveniji na predvečer holokavsta
predstavitev monografije dr. Andreja Pančurja
18.00 Mercator center Celje_
Tekst v podobi
odprtje razstave likovnih del 31. udeležencev regijske likovne delavnice
18.00 Mestna knjižnica Velenje
Zavzemanje stališča
predavanje
18.00 Glasbena šola Velenje Laszio Baranyay, klavir
koncert
19.30 Kulturni center Laško_
Gal Gjurin
koncert v okviru turneje Duša in telo
19.30 Dom kulture Velenje_
Sljehrnik
komedija, burkaška mortaliteta Iztoka Mlakarja
20.00 Celjski mladinski center_
Geometric illusion
odprtje razstave Vesne Tanšek
20.00 Dom 11. slovenskega tabora Žalec Vokalna skupina Cantemus
koncert
20.00 Dom kulture Svoboda Griže
Kavarniški večer Ušpičena obletnica
literarna gostja Neža Maurer, glasba: Tantadruj, Lusier, Dani Bedrač ^
20.00 Hotel Evropa
Sanja Poljšak Pesan
1. kavarniški večer v letu 2012
21.00 Local Celje
Take Off
koncert iz cikla LocalCoolTura
21.00 eMCe plac Velenje
Dub koncert
predstavitev albuma; nastopajo gostje iz BiH
22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Funky night
SOBOTA, 28. 1.
9.00 Knjižnica Velenje
Knjižni sejem
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Celeia - mesto pod mestom
javno vodenje po razstavi
16.00 Kulturni dom Šentjur_
Pikec Ježek in Gasilko Jež
otroški abonma Jurček
18.00 Kulturni dom Vojnik_
Vražji vitezi 2, viteški turnir
plesno-dramska igra skupine Galiarda
18.00 Skomarska hiša_
Jaz mam en star znucan koš
literarni večer v Skomarski hiši
19.00 Športna dvorana Mozirje
Godba Zgornje Savinjske doline
koncert
19.00 Kulturni dom Šentjur
Zagozdene korenine
prireditev ob zaključku projekta
19.30 SLG Celje	"
H. Levin: Rekviem
izven abonmaja; gostuje MGL
19.30 Dom kulture Velenje_
Pihalni orkester Premogovnika Velenje
novoletni koncert; za abonma Pihalnega orkestra in izven
20.00 Galerija eMCe plac Velenje_
Zgodbe o O
odprtje razstave domačinke Darje Osojnik
Predkulturni študentski žur
rock koncert
NEDELJA, 29. 1.
15.00 Dom krajanov Galicija
Veselo popoldne z Godbo Hramše
PONEDELJEK, 30. 1.
10.00 Mestna knjižnica Velenje
Bralni krožek za odrasle
16.00 Mladinski center Velenje_
Mladi v popoldanskem centru Inkubus
17.00 Splošna knjižnica Slovenske
Konjice_
Snežko, beli prijateljček
ura pravljic
17.30 Osrednja knjižnica Celje_
S kolesom okoli Jadrana
predava Tomaž Majcen v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
18.00 Glasbena šola Velenje_
Udeleženci 8. mednarodnega klavirskega seminarja
koncert
19.00 Kvartirna hiša Celje_
Celjski zimski pejsaži
odprtje fotografske razstave

Četrtek, 2. 2. 2012, obJ7.00 v Domu II. slov. tabora Žalec BASTIEN IN BASTIENA,
otroška opera s čarovniškimi dodatki, KĐ Anubis, za cici abonma in izven, vstopnice 5 EUR.
Petek, 3. 2. 2012, ob 20.00 v Domu il. slov. tabora Žalec
KLARISA JOVANOVIC Sl DELLA SEGODBA, PESMI MEDITERANA,
koncert za glasbeni abonma in izven, vstopnice 15 EUR.
^ IZZI^^^-^ 28. JAI
i^^^yiĚanje po VSI progi z iz^ivalho TINO GORENJAK, jmljHH^B test smuči, glasba, zabavne igre...
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 i, 3310 Žalec, WWW,Zkst-2aleC.SÍ Informaciji: TiC Žilec, 03 710 04 34, E-pošta: zhst.tlc^islol.nit
28. JANUAR
NEDELJA, 29. 1.
17.00 Dom kulture Velenje Dobrodelni koncert
nastopajoči: ansambel Vikend, ansambel Šestica, Modrijani, Matjaž Jelen, solo pevci Gordane Hleb ^ PONEDELJEK, 30. 1. 18.00 Dom 11. slovenskega tabora Žalec
Dobrodelna prireditev Podaj mi roko
Osnovne šole Petrovče in podružnice Trje
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia - mesto pod mestom, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
RAZSTAVE
21.00 MC Patriot Slovenske Konjice
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Stari grad Celje - Stolp nad Pelikanovo potjo: razstava Mednarodnega mladinskega pevskega festivala, do preklica
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12.; Da se ne pozabi / Združenje žrtev okupatorjev 1941-1945 Kranj, do 29. 1.
Likovni salon Celje in Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Franca Purga, Coming Soon the Future, do 19. 2.
Krčma TamKoUčiri Celje: akti Maje Sajnkar Pozne ure/After hours, do 31. 1.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: X11. Celjska fotografska razstava 2011, do 1. 2.
Dom sv. Jožefa Celje: razstava platna s portreti, pokrajino in tihožitji Jožefa Krambergerja, do 22. 2.
Razstavni prostor Cinkarne Celje: fotografska razstava Francija Horvata na temo Tehniška dediščina, do 31. 1.
Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava starih razglednic in fotografij Šentjurja iz obdobja Josipa 1pavca, do 30. 1.
Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava akademskega slikarja Jožeta Kumerja, 1skanje harmonije, do 31. 1.
Kartuzija Jurklošter: razstava jaslic v spomin na znamenitega izdelovalca jaslic, kartuzijanskega patra Wolfanga Koglerja, do 2. 2.
Ipavčeva hiša Šentjur: 1pavca - življenje in delo Gustava in Benjamina 1pavca.
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žu-smu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-pe-tek od 8.-16. ure;
telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE
za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00
do 22.00, ob sobotah, nedeljah in
praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks
za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail:
društvo-sos@drustvo-sos.si
Inštitut VIR - socialna rehabilitacija,
raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje
Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288
827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna
stran: www.institut-vir.si
Pomoč mladostnikom in staršem pri
spoprijemanju s problematiko drog in z
vzgojnimi težavami
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC
OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,^70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špek Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ZA RAIZITEDRILO
Nagradna križanka
Of	v 1 ^ KLIMAKS - besedna figura, stopnjevanje; OSIMO - po sporazumu znan it. kraj blizu Ancone; RANT, Zoran - si. strojnik (1904-72);
OlOl/UrCSrC» RIGEL - zvezda v ozvezdju Oriona; TANA -jezero v iv. Afriki; VEZERA - nemška reka, ki nastane po združitvi Fulde in Werre.
Nagradni razpis
1.	nagrada: knjiga Dra-žigosta Pokorna Klasična kuhinja v zdravi prehrani in bon za pico v gostišču Ho-chkraut
2.	nagrada: bon za kosilo v gostišču Miran in zdravilni kristal
3.-5.	nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 2. februarja.
Rešitev nagradne križanke iz št. 6
Vodoravno: PAGAT, USO-RA, STREL, TRINI, OLAJ,
EMMA, SRCE, JUS, ŽON-TA, TROSILNIK, ARAO, SEAN, SAALE, NEON, TRS, ISTRAN, DN, ENE, TONY, ASK, RAK, ROSSINI, REP, ATLET, PELAT, VIOLA DAVIS, TRA, ACE, TV, OSK, ERMAN, AFTA, KNE, LOIRE, JAKO, ORKAN, ADUT, AMATI, KENO
Geslo: Igralke v filmu Služkinje
Izid žrebanja
1.	nagrado, knjigo Draži-gosta Pokorna Klasična kuhinja v zdravi prehrani in zlat obesek zlatarstva Kragolnik, prejme: Slavka Mraz, Grliče 7c, Podplat.
2.	nagrado, knjigo Ansel-ma Gruna Visoka umetnost staranja in bon za pico v gostišču Hochkraut, prejme:
Ona; Ne zahtevajte vsega kar naenkrat, temveč napredujte počasi in varno. Prav nič vam ne bo pobegnilo. Pazite na neko malenkost v vedenju svojega partnerja, saj boste tako izvedeli marsikatero skrivnost.
On; Če hočete doseči trezno in jasno presojo, si morate sneti masko ter se odkrito pogovoriti. Čustva bodo povsem obojestranska, zato ni prav nobenega vzroka za vašo sramežljivost. Na koncu bo vse še bolje, kot ste pričakovali.
Ona; Pošteno se boste zakopali v reševanje svojih finančnih težav, pri čemer pa lahko v obilni meri računate tudi na pomoč prijatelja, ki do vas ni povsem ravnodušen. Rezultati se bodo pokazali kaj hitro in to ne samo na finančnem področju.
On; Amor vam bo tokrat zelo naklonjen. Zaradi tega se boste lahko znebili predsodka, ki temelji na razliki v letih, čeprav že dolgo veste, da ni pomembna. Ne ozirajte se na mnenje okolice, saj vam vsi zavidajo vašo srečo!
DVOJČKA ^
Ona; Neprijeten dogodek vas bo spravil v slabo voljo, vendar pa se bo kaj hitro našel prijatelj, ki vas bo znal prav lepo potolažiti. Odprite svoje srce in se nikar ne bojte, da boste razočarani.
On; Kdor išče, ta najde. Toda vprašanje je, ali boste s tem zadovoljni ali pa boste hoteli še veliko več. Ne bodite nenasitni, ampak se zadovoljite s tistim, kar trenutno imate. Kdor z malim zadovoljen ni, velikega vreden ni!
Ona; Dogajajo se vam reči, za katere ste nekoč mislili, da ste nanje imuni. Izkoristite tisto, o čemer ste nekoč samo sanjali. Partner vam je že zdavnaj oprostil, zato si nikar ne delajte nepotrebnih skrbi.
On; Nekdo se vam že dolgo skuša približati; treba se je le ozreti in se seveda odločiti. Lahko bi bilo prav prijetno, saj konec koncev tudi vi trenutno potrebujete nekoga, ki bo prisluhnil vašim čustvom.
Marjan Leskovšek, Ojstri-ška vas 60, Tabor.
3.-5. nagrada, zdravilni kristal, prejmejo: Armela Vodeb, Ozka pot 10, Celje, Darja Krajnc, Brstnik 11, Laško in Dominik Blaj, Titova 78, Radeče.
Prva in druga nagrada vas čakata na oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, Celje, ostale bomo poslali po pošti.
TEHTNICA ^
Ona; Ujeli ste se v past in to ne prvič. Mar se niste doslej še ničesar naučili? Je že res, da velja pravilo; osel gre le enkrat na led. Vendar pa je povsem očitno, da ta rek za vas enostavno ne velja!
On; Zelo ste se potrudili in opravili svojo nalogo. Sedaj pa počakajte, da bodo ljudje vaše delo ocenili in vam oddali zasluženo priznanje. Nikar si ne delajte nepotrebnih skrb, ne bo treba dolgo čakati.

Ona; Vaše prepričanje, da je pametneje skrivati čustva, vas bo pripeljalo do resnih nesporazumov s partnerjem. Vse drugače pa bo na poslovnem področju, saj se vam tu obeta prava pravcata eksplozija.
On; Če boste izpolnili vse dane obljube, se vam lahko kaj hitro obeta napredovanje, ki si ga že dolgo želite. Delo boste zagrabili resno kot že dolgo ne in to bo imelo tudi pozitivne posledice. Pazite na telefonski klic.
STRELEC ^
Ona; Zanemarili boste prijatelje in prav lahko se vam zgodi, da se vam bodo odtujili in boste izgubili stik z njimi. To vam vsekakor ne bo ugajalo, zato bi ne bilo slabo, če bi si vzeli malo več prostega časa tudi zanje.
On; Ne skušajte narediti vsega popolnoma sami, ampak sprejmite ponujeno pomoč, še posebej, če je oseba prijetna in precej obeta. Obetajo se vam prav zanimivi časi; tako poslovno kot tudi zasebno.
KOZOROG jSi
Ona; Prijatelj vas bo seznanil s svojim znancem, ki vam bo že na prvi pogled nadvse všeč. Kar takoj se boste odločili za povabilo na zmenek, saj ne boste želeli izgubljati časa. Očitno je to tisto pravo!
On; Glavobol ni vedno posledica zunanjih vplivov. Rešili se ga boste šele takrat, ko se boste znebili psihičnih napetosti, ki vas že dalj časa tarejo. Torej si dobro odpočijte in prav dobro se boste počutili!
Ona; Resnico povejte naravnost, ne pa po ovinkih. Vaša poslovna spretnost vam lahko da še kaj drugega kot poslovni uspeh. Spoznali boste očarljivo osebo, ki vam bo odprla popolnoma nove horizonte v ljubezni.
On; Zgodilo se bo tisto, česar si že dolgo na skrivaj želite, a si niste upali povedati. Nikar se ne obotavljajte, ampak sprejmite ponujeno priložnost. In nikar ne skrbite zaradi škodoželjnosti tistih, ki jim to ni uspelo.
DEVICA ^
Ona; Zaradi prijetnega presenečenja na ljubezenskem področju se vam bodo trenutni načrti postavili dobesedno na glavo. Toda kaj hitro se boste znašli in uživali kot že dolgo ne.
On; Prišel je čas, ko se boste morali dokončno odločiti, komu posvetiti svoja čustva. Na dveh stolih se pač ne bo dalo sedeti, saj se lahko kaj hitro znajdete na sredini, kjer ni ničesar.
VODNAR
Ona; Razveselili se boste prijateljeve pozornosti, vendar boste pozneje pričakovali veliko več, kot pa vam je pripravljen dati. Da bi si pridobili naklonjenost sodelavcev, vam ni treba razmetavati denarja.
On; Doživeli boste pravcato razburjenje zaradi sorodnikov, ki naklepajo nekaj povsem drugega, kot pa bi si želeli vi sami. Le kako to, da tega niste opazili, saj je bilo več kot očitno. A vseeno se boste izmazali ^
Ona; Utrujeni boste, vendar tega ne boste pokazali in boste marljivo delali naprej. Pazite, da se ne boste prehitro iztrošili. Včasih se je dobro držati rekla; počasi, vendar zanesljivo. Tudi tako se daleč pride.
On; Čeprav se boste z neko prijateljico zapletli v precej kočljiv pogovor, se boste vendarle iz vsega skupaj kar precej naučili in potegnili zaključke za prihodnje poteze na ljubezenskem področju.
VEDEŽEVANJE
090 4208
ÏÏECHZÏIHÏIEC
Življenje v Velenju
Navodila?
Pri Misjevih zibajo dvojčici
Vsakdan Petra Misje, predsednika Turistične zveze Slovenije in župana Podčetrtka, se je precej spremenil. Pri 43 letih je postal mlad dedek dvojčic Eme in Mije. Ker živijo »ta mladi« v družinski hiši Misjevih v Imenem, bo imel župan veliko možnosti, da pestuje dojenčici. Naj povemo, da so »štručko« Emo poimenovali po domačem kraju Imenem, katerega ime je povezano s sv. Emo s Pilštanja, v domači občini pa je tudi kraj Sveta Ema. Starša dvojčic sta Tadeja in Boštjan Misja, ki je predsednik KS Podčetrtek, kamor spada Imeno.
BJ, foto: osebni arhiv
Multipraktik Dejan
Znano je, da ima Velenje kar nekaj »multipraktikov«. Eden med njimi je zagotovo Dejan Tamše (v sredini), ki se z glasbo oziroma s tolkali ukvarja na toliko koncih in krajih, da ga je nemogoče spregledati. Potem, ko je izpeljal žalski Bumfest, se je kot eden od »stopovcev« z glasbo ukvarjal tudi v praksi.
US, foto: GrupA
Kot smo lahko opazili, je otvoritvena slovesnost ob odprtju Evropske prestolnice kulture v Velenju potrdila, da »brez Veleja ni živleja«. Če prevedemo, to pomeni, da se je uradne slovesnosti udeležilo vse, kar »leze ino gre« po rudarskem mestu. Prestolnica gor ali dol, zagotovo so poslanec Srečko Meh s soprogo Viktorijo, Tanja Kontič brez soproga Bojana in Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje, obiskovalci vseh tovrstnih prireditev.
Zagate z naslavljanjem
Nič čudnega, da včasih ne vemo, kaj bi s poslanci, ko pa imamo že s tem, kako imenovati »naše« župane, občasne velike težave. Tako ne vemo, če smemo Ljubu Žnidarju še reči župan občine Polzela ali pa je samo poslanec. Morebiti v. d. župana ali bivši župan? No ja, včasih pomaga tudi dolgoletni župan, ki pa je, ker je bil izvoljen za poslanca, »kriv«, da bodo v polzelski občini 11. marca nove volitve. Kot županski kandidat se pojavlja Jože Kužnik, dosedanji podžupan in pooblaščenec, ki je v nepolitičnem življenju vodja velenjske pošte. Tudi z njegovim naslavljanjem smo imeli težave, pred kratkim pa nas je navdušil novi naziv, ko so Kužnika predstavili kot »izvršilca dolžnosti župana«.
US, foto: GrupA
Če nam je na zgornji sliki ušel Bojan Kontič, velenjski župan, smo ga na tem posnetku le ulovili. Samo zato, da lahko natolcujemo, da je bila tudi kulturna prireditev priložnost, da župan in nekdanji poslanec z dolgoletno kilometrino da še zadnja navodila novemu poslancu iz velenjskega okoliša Jožetu Kavtičniku, kako naj se pozitivno obnaša v državnem zboru.
V plesni opremi
Maturantski ples je očitno tudi letos uspel, kar bi lahko sklepali po zadovoljnih obrazih treh mož. Z leve: Mojmir Klovar, ravnatelj srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, Smiljan Čuješ, eden od organizatorjev maturantskega plesa in učitelj v srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja, ter Igor Dosedla, direktor Šolskega centra Celje.
NC, foto: NATAŠA MULLER