Ciospodarske sfvari. Gospodarska dela meseca julija. V biši ia dvoru. Ogršica se mora obračati in mlatiti, aa gaoj marljivo aapeljevati ali vlivati gBojflica; zraje ae aiora premetati. V h 1 e v u. Živiai, ki težko vozi, se mora pokladati več krme, aa poletaa jagajeta ae mora paziti; jagajeta 8e ae smejo spaščati Ba vroče aolace. Na vrta za zeleaje- Na grede, ktere so se izprazaile, se mora sejati jeaeaako žolto koreaje (mrkva) repa, salata eadivija, špiflača, ziaiska aalata ia retkva, okopavati se mora vae prav aiarljivo, dišavae trave se aiorajo, prej ko začaejo popolaoma cvesti, porezati ia v seaci posušiti. V sadovBjaka. Prav sokaati divjaki se morajo okolirati, posebao če že iaiajo prav zrele oči; radeče ia bodeče grozdjiče ae aaj obreže ia okulira. Po okuliraaih drevescib se mora popastiti obvez. V viaograda. Druga kop se raora dovršiti, vezaaje se začne, plevel se naj aiarljivo iztrga, trsoia se lehko vrhi odtrgajo. Če je kolje raztaajaao ali podrto, se aiora spet postaviti; trtiai črviči se morajo marljivo pobirati ia pokoBČati. V baielaika. Ta mesec se mora hmel drugokrat okopati ia dobro osipati, hmeliaje privezati ia spodaje mladike odtrgati, koristao je tudi, če se štiri čevlje viaoko od zemlje vse perje potrga. Na polju. Žetva zimskega žita ia ogršice se začae, raai kroaipir se koplje, koaitev se koača, luceraa se že lehko drugokrat kosi, koruza (taršica) ia krompir se raora okopati ia oaipati, laa ia koBoplje ae morajo pleti. Detelja za aeme 8e aaj pokosi. Za prihodaje sejaaje ogršice ae aaj ajive pripravljajo. Na aeaokošah. Na pokošeae seaokoše se mora marljivo voda aapeljavati. Pri ulajaku. Roji, ki se proti koacu tega mesecaspuščajo, Bimajo velike vredaosti, zato je bolje, če ae rojenje celo braai. Preaašajo ae bčele v kraje, ker najdejo več paše. Prepolai paaje se morajo podložiti. P r i r i b a i k i h. Ribfliki se morajo iztrebiti, ia če je velika vročiaa, se mora črstva vpda v aje aapeljati. V 1 o g u. Strugice se morajo iztrebiti ia če je potreba aove napraviti. Drevesai kebri in črvi se morajo pokoačevati, dreveaaice zalivati. — Smola se naj dela. L o v. Mlade divje race strelaj in brani polje velike zrerjadi. Umni sadjorejec. Oskrbovanje dreves v sadnem vrtu. Da se bodo zasajeaa drevesa rada prijela, veselo rastla in kmalo rodila, ne zadostuje, da se jim takrat, ko se sadijo, okoli koreaia dobre prsti potrosi, temuč jih je treba o suši zalivati ia sicer 8 kako Inžo ali na solaca z aekoliko pregreto vodo, ia to po Ieti zvečer. V obče v prvem letu presajeao drevo malo mladik požeae, ker svojo moč bolj na koreaiBe obrne, da se prime ia v zenilji vraste; zato se aiora prvo ia drugo leto posebno skrbao okopavati bolj po vrhu, da ae koreaiBe ae raaijo, ia da skorje zemlja iaiela ne bo, ter več rodovitBosti iz zraka aa se vleči zaaiore. Potlej še tadi jako basne okopavaaje drevesoin, ia se to z velikim pridom poaavlja, vzlasti če se jim še gaoj prideva, aamreč dobre prsti, ali starega dobro zgBJitega gaoja, kakor sprsteneflih plev ali plevajaka, trohladi, čresla, cestaega blata ali zmešaaiee, komposta itd. Tudi tekoči gaoj drevesoai zlo tekae, ki se napravi iz gBojaice, kravjeka ib z, vodo stanjsa. Gaoji se oadi okoli drevesa , kder aiale koreaiaice živeža iščejo, tako daljee, kakor veje drevesa sežejo. Pri tistih drevesih se tako gaojeaje vsako leto poaavlja, ktera slabo rastejo, dokler v popoiao moč ae stopijo. Trebenje in obrezovanje. Najboljši čas je drevesa obrezovati ia trebiti zgodaj v spomladi, ko mraz aeha, ineseca februarja ali svečaaa ; to učiai, da bo drevo lepšega Iica ali podobe, aagleje rasti ia veče rodovitaosti. Zato se rnorajo pri presajeaem drevesa vse tiste veje ia mladike gladko od debla odrezati, ktere lepo postavo drevesa kazijo , ali ga v rasti pridržavajo, ali so suhe ia bolebae; posebao pa se aiu po vrhu veje, kterih naj bo 4 do 5, ia eaa tih v sredi če je mogoče, do 6 ali 8 popkov prikrajšajo, da bo vrh potlej lep, zračea ia visoke smrekiae ali piramidae ali okrogle podobe , kar posebao jablaaam koristi, da se veje preveč k tlam ae pobesijo, kadar obibo sadja iaiajo. Dalje morajo veje m koreaiae v pravi prioieri biti. Če ima toraj drevo slabe koreaiae, se tudi slabo razrašuje. Takemu drevesu je treba aa blizo vseveje po vrhu prikrajšati; jjri koreaiaab pa s okopavaajem ia gaojeai pomagati. Ako pa ima drevo veliko koreaia , bo le močao aa les gaalo, maoge ia močae mladike storilo , se preveč obrastlo ia zgoatilo po vrhu, sadu pa ae bo rodilo. Takemu drevesa se eaa ali dve korefliai posekate, da po tem maBJe v mladike žeae, več pa sadaib popkov aastavlja. Po takem se lahko ve, kaj je treba obrezati, kaj ae. Splob pa uaj se po mladem drevesca do vrha vsi izrastki porežejo ia popki z aobtoai poščipajo; take raae se kmalo zacelijo ia zarastejo. če ima drevesni vrb pregoste veje, se jih aekaj izreže, da bo solnce vse veje lahko grelo. Tako tudi, če ktera veja aavskriž raste, da se aa druge aaslaaja, se odreže; poteai vse objedeae ali poškodovaae veje, ali ktere se aavzdol ravaajo ia pobešajo, ali aič prida ne kažejo; vse take veje se odrežej«. Ravao tako se morajo tudi stara drevesa vsako leto otrebiti, da aaaa bodo sadu doaa§ala. Pri tih se toraj tudi vse aalomljene ali poškodovaae 1b pregoste veje tik debla odrežejo ali odžagajo; tiraveč pa, če so sahe. Dalje gre iztrebiti vse aerodovitae, vodeae šibiee, pri BeeepljeBih češpljah ali slivah, traje ia take mladike, ktere so aajbolj v seaci ; tudi raah aaj se po drevesib in stara skorja po deblih odreže. Vse raae, ktere so se ačinile z obrezovaajem drevesu, se morajo skrbao z drevaim mazilooi zamazati, da se ae začao sušiti ia trobneti. Pri češpljab, višajab in raarelicah ni tolike skrbi; ta plemeaa se le dve do tri leta tako oskrbavajo, kakor je prej povedaao. Kostaflj, črešaje ia orehi pa še veliko maaj vzrokujejo opravila. Kar se tiče majhaih, aizkih dreve8 ali pritlikovcev, ai aič posebaega ž Bjimi opravljati, razaa kar se pri drugih drevesib zvršuje. Z obrezovaajem se ailijo, da nizke ostaaejo, ia tako podobo obvarjejo, kakoršaa se komu zljubi: ali a piramidBim ali okroglim vrhom, ali pa tadi z razpeljanimi vejami kakor brajde pri stenah. cDalje.)