glasilo socialistične zveze delovnih ljudi za gorenjsko L£TO XII., ST. 61 - CENA DIN 10.- _ KRANJ, 7. AVGUSTA 1959 NOVE CEKE Jnsip S^H na Gorenjskem sejmu , ^ prvim januarjem 1960 bodo, ot smo že poročali, v veljavi *°ve višje najemnine. Kot pri-*r*vo za ta velik korak morajo r"! občinski organi izvesti oce-nltvanje stanovanj po točkah, ki Vtllajo za vso državo. Tako bodo snovanja pokazala svoje vred-"0st' po vloženem denarju, ozi-'°»»« po praktični uporabnosti, in kot taka, po enotnih krite-}]ib ocenjena in vračunana v na-)Ln\nine- V glavnem gre za to, da Oc*o morale najemnine pokrivati rf«/ne stroške stanovani, amorti-*Clio jn popravilo stavbe. Hkrati T ,.° ta način bolj spodbujal dr-aywne, stanovalce k upravlja-nlu stavb, k sodelovanju za po-ctnitcv gradenj in podobno. Pr*dvidene so tudi nekatere [P/emembe cen električne enegije, 1 bodo prav tako začele veljati J960. letu. Širši krog bralcev bo Od lokalne razstave, do sejma splošno jugoslovanskega pomena - Množica Kranjčanov priredila predsedniku Titu nadvse prisrčen sprejem V sredo okoli 16. ure je obiskal Gorenjski sejem v Kranju Okoli 18. ure je predsednik re-predsednik republike Josip Broz-Tito. Spremljala sta ga pred- publike zapustil sejem In se odpe-sednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko in organizacijski sekretar CK ZKS Ivan Maček. Ob vhodu na sejem so predsednika Tita sprejeli: predsednik ObLO Kranj Franc Puhar, predsednik OLO Kranj Vinko Hafner hn predsednik Upravnega odbora Gorenjskega sejma Dušan Horjak. Ijal proti Ljubljani. Ob slovesu ga je pozdravila več tisočglava množica Kranjčanov. -ik Predsednik Tito v spremstvu predsednika upravnega odbora Gorenjskega sejma Dušana M orjaka z zanimanjem ogleduje izdelke tovarne »Runo« iz Tržiča 2/, trič fp* Zanimala podražitev elek- iPredsednik Tito je dobro uro zakuski je predsednik Trto vidno ogledoval na sejmu razstavljene razpoložen, dal prisotnim novinar-predmete. Predvsem se je zanimal jem naslednjo izjavo: za ituiisttčni del sejma. Ugajalo mu ,Na sejmu iahk0 vidimo na. je, da je Gorenjski sejem res »se- pTedek, predvsem na kakovosti jem, kjer se tudi prodaja in ne razstavljenih predmetov. Tako ka-samo razstava, ki jo ljudje lahko kovost, kot izbira sta močno rutin ogledujejo«. flgjjf. Razen tega mi je zelo ljubo, Veselo razpoložen se je med da sem videl na Gorenjskem sej-ogledom sejma večkrat ustavil in mu razstavljalce skoraj iz vseh re--■i potrošnike na večjo porabo razgovarjal z razstavljale!. Poseb- pubhk. Mislil sem, da je Gorenj-Htan plina in drugih kuriv. Gre no ga je zanimalo izdelovanje čipk, ski sejem le lokalna, gorenjska za- Po delovnih kolektivih ob polletnih obračunih •V* • 1 11 • v« nega toka v gospodinjstvu, in v er od 3 na 7 dinarjev za kilo-2 n° uro čez dan, oziroma od nav3 dinarje za kilovatno uro J/}°P- Glavni cilj, ki ga zasle-fa'e{° tC sVremembe je. da bi na- '°. da naglo naraščanje porabe ustavil se je tudi ob Višnarjevih deva, toda danes sem videl, da je e*trične energije daleč prekaša lesorezih, . paviljonu Turistične splošno jugoslovanska. To je zelo Povečanje proizvodnje. štampe iz Beograda, celjske Turi- dobro in menim, da bo sejem v Končno gre v obeh primerih stične zveze in drugod. Ob tej pri- taki obliki dobro uspel, še bolj pa * r°. da bi preprečili večjo ško- ložnosti so predsednika Tita, Mi- prihodnje leto. rezultati polletne bilance v Tovarni pletenin in nogavic v Radovljici 'spi **• ^l državljane usmerjali k ha Marinka in Ivana Mačka obda- Cisti dohodek v letošnjem pr- podjetje lahko zagotovilo delav- Evidenca tega ne kaže. Gre pa vem polletju, v primerjavi z cem letos kar 11 stanovanj in za mnogo kvalitetnejše blago, istim obdobjem lani, se je po- 10 garsonier. Najbolj kričeči pri- Norme so bile namreč že lani Rad obiskujem sejme in razsta- večal za 36 odstotkov, osebni meri stanovanjske stiske v tem in zadnja leta sploh dokai za- l)enllrn nafor?m za ,™5-" ZIV: rili Predstavniki nekaterih delov- Ve. Bil sem že na zagrebškem, beo- dohodki delavcev za 44 odstot- podjetju bodo s tem rešeni - ostrene tako da v kvantiteti ni standard. V obeh primerih nih kolektivov in razstavljalcev. grajskem velesejmu, enkrat sem kov itd. Take so med drugim ostane pa še nekaj prosilcev, ki bilo moč pričakovati pomemb- ni„.* Hmetne,mzie cene (najem- Mornariški podoficir Bogo Jarić, bil tudi že tu, to je bilo pred šti- ugotovitve polletnega obračuna bodo prišli na vrsto prihodnja nih uspehov Toda zdai ko «o t, '* Kospodmjski tok), ker le- ki razstavlja na sejmu ročno iz- rimi leti. Opazil sem, da je letos- Tovarne pletenin in nogavic v leta. delavke vedele da novi nlačni Pnpetf" celot™ek°n°mik'y ne del*™ modele raz ličnih ladij, je nji sejem povsem nekaj drugega Radovljici. Ker pa je dohodek Je ta uspeh posledica pove- sistem postavlja stvari drugače **»ir%le'°A ?aPredka\ marvec *a podanl Predniku Titu beno iz- kot tedanji. Storjen je že ogro- toliko višji, so se zvišali tudi čane produktivnosti dela? Po- da je namreč samo od niih od- ^mve *drin"trat[vne "n,e 'n delS™ t^edovko. Predsednik re- men korak naprej.* skladi. Posledica tega je, da je sledica povečane proizvodnje? visno, kakšne bodo plače se je ŽaJlt?? Z° le odraz trenutnih te- publike se je tudi vpisal v njegovo ' ^vtpH Hi hi blaževanie posameznih na- spominsko knjigo. Drago Višnar z , ,f v * oj0*'' ki Uh je treba čimprej Jesenic je poklonil predsedniku in BHI " • - ■ * ■ blh lzdollci čim kvalitetnejši. Povijati. Zato tudi omenjene spremljevalcema svdje izdelke — £rerncjnbe ne pomenijo slabosti, lične lesoreze, ki so predsedniku ^arveč naše skupne moči. To do- močno ugajali. Cvetka Kert je v (fZH}e ugotovitev, da je skupnost imenu delovnega kolektiva »Sava* sposobna višje cene nadok- izročila predsedniku Titu ležaln nad, m Potrošniku v obliki višjih blazino, ki mu bo, kot je dejala, f, . ruil USJIIKH U UCllrKl UL3\UJ umilnu, ivi lim uu, ".v. u j v. ^J"'"| n;f!^rn^ov (Plač), česar pred leti »prav prišla pri lovu«. Predstav-zmogU. Zato pomenijo te niki »Iskre« so mu podarili (svoj uro »Jerca«, Turistično društvo Kranja pa zbirko turističnih robčkov. Ob ogledovanju sejma je predsednika republike vseskozi spremljala množica ljudi in ga itoplo pozdravljala. Ko je predsednik s spremstvom odhajal s starega dela sejma na novi del v Tekstilni šoli, je moral (skozi gost špalir Kranjčanov, ki so se medtem zbrali ob izhodu in navdušeno vzklikali svojemu predsedniku. Na novem delu sejma si je pred- nitT*o ijtolL* e na"i0 skupno moč in nov proizvod *d ■ .korak Prt odstranjevanju it^j^istrtttiunih posledic prehodili t?Žav ter smelo pot v ftd-acijo ekonomskega razvoja. K. M. POSVETOVANJE U PRIDELOVANJU PŠENICE V BOHINJU Prva turistična torza uspela 44 udeležencev sklenilo za 66 milijonov pogodb Kranj prva turi(stiična borza. Na katera gostiteljska podjetja so na borzo se je javilo 44 pravnih oseb, borzi prodala tudi proste zmoglji-ki so zastopali številna gostinska vosti v leto'šnji posezoni oziroma jeseni. ^ Bohinju se je torek začelo Prj evno posvetovanje o uspehih pjg^^elovanju visokorodnih vrst r4lo 'C^' 'Posvetovanje je organizi- Itjj^. Jugoslovansko i i l ;i , , M p,,) podjetja in turistične organizacije, bodisi kot kupci ali kot prodajalci turističnih organizacij in potovalnih agencij. Med udeleženci iz inozemstva so bili tudi iz berlinske potovalne agencije IRA, iz potovalne agenzije Zuricha in t uri stične agencije CIT iz Trsta. Med domačimi kupci so imeli naj-. gozdarstvo. Razen izvode tekstilne tovarne »Bača« iz večje ponudbe: Putnik iz Beograjskih strokovnjakov iz vseh Podbrda in izdelke Usnjarne iz da, Kompas (bivši Putnik Sloveni- ^ka- ^ ^e na PosveitovanJu tudi Šmartna pri Litiji. Po ogledu sejma ja) teT druge turistične organiza-i?Ve ,J Pijanskih strokovnjakov in je uprava sejma priredila pred- cije iz Vojvodine in drugod. Zahte-encev FAO. sednilku in spremstvu zakusko. Na Ve kupcev ,so se nanašale na pri- Veliko manj jopic, nogavic itd. je z napako. Hkrati pa, in temu pripisujejo veLik uspeh, so stalno menjali vzroce. Brž ko so prek trgovine zvedeli, da potrošniki' povprašujejo po drugačnem izdelku, brž ko se je pokazalo, da neki izdelek nima dovolj odjemalcev, so menjali vzorce. Tako menjanje izdelkov je v sami proizvodnji zmanjšalo kvalitativni uspeh, toda povečala se je izbira na tržišču in s tem tudi pospešila prodaja blaga. Na osnovi takih ugotovitev so že v začetku julija, pred začetkom kolektivnih dopustov, izplačali delavcem oziroma delavkam še polovico plače. To je bila akontacija za dosežene uspehe. Zdaj pa bodo izplačali še ostalo. Razpoloženje v kolektivu je dobro in nadejajo se, da se bodo delavci v prihodnje še bolj zavzeli za boljšo kvaliteto blaga, ki je v prvem polletju že dala otipljive uspehe v povečanih prejemkih. Kakšna je v podjetju politična V okviru proslav 40-letnice KPJ OK SKOJ Dragoljub Milovanovi<\ dejavnost, dejavnost sindikalne in SKOJ, ki trajajo ie vse letos- To bo predvsem zlet mladih pla- organizacije, da bi dosežene nje jubilejno leto, so na programu nincev Jugoslavije, ki bodo tabo- uspehe izkoristili za še večji tudi štiri osrednje mladinske pro- rili v Završnici 26. in 27. sep delovni zagon? slave oziroma proslave SKOJ. tembra, udeležila pa se ga bo tudi 2e pred časom, kot pravijo, so 22., 23. in 24. avgusta bo ishod druga mladina. imeli po oddelkih posebne se- prvi dan zleta bo odkritje V sTedo, 5. avgusta je bila v hodnjo zimsko sezono in tudi na Teditve ocenjevati zgolj po skle-dvorani Zbora proizvajalcev OLO letno turistično sezono 1960. Ne- njenih pogodbah, marveč po uspelem poskusu da se uveljavi stalna oblika prodaje turističnih zmogljivosti. Turistična borza bo ostala kot stalna organizacija. V prihodnjih letih želijo, da bi bila borza dvakrat: spomladi in jeseni. Podobna oblika prodaje turističnih kapacitet, kot se uveljavlja v Kranju za alpski predel, sodijo, da bi se lahko uveljavila tudi v Dalmaciji za jadransko turistično področje. Največ so prodali hotel Zlatorog, Bellevue in Jezero v Bohinju, Triglav, Toplice in Krim na Bledu ter Erika v Kranjski gori. Skupnih pogodb na borzi je bilo za 66 milijonov dinarjev. Seveda ne gre te prve tovrstne pri- Štirje zgodovinski dogodki ;W Osrednja proslava bo v Završnici'! slovenske mladine in tabornikov v Podstenicah na Dolenjskem, na kraju, kjer je bil 17. maja 1943 ustanovljen glavni iniciativni odbor Zveze slovenske mladine. Zborovanje na Podstenicah bo razen manifestacije v Završnici pri Žirovnici ena največjih proslav v okviru 40-letnice SKOJ v Sloveniji. Proslava v Završnici bo na kraju, kjer se je leta 1922 ob ilegalnem prehodu čez državno mejo smrtno ponesrečil tedanji sekretar le prvi dan zleta bo odkritje stanke- Govorili so O proizvod- spominske plošče sekretarja SKOJ ^ 0 kvaliteti izdelkov, o no- Dragoljubu Milovanoviču. Ob tej vem načinu Plačevanja itd Izid priložnosti bo govoril nekdanji bilance bodo prikazali kolektivu Milovanovičev sodelavec, član CK na polletni sindikalni konferen- ZKS France Klopčič. Ploščo bosta ci. Tudi člani delavskega sveta, MIHA MARINKO NA GORENJSKEM SEJMU prevzela v varstvo ObLO Jesenice in Planinsko društvo Javornik. Tedaj bo tudi preimenovana markirana pot na Stol v Milovanovičevo pot. Na seji republiškega odbora za proslave SKOJ pa so predlagali, naj bi mladinska sekcija PZS predlagala Planinski zvezi Slovenije izpeljavo mladinske Milovanovičeve transverzale, ki bi povezovala vse potem ko so konec julija razpravljali o polletnem obračunu na svoji seji, so delavcem tolmačili te uspehe po oddelkih. K. M. OBISKI V LJUBLJANI IN NA GOLEM BRDU Predsednik republike, Josip Broz-pomembnejše kraje in planinske Tito, ki se je po krajši odsotnosti Predsednik Ljudske skupščine LRS tov. Miha Marinko je v torek, 4. avgusta popoldne obiskal Gorenjski sejem. V razstavnih prostorih v osnovni šoli se je zadržal v torek, 4. avgusta znova vrnil na Brdo pri Kranju, je v četrtek obiskal Ljubljano, Slavkov dom na Golem brdu in 'še Gorenjski sejem. Na poti s starega dela razstavišča ga je navdušeno pozdravljala množica Kranjčanov postojanke v Sloveniji, znane po pomembnejših dogodkih iz NOB. Mladina mariborskega okraja pripravlja za 12. in 13. septembra v počastitev obletnice III. kongre-več kot eno uro in bil zadovoljen sa SKOJ, ki je bil junija 1923 v s prireditvijo. Ob odhodu je dejal, Kotlah pri Kefrovem mlinu, poseb- dlje zadržal v Zavodu za Taziskavo da bo še prišel na sejem, zlasti, da no proslavo. V nedeljo, 9. avgu- materiala za Bežigradom. V njego-si bo ogledal drugi del v Tekstilni sta pa bo posebna proslava tudi na vem spremstvu je bil tudi predsed-šoli, kar mu v torek ni dopuščal Mali planini, na kraju, kjer je bila nik Ljudske skupščine LRS Miha čas. leta 1939 5. vsedržavna konferenca Marinko in org. sekretar CK ZKS -k SKOJ. Ivan Maček. V Ljubljani se je predsednik naj- 3865 MQ 2 »glas gorenjske« KRANJ, 7. AVGUSTA 1959 iz naših krajev PRVI POZITIVNI REZULTATI NAGRAJEVANJA PO ENOTI PROIZVODA V PODJETJU ►►PLAMEN« V KROPI V tovarni vijakov »-Plamen-« zale v letošnjem I. polletju DS dopolnil pravilnik za nagra- ki je vse navzoče z originalnimi jevanje po enoti proizvoda s posnetki popeljal po naši Gorenj- tem, da je odstranil nekatere ski in klasični deželi turizma — pomanjkljivosti, ki so se poka- Švici. Kadar sirene na jeseniški železarni oznanijo konec dela, na tisoče delavcev hrti proti železniški postaji in avtobusom. Toda avtobusi doslej miso imeli pravega postajališča. Pred dnevi pa so izročili namenu novo avtobusno postajo, ki Je prostoru med železarno in Kazino, kot kaže slika, dala popolnoma drugačno podobo. v Kropi so letos uvedli nagrajevanje po enoti proizvoda (o čemer smo že poročali). Kljub kratkemu razdobju 6 mesecev so se že pokazali prvi pozitivni rezultati. Na zadnjem zasedanju DKS, ki je bilo 29. julija, so pri pregledu polletne bilance ugotovili, da se je proizvodnja po prodajni vrednosti (zmanjšana za prometni davek) povečala proti I. polletju preteklega leta za 13,86 odstotka in imeli 529,310.000 dinarjev realizacije. Dohodek z daseženo proizvodnjo se je v primerjavi s prvim polletjem preteklega leta povečal za 35,39 % pri 1,24% zmanjšanem številu delovnih ur. Učinek v kilogramih na uro se je povečal za 3,47 odstotka, vrednost proizvodnje na uro za 15,27 %, dohodek na uro pa za 37,22 %. Da bi bil R. C. S PROSTOVOLJNIM DELOM BODO UREDILI NASELJE Nova naselje Plavž na Jesni -cah, kjer je zraslo na desetine sodobnih blokov in tri stolpnice, so pred kratkim začeli urejati tudi na zunaj. Trenutno je v gradnji cesta v ulici Cirila Tavčarja. Ko bo dograjena ta, bodo uredili še prostor okrog blokov. Da bi usposobili čimveč domačinov za vodnike, je TD v Kropi pripravilo več predavanj, na katerih so predavatelji govo- krajevnih uradov sploh ni Mladi aktivisti Skoraj po vseh naših občinah so se uveljavili krajevni urftdi kot podaljšana roka občinski'1 ljudskih odborov. Med vsemi P* vzbuja pozornost občina Trftf-Kljub vsestranski razvitosti l" pestremu življenju v tej občin' rili udeležencem o zgodovini in ostalih posebnostih Krope in okolice. V nedeljo, 9. avgusta bo Kropa praznovala svoj krajevni praznik v spomin na ustanovitev Cankarjevega bataljona na planini Vodice nad Kropo. TVD Partizan bo na ta dan pripravilo več športnih prireditev in pri- nem prostoru ob letnem kopa lišču. uspeh v II. polletju še boljši, je r*. F * bodo razporejali ljudi na delo po prijavah. Stanovalci na Tav- Pri delih, za katere se je zlasti , . _ . , , „ . jetne domače zabave na šport-zavzela stanovanjska skupnost j_______*___. ^_____ na Plavžu, bodo sodelovali tudi stanovalci sami s prostovoljnim delom. Delati bodo začeli prihodnji teden. Hišni sveti že zbirajo prijave borbe"* ki prostovljcev. Stab za ureditev naselja je že imenoval brigadirje za vsak blok, ki bodo skrbeli za udeležence in delo. Hkrati Predsednik ObO SZDL Zdr»v-ko Tomažin je dejal, da se 0 tem večkrat govorili na raznib sejah s težnjo, da bi krajevne urade ustanovili, če bi v to lile potrebe. Toda občina je rilorialno majhna, ljudje so va-jeni, da za vsako opravilo pridejo v Tržič. Edino, kot so mislili, bi se krajevni urad morda TD Kropa vabi v Kropo tudi uveljavil v Križah. Toda, tud' vse ostale ljubitelje turizma in tam „j biIo p0g0jev za ustane vse borce iz narodnoosvobodilne vitev. irftfiS so v najtežjih dneh spoznali Kropo in okolico ter Zato, kot je povedal tova vse tamkajšnje prebivalce, ki Tomažin, se v tej občini močn«' jih bodo 9. avgusta z vaseljem je uveljavljajo zbori volivc«v sprejeli in z njimi praznovali kot edina oblika sodelovanja v*" krajevni praznik. C. R. Ob 48-Ietnici KPJ Dejavnost KPI prikazana na kamniškem podroiju na posebni razstavi carjevi 3 so se obvezali, da bodo opravili 570 ur, na Tavčarjevi 1 360 ur, v nekem drugem bloku 145 ur itd. Posamezne družine so se obvezale, da bodo opravile od 15 do 20 Zadnje vesti dela. VESTI IZ KROPE Razstava o dejavnosti komu- Razstava je zelo smotrno ure- stva, ki je tudi praznik občine nistične partije na ozemlju biv- jena. Vsako obdobje je prika- Kamnik. Lepaki z razglasi o šega kamniškega okraja je po zano posebej in dokumentirano streljanju prvih talcev začenjajo otvoritvi v Domžalah obšla že a slikami in originalnimi doku- poglavje o sovražnikovem na- vse večje kraje. Na predvečer menti. Najprej obsega razdobje silju nad prebivalstvom in o občanskega praznika pa je bila po prvi svetovni vojni pod ges- okupatorjevih strahovalnih ukre- ^J1«1 spominov je ze naa ouuu odprta v dvorani »Solidarnosti« lom: Delavstvo pod vodstvom pih. Sledijo dokumenti o for- J^SoSlS^TlŽgSo to štvo Kropa si posebno prizade- skega poslanca Toma predsednika občine Alfreda Janka in predstavnikov političnih dn gospodarksih organizacij ter društev jo je odprl predsednik pripravljalnega odbora Lojze Koder. POMOČ ALŽIRIJI — Liberija, 6. ur prostovljnega avgus*a. — V nadaljevanju kon-"** ference devetih neodvisnih afriških dežel je bilo včeraj največ govora p alžirskem vprašanju. Zlasti sudanski in maroški predstavniki so se zavzemali proti francoskim poskusom atomskih bomb na področju 'SahaTe in za ureditev alžirskega vprašanja pri čemer so poudarjali, da ne gre zgolj za pomoč Alžiriji, marveč tudi Franciji, ki ji grozi gospodar- Kropa, staro železarsko in rudarsko naselje, ima zaradi svojih zanimivosti iz leta v leto več obiska. Samo v muzejski livcev z oblastjo. Pri tem P* ^e iznenadila ugotovitev, da t**0 sploh ni problem udeležba, <*a — kot pravijo — sploh ne pr»đ do tega, da bi bili zbori nesklepčni zaradi premajhne u« ležbe. Je to mar zgolj posledica večjega zanimanja volivcev ** delo občinskih organov oziroma za reševanje krajevnih probi*" mov? Morda je res v tena " resnice. Drugi del te aktivno* pa pripisujejo posebnemu na&° priprav teh zborov: svojstven*' Brejca, slikami in časopksnimi poročili bataljona in nato Kokrškega od- . Vn__*: ska katastrofa iz dni stavk v tovarnah na kam- reda, o partizanskih napadih na va- da letoviščdrjcm » domači- niškem področju. okupatorjeve postojanke, o usta- nom pripravi v letni sezemi čim- Orožje in orodje iz akcije v novitvi Slandrove brigade in Tako so imeli 11. ju- prvi noči vstaje na kamniškem začetkih množičnosti OF na te- nJa večer opernih arij, kjer sta mu načinu agitacije. Gre za tivnost šolarjev. Pred v8*Jf*5 zborom volivcev otroci prin« iz šole posebno obvestilo za ' volivcev, ki ga podpisanega Wy čajo. To, kot pravijo, je nai**' RIM VABI EISENHOVVERJA — nesljivejši način, da so vol kot tudi o berlinskem vprašanju. Italijanski zunanji minister Pella livd i nega odpora slovenskega ljud- Trgovski poti n sejmo spominja začetka oborože- renu ter graditvi ljudske oblasti. P°le|, ^iakov Gašperja Dermote je izjavil, da bi bila njegova rla- Razstavo zaključujejo slike iz in 2131,2 Garšperšič sodelovala da pripravljena posredovati pri dni osvoboditve Prikazani so tucli sopratnistka Glavakova in nadaljuem ublaževanju stališč med navdušeni sprejemi partizanskih basist Kovač' iz ljubljanske Ope- ZDA in SZ. Hkrati je izrazil že-čet in zlom okupatorjevih sil. ^ Prav ,tak° Je ■* vsestranskim ljo, da bi predsednik Efcenhovrer jegovem predvidenem prihodu Razstava je bila deležna lepega zadovoljstvorn uspelo predava- ob n Obiska, vpisna knjiga pa je pol- nJe twansa Tavčarja iz Kranja, v Ev ropo obiskal tudi Rim. Ljubi, z otrokoma se pripravite, bomo šli vsi na obisk k tetki v Kranj. Tam je velik sejem. Službeno moram tja.« Otroka sta kar skakala od veselja, pa tudi žena je bila vesela, na pohval in priznanj organizatorjem te zanimive in poučne razstave, ki ob 40-letnici ZK.I njen dobrohoten izraz obraza je nazorna prikazuje njeno delo in saj se njen mož, trgovski potnik, niso ganili. dobil nekaj resnih potez. S tako odločitvijo so vsi obsedeli pozno v noć na zabaviščnem prostoru in niti zaspani otroci (dva sta že dlje trdno spala) jih uspehe na kamniškem področju. Z. zlepa ni spomnil, da bi jo kdaj V7.cl s seboj. Hitro so bili vsi nared. Službeni Fiat 600 je zabrnel in prej kot v treh urah so bili v Kranju. Ustavili so se pred tetkinim oknom (v njenem stanovanju sta bila samo dva; imela je sobo in majhno kuhinjo). Ker so zavore precej zacvilile, se je radovedna tetka takoj pojavila na oknu. Bežen pogled in že jo je urnih korakov ubrala sorodnikom nasproti, čeprav je imela že skoraj 60 let. Objemanja in vzdihovanja ni bilo konca. »Ježešna, ježeš, pa me le še niste pozabili,* in solzice so se ji pokazale v kotih oči. Otroka sta bila zaradi tako prisrčnega snidenja malce zbegana. In ko sta se v tetkini sobi udoma- Končno je prišel čas in kolona sorodnikov se je pomikala po temnih stopnicah do tetinega stanovanja. Moža in ženi razposajeno dobre volje, utrujena tetka in malčki, ki so drema je viseli na staršinih ramenih. In sedaj borba za prostor, kje bo kdo spal in kako? Osem jih je, majhna soba, v kuhinji f>a je prostora le za najpotrebnejše in tetkin stol, na katerem je tetka takoj zaspala, ne da bi čakala, kako si bodo ostali postlali. Otroci so trdno zaspali v tetkini postelji, starši pa so pravkar zložili skromno tetkino pohištvo na kup v en kot sobe in začeli po tleh pogrinjati rjuhe. Komaj so zaspali, že se je oglasil zvonec na vratih. Nihče ni čila, sta jo kmalu spremenila v slišal cingljanja razen tetke, šla »kosovsko polje*. Tega očka in je odpirat vrata in vsa srečna ob- mamica, pa tudi tetka niso opa- jela sina. »Mami, ali lahko pre- zili, ker so se v kuhinji zaklepe- spim pri tebi. Tako bi si rad kupil tali. Toda kasneje: jok in stok in moped »Colibri*, pa moram biti prepir . . . vsaj eno uro, preden sejem zjutraj V takšnem razpoloženju so jo odpro, pri vratih. Drugih promet- mahnili na sejem. Mož službeno, nih zvez nimam, prepozen bi bil.* ostali pa privatno. Toda Komaj so izstopili iz »Fiata*, že je malček zagledal strica in teto, pa sestrično Marjetko iz Celja. Spet prisrčno snidenje in mala »Ježešna, otrok moj, kam naj te dam. Saj nimam več prostora, toliko jih je že.* Te dii po sveti £ V sredo, 5. avgusta se je končala ženevska konferenca ali določneje povedano, ministri so do nadaljnjega prekinili razgovore o Berlinu, nemškem vprašanju in evropski varnosti. — Na zaključni seji konference so zunanji ministri štirih velesil prejeli naslednji komun iike: »V Ženevi je bila od 11. maja do 20. junija in od 13. julija do 5. avgusta 1959 konferenca zunanjih ministrov. Konferenca je obravnavala vprašanja v zvezi z Nemčijo, vključno tudi mirovno pogodbo z Nemčijo in berlinsko vprašanje. Udeleženci konference so povedali svoja stališča o teh vprašanjih. O berlinskem vprašanju so odkrito in iskreno razpravljali. Stališča Obeh strani se v nekaterih točkah zbližujejo. Diskusije, ki so jih imeli, bodo koristne za nadaljnja pogajanja, ki so potrebna za sklenitev sporazuma. Konferenca je nadalje omogočila koristno izmenjavo mnenj o drugih vprašanjih skupne koristi. Zunanji ministri so se sporazumeli, da bodo obvestili svoje vla- obveščeni. Hkrati pa, ker so P* podpisali povabilo, se čutijo n> ralno dolžne, da se zbora *" udeleže. Kar pa je najvažnejše — °*rT ci se tu uveljavljajo kot aktiv j sti, agitatorji za udeležbo. Otf°^ ci nosijo ob tej priložnosti bila v podpis tudi drugim žinam, ki nimajo otrok, oo0Zi0 njajo povabljene na udel«* in podobno. Zlasti pa je V**J ' da se otroci ob takih priložn0' sith razgovarjajo o občini in nj*- nih organih, vprašujejo, govorili na zboru volivcev uspeh tega načina vključeva otrok v družbeno delo. K. Of Upokojenci podružnice Krari prirede v torek, 18. avgusta °^ pinski izlet z avtobusom v P°r . Odhod izpred avtobusne P°s 1 ob 4.30 uri. Na povratku ogle^ „ iaznsMj W stojnske jame in Predjč Član Izvršnega komiteja CK ZKS Boris Ziherl je bil prvi gost v novem planinskem domu na Kališču — Na sliki: gospodar doma pozdravlja gosta. timacijo za člane plača dru< Ker je število udeležencev ot°e* „ kljUČ"" no, sprejemamo prijave do petka, 14. avgusta. LJUDJE IN DO DOGODEK G O D K I LETA »Se bom že kje stisnil, samo da de 0 rezultatih konference. procesija sorodnikov je šla skupaj deževati bom pod streho. Spet je pričelo skozi razstaviščne prostore: trije otroci spredaj, v sredi obe mamici in tetka, zadaj pa dva moža. Le-ta sta kmalu ostala sama. Kot pribita sta obstala pri Vimt-Kranj in pokušala drugega za drugim — 21 sort pristnih vin. Čeprav se Mizo je potegnil do štedilnika, na oboje naložil časopisni papir in zaspal. Datum in kraj nadaljevanja konference bo določen po diplomatski poti.« £ Izjavo predsednika republike Josipa Broza-Tita glavnemu uredniku Tanjuga v zvezi z vestjo o izmenjavi obiskov med premierom Ilmščevorn in predsednikom Eisen- zlasti poudarjajo prepričanje predsednika Tita, da bodo medsebojni obiski šefov obeh največjih sil in razgovori na najvišji ravni prelomnica v sedanjem omrtvelem in nejasnem mednarodnem ozračju in Vsi so prenočili pri dobri tetki tudi naslednjo noč. Prvi zato, ker si sejma še niso dodobra ogledali jima je jezik pri govoru že malce in ničesar kupili, sin pa je bil za howerJem so svetovni tisk in tuje zatikal, sta si imela še vedno moped na vrsti šele 127., kar pa TadiJske Postaje objavili s poseb-mnogo povedati. ni zadostovalo, ker je naprodaj ?".P^l?.°™^.!I0J*J^r^? »Vsega si danes ne bomo mogli vsak dan le 10 mopedov. Zato se ogledati in če bomo še kaj kupo- je druga noč razlikovala od prve vali, moram ostati vsaj še dva dni le po tem, da je sin legel že po-v Kranju. Toda kje? V hotelih ni poldne in šel ob 11. uri ponoči ča-prostora . . .* kat na svoj moped (ki ga tudi »Mi bomo kar pri tetki.* tokrat ni dobil, ker so nekateri »Vidiš, vidiš, na to varianto pa čakali že tisto popoldne za nasled- ^Jl f "^^L^ll™,?°m}. še nisem pomislil. Tudi mi bomo nji dan) in ko je on odšel, so kar pri njej prenočili.* ostali šli spat. Ženske in otroci so pravkar za- — — — pustili staro poslopje Gorenjskega Tretji dan so sorodniki odšli in sejma in šele tedaj opazili, da ni tetka se je pošteno oddahnila, čc-mož od nikoder. »Verjetno imata prav jo je čakalo večdnevno po-službcnc pogovore*, sta obe sko- spravljanje. Toda sin ji je z ve-raj v isti sapi ugotovili. Toda že seljem pomagal, čeprav je že tretji sta se oba pokazala in slišati je dan ostal brez mopeda, bilo: »Preveč je vse za en dan, Proizvodnja ne dohiteva po-morali bomo ostati v Kranju pri trošnikovih želja . . . tetki.* Tudi teta je to slišala in TJ. Fajon Titev mednarodnega položaja reševanje mednarodnih vprašanj. % Podpredsednik ZDA Richafd ■Nixon, ki se je mudil na štiridnevnem obisku na Poljskem, je v sredo, 5. avgusta odpotoval iz Varšave v Washington. Nixon je ob prihodu v Wa,shington takoj odšel v Belo hišo, kjer je predsedniku Eisenhovverju poročal o 10-dnevnem obisku v Sovjetski zvezi in obisku na Poljskem. Kljub vsem ugibanjem in prejšnjim namigom je bila novica o obisku Hruščeva v ZDA ter Eisenhovv-ra v Sovjetski zvezi prava politična bomba. Ameriški podpredsednik Nixon je sicer s svojim obiskom v SZ utiral pot takšni izmenjavi obiskov med dvema glavnima aa-sprotnikoma današnjega sveta, vendar tudi največji optimisti niso pričakovali tako naglega razpleta. Hkrati Je presenetila novica, da ne bo samo Hruščev potoval prek oceana, ampak da bo malo pozneje storil to tudi Eisenhower. Kajti vse do objave uradnega sporočila o izmenjavi sovjetsko-ameriških obiskov na najvišji ravni so jemali v poštev zgolj potovanja sovjetskega predsednika vlade v VVashington. Kakor zdaj stojijo stvari, bo Hruščev odpotoval v ZDA okoli 15. septembra; tam se bo pomudil kakih 14 dni, od tega dva do tri dni v prestolnici ZDA — v Wa-shingtonu. Prav tako bo tudi Elsenhower ostal nekaj dni v Moskvi, ostali čas pa bo prebil na potovanju po Sovjetski zvezi. Oba obiska seveda ne sodita zgolj v običajni »diplomatski turizem«, ki se uveljavlja v zadnjem času, ampak sta dogodek prvorazredne važnosti. Menda ni pretirano reči, da bosta to dogodka letošnjega leta. Kakor vse kaže, se zdaj namesto prvotne zamisli o sestanku na najvišji ravni utrjuje prepričanje, da bi bilo koristneje in laže Izvedljivo, če bi se predsedniki velesil sestajala posamič. Težko si je namreč misliti, da bi bili lahko' šefi vlad ali držav dlje časa odsotni; kar pa bi prav gotovo terjal se- razumevanje med Vzkodom i*1 j| hodom. Nasprotno v tej luči j ženevska konferenca prispeva . delež k takšnemu razvoju kov. Saj si je težko misliti, d* brez Ženeve prišlo do obiska ^ Sčeva v ZDA ali Elsenhowra V Razdobje pogajanj med Vzb«^0^ stamek na najvišji ravni. Medtem in Zahodom nd prekinjeno, ^'j^ amPf ko pa je ob takih priložnostnih se nadaljuje v zelo spodbudni obiskih, ki zahtevajo manj .časa, liki, ki poslavlja na laž i'rn°\0i-možnosti za neposredne razgovo- prerokovanja o svetovni P" re na pretek. Saj bo predvidena nosti. ^ izmenjava obiskov ameriškega Prav tako je predsednik r^!a-predsednika in sovjetskega pre- like Tito ob tej priložnosti miera kar dvakrat spravila skupaj vil, da veruje, da »bo med« ^ najvidnejša državnika današnjega nI obisk šefov dveh največjiB časa in to obakrat po štirinajst in razgovori na najvišji ravni \ menili prekretnico v dose zastoju in nejasnem mednarod* .j, dni. Zamisel o takšnem sestanku sicer ni nova, vendar so se ji doslej ostali zahodni zavezniki postavljali po robu. Bali so se namreč, da se ne bt dva »velika« med seboj sporazumela na njihov rovaš. Te bojazni sicer niso odpadle, vendar Je, kot kaže, ameriška vlada vlaj v glavnem premagala nezaupljivost svojih zaveznikov in si pridobila prosto vito za dvogovor ZDA - SZ. Novica o obeh obiskih je bila toliko bolj dobrodošla, ker je prišla v trenutku, ko je ženevska konferenca zašla v škripce. Zdaj tudi sorazmerni neuspeh, se pravi pomanjkanje vidnejšega sporazuma med štirimi ministri, ne pomeni katastrofe v poskusih za spo- dosedanJ o* jjjii položaja in reševanja merlnar" ozračju v smeri uresničevani a ^ gojev za pomiritev mednaro*^. vprašanj. Martin Toma* Izdaja CP »Gorenjski tla*" — Urejuje uredniški odbo* — Direktor S. Beznik — °d' govorni urednik Vojko N«" vak — Tel. uredništva "J — Uprava 397 — Tefc<^j račun pri Komunalni baow ▼ Kranju 607-70-135 — Jjs ha i a ob ponedeljkih in P*** klh — Letna naročnina dinarjev, mesečna 50 NOVO IN STARO n Gorenjskem sejma imafES Te dni so se v Kranju znova Pečali številni proizvajalci Ln Potrošniku. Podjetja z Gorenjska in ostalih krajev Slovenije 1/1 Jugoslavije so znova, devetič, Prikazala potrošnikom svoje izdelke. To je že ustaljena tra-^ja. Obiskovalci že vnaprej računajo, da bodo na sejmu vi-deli mnogo lepih in novih stvari ln da se bodo v pičlo odmerje-nern času obiska za 60 dinarjev Vstopnine, v grobem prepričali o •fcPredku našega gospodarskega razvoja. -ili ^eUa gospodinje: sesalec za prah Letos nudi sejem še več — m°žnost nakupa. To je novo, da ^ govorimo o uvedbi turistične 0rze, ki predstavlja novost v naši deželi. Vsekakor je pravilna ocena, d!*,80 bile prejšnje prireditve ^okaj privlačnejše v obliki raz-*tave, kot pa letos v obliki praksa sejma. Takrat so razstavne Prostore napolnili veliki stroji • Parole. Načelo sedanje prire-itve — sejma pa je (dasi ne do-j.eIa uresničeno), da so razstav-J*ii predmeti naprodaj, da je £a sejmu le takšno blago, ki je ^Potrošnike novo, zanimivo. , Ce- bi vprašali, za katere izdel-f so se obiskovalci najbolj J6B-^ali, potem ne bi smeli za-^olcati Tomosovih Colibrijev, za *atere se je postavilo v vrsto to kandidatov že prvo jutro za-^a, tn je bila tako prodaja za stale obiskovalce brž zapečate-a- Na sejmu je še mnogo dru-P". večjih ali manjših predme-v, ki prav tako vzbujajo pozor-^t obiskovalcev. I2delki iz plastične mase ni.so n°Vost. Toda na sejmu je no- vost, da ponuja lepo izdelane plašče, pelerine in drugo konfekcijo doslej neznani proizvajalec »Termopol« iz Sovodenj nad Sk. Loko. Takorekoč čez noč se je tam pojavil kolektiv, v katerem dela 12 delavcev. Začeli so letos 1. maja. Razen konfekcije nameravajo prihodnje leto izdelovati še razne šolske in druge potrebščine iz plastične mase. Obiskovalci se tudi radi ustavljajo in ogledujejo okusno izdelane lesene predmete obrtnega mojstra z Jesenic. Lesene vaze, okrasni krožniki in druge izdelke tega mojstra že leta in leta izvažajo v inozemstvo. 2e 35 let se bavi z umetno obrtjo. Sesalec za prah je danes skromen ideal sleherne gospodinje. Toda v večini primerov so sesalci uvoženo blago. Na sejmu pa prikazuje tovarna Niko iz Železnikov sesalec lastne proizvodnje. Z vsemi priključki velja 23.000 dinarjev. Tudi loščilce za parket izdelujejo. Njihova cena je 45.000 dinarjev. Toda ta izdelek bodo prepustili Elektroko-vini v Mariboru, medtem ko bodo proizvodnjo sesalcev povečali. Tudi za uvoz tekstilnih strojev smo morali dajati devize. Mnoga naša podjetja pa so se lotila tudi teh izdelkov. Med temi je tudi kolektiv Kovinar v Kranju. Na sejmu so razstavljeni avtomatični stroji za previjanje preje, za barvanje tekstilnega blaga in drugo potrebščine tekstilne industrije. Ce srečate nekoga na sprehodu ali na izletu z malim radijskim sprejemnikom, bi morda brez obotavljanja dejali, da so to uvoženi izdelki. Morda bo veljalo. Vendar jih že izdelujemo tudi doma. Tovarna -Rudi Ča-jovec« iz Banja Luke razstavlja na sejmu svoje potovalne sprejemnike, ki so prav tako lični kot uvoženi. Se in še bi lahko naštevali. Omeniti bi bilo treba stenske ure v folklornem stilu, izdelek iz Lipnice, lepe in okusne jopice podjetja »Rašica«, privlačne vzorce tiskanega blaga in vrsto drugih izdelkov, ki kažejo, kako se proizvodnja od največjih podjetij do zadnjega obrtnika prilagaja potrebam potrošnika in kako se mali kolektivi usposabljajo za vedno večje zahteve in, kako se množi, širi in bogati krog proizvajalcev. K. M. Občinski ljudski odbori bodo z odločbami predpisali Trste pšenice in pravilen način gnojenja, obdelovanja in oskrbovanja posevkov V avgustu bodo vsi občinski ljudski odbori na Gorenjskem s posebnimi odločbami predpisali kmetovalcem take sorte pšenice za jesensko setev in tak način obdelovanja, gnojenja in oskrbovanja posevkov, ki bo z ozi-rom na klimatske razmere in talne pogoje dal največje možne hektarske donose. Pri izdajanju odločb bo potrebno upoštevati vrsto činite-ljev, ki vplivajo na proizvodnjo. Globoka humusna zemlja na področju Cerkelj, Zaloga in Ve-lesovega ima pogoje za najbolj intenzivne pšenice, to je San-pastore, Elia in Helkorn. Na področju Tržiča, Nakla, Podbrezij, Zahnico, Kranja in Voklega bo potrebno zaradi manj ugodne klime sejati bolj odporno sorto — Helkorn in delno Elia. V hribovskih predelih pa se bo širila sorta Verna, ki bo kljub polegi dala dobre hektarske donose. Na plitvi, peščeni zemlji pa naj občinski ljudski odbori predpišejo setev Kadolške in Tasilo. Na področju občin Radovljica in Jesenice bo potrebno sejati Ka-dolško, Tasilo in Plantahofsko, ki na srednje globoki zemlji in ob zadostni oskrbi in gnojenju dajo pridelke nad 25 stoto v na hektar. V odločbah bo potrebno predpisati tudi minimalno gnojenje z umetnimi gnojili in to po intenziteti posamezne sorte. Seme intenzivnih sort pšenice bi morali proizvajalci menjati vsaki dve leti, in sicer iz priznane semenske proizvodnje, ki bo razkuženo in očiščeno raznih primesi. PolLntenzivnc in ekstenzivne sorte pšenice pa naj kmetje zamenjujejo vsake tri leta, prav tako iz semenske proizvodnje. Kmetijske zadruge morajo proizvajalcem na svojem področju zagotoviti pravilno oranje, gnojenje in ostalo oskrbovanje posevkov, prav tako pa tudi kvalitetno in zdravo seme. Zaradi tega se bodo morale zadruge čimprej oskrbeti z vso potrebno mehanizacijo, seme pa bodo oskrbela državna posastva. Na nedavnem posvetovanju s predstavniki občinskih ljudskih odborov o nekaterih aktualnih vprašanjih kmetijstva so sklenili, da morajo občinski ljudski odbori še pred izdelavo družbenih planov za prihodnje leto sprejeti program kooperacije za jesensko setev ter izdati odločbe zadrugam, ki naj nastopajo kot organizatorji proizvodnje. Program kooperacije morajo občine sprejeti do 15. avgusta, odločbe pa morajo izdati vsaj do 20. avgusta. Po okvirnem okrajnem planu kooperacije bo v letu 1960 pod pogodbeno proizvodnjo 19,8 % vseh njiv (v letu 1959 jih je bilo 4,9 °/o) in 34 % vseh travnikov (leta 1959 jih je bilo 5,8 %). Plan za leto 1960 tudi predvideva, da bo v kooperacijski proizvodnji 36 % površin pod pšenico, 34 % površin pod krompirjem, 10 % površin pod ječmenom in 8 % površin pod ovsom. T. Skoraj pef in pol milijona ton belega žita V razgovoru I novinarji sta pomočnik državnega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo pri ZIS Milun Ivanovič in generalni sekretar Zveze kmetijsko-gozdarskih zbornic Vojin Popovič v torek navedla nekaj podrobnosti o letošnji kmetijski letini, o pripravah za jesensko setev in o ukrepih za kmetijsko proizvodnjo v prihodnjem letu. Skupni pridelek belega žita v Ju- goslaviji cenijo letos na 5 milijonov 340.000 ton, kar pomeni doslej rekorden pridelek — za okoli 10% večji kot v letu 1957. Na 2,130.000 ha površin so pridelali 4,1 milijona ton pšenice (povprečno 19 stotov na hektar), na 237 tisoč ha površin pa 270.000 ton TŽi, povprečno 1.1,5 stota na hektar. Ječmena so posejali na 379.000 ha, pridelali pa so ga okoli 570 tisoč ton (povprečno 15 stotov na ha). Na 341.000 ha pa so pridelali okoli 400.000 ton ovsa. V Poljanah nad Skofjo Loko so zgradili kovačnico (na sliki), ki stoji poleg nedavno dograjenega Gasilnega doma REGRESNO POLITIKO VSKLADITI Z UKREPI ZA POVEČANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE V »Službenem listu FLRJ«, ki izide te dni, bo objavljenih več predpisov s področja kmetijstva, trgovine, industrije in dragih področij, ki jih je sprejel Zvezni izvršni svet. ZIS je sprejel več predpisov o spremembah v sistemu Tegresov kmetijstvu in gozdarstvu, da bi se politika te vrste gospodarskih olajšav vskladila z ukrepi za povečanje kmetijske proizvodnje. Tako bo znižan ali povsem odpravljen regres za nekatere vrste strojev in orodja, nadalje za gorivo in mazivo ter zlasti za tista sredstva za zaščito rastlin, ki jih uvažamo. Delno bo znižan Tegres tudi za nekatere vrste umetnih gnojil. © 29. julija so v Parizu podpisali sporazum v sodelovanju naše države v odborih OEEC za vprašanja kmetijstva. Tako bodo imeli jugoslovanski predstavniki pravico sodelovati v odborih ministrov in namestnikov ministrov 18 včlanjenih držav za vprašanja kmetijstva in prehrane. Ci V prvih šestih letošnjih mesecih je znašal promet v koprskem pristanišču 18.800 ton blaga in 56.000 potnikov. V primerjavi z lanskim letom se je zlasti povečal blagovni promet. Razen jugoslovanskih so v koprskem pristanišču pristale še italijanske, grške, etiopske, japonske, honduraške in zahod-nonemške ladje. £ Poslovna zveza za mehanizacijo kmetijstva v LR Srbiji bo uvozila iz Aftglije 17 sušilnic znamke »Dlaneh« za žito, zeleno krmo in po-vrtnino. V vsaki sušilnici je mogoče osušiti 5000 do 6000 kilogramov koruze ali pšenice ali 500 do 700 kilogramov zelene detelje. Preizkušajo tudi manjšo sušilnico iste firme, ki se lahko montira na traktor in je namenjena samo za sušenje koruze in semenske pšenice. Po sporazumu z omenjeno angleško firmo bo začela tovarna »Po-beda« iz Novega Sada proizvajati obe vrsti sušilnic. £ Na Cetinju grade tovarno za proizvodnjo obutve, ki bo začela proizvajati v začetku leta 1961. Zmogljivost tovarne bo znašala 600.000 parov obutve letno, za celotno investicijo pa bo potrebno pol milijarde dinarjev. V tovarni bo zaposleniih 500 delavcev. £ Po podatkih Instituta za zunanjo trgovino se je jugoslovanski izvoz vezanih plošč in drugih lesenih plošč v letošnjem prvem polletju v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 48,5 % po količini in za 74 % po vrednosti. O Največje podjetje za proizvodnjo azbesta v naši državi, »Bosna-azhest« iz Petrovega sela (okraj Tuzla) bo prihodnje leto povečalo svojo proizvodnjo od 3300 ton letno na 4500 ton. V rudniku in separaciji bodo že letos montirali nekaj novih strojev, tako da bo v letu 1960 moč povečati proizvodnjo za nadaljnjih 1200 ton. mleka in mesa ter ukrepov za zagotovitev krmne baze na Gorenjskem V eni zadnjih številk »Glasu Gorenjske« smo pisali o Planu proizvodnje mleka in mesa na Gorenjskem in o ukrepih za zagotovitev krmne baze. Plan proizvodnje za več let naprej in program ukrepov za zagotovitev krmne baze, ki se med seboj zaradi različnih naravnih pogojev za proizvodnjo in različnih proizvodnih ciljev zelo razlikujejo, si °glcjmo danes ločeno za posamezne občine. ra-^očje občine Bohinj sodi v Plern Za Proizvodnjo mleka in vori ^ns^e živine. Letna proiz-1 Po planu naj bi znašala PlSJO" kilogramov mleka, 400 sjjJT^^ih krav in 40 plemenit^ bikov. Za izboljšanje kr-^ooljš-120 bo potrebno predvsem ko 450 ha dolinskih pašni- naim *V1 Janko služijo za paso stiti 1000 kravam. dalje opu-rne ,.^tcv vseh žit in jih nado-rini ■ 2 ozimnimi in jarimi kr-raci^!! rru^amcami. uvesti koope-takta ° proi7-vodnjo vsaj na 240 rJJ povzroča ljudem stroške. Teh primerov je bilo samo letos v prvem polletju 97. Po števil*1 prebivalstva pride menda naj" manj teh primerov na Tržlc« kjer so bili v tem času le 4 V0' stopki. Na področju Kranja je bilo 40, v Šenčurju 13, v Cerkljah 12, Krizah 11, Podbrezju 9-Goričah 3, Preddvoru 3 ter v Mavčičah in na Jezerskem po eJl postopek. Poravnalni sveti, ki jih bod° volili na septembrskih zborih volivcev, bodo imeli predvsem *** tem področju veliko dela in do s tem lahko opravljali V°" membno družbeno-vzgojno poslanstvo. K. M- kuja! 9.40 Partizanske pesmi; 10.00 Se pomnite tovariši . . . Franc Puncer: Spomini izseljenca; 11.30 Mitja Kreft: Rdeča zemlja (reportaža); 13.30 Za našo vas; 16.00 Humoreska tega tedna; 16.20 Naš kopališki koncert; 17.00 60 minut športa in glasbe; 18.57 Glasbena medigra; 20.00 Nedeljski intervju; 21.10 Iz oper Julesa Masseneta; 22.15 Plesna glasba; 23.10 Popevke na tekočem traku; 23.40 Primož Ramovš: Koral in toceata. RADIO LJUBLJANA ZAHVALA Ob bridki izgubi našega moža, ata, starega ata in tasta FRANCA GROSA iz Srednje vasi pri Golniku izrekamo vsem, ki so z nami sočustvovali, pokojnika spremili na zadnji poti, mu poklonili cvetje in nam izrekli sožalje, prisrčno zahvalo. Posebna zahvala sosedom, ki so ob nesreči tako nesebično priskočili na pomoč, zahvala dr. Jožetu Pogačniku, g. Evstohiju Kristanu, za zadnje spremstvo in pevskemu zboru, ki ga je s pesmijo spremil k poslednjemu počitku. Družina Grosova OBJAVE ODKRITJE SPOMINSKE PLOSCE NA KOKRICI in prekop borcev Prebivalci vasi Kokrica in Predoslje vabijo na odkritje spominske plošče padlim žrtvam za svobodo, ki bo v nedeljo, dne 9. avgusta 1959 ob 9. uri pred zadružnim domom na Kokrici in na prekop borcev v skupno grobnico v Predosljah. Popoldne ob 15. uri bo velika vrtna veselica pred zadružnim domom na Kokrici; v primeru slabega vremena bo v dvorani. OBVESTI LO Odbor za proslavo 40-letnice KPJ pri občinskem komiteju Železniki in občinski odbor ZB Železniki organizirata partizansko srečanje za bivše člane pokrajinskega komiteja za Gorenjsko in borce zaščitnega bataljona, kateri so se nahajali v letu 1944/45 v Davči. Srečanje bo v Potoku pri Marenkovcu, dne 13. septembra 1959. Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 10., 13., 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22., 23. in 24. uri ter ob 19.30 radijski dnevnik. SOBOTA, 8. AVGUSTA 8.05 Sovjetska zabavna glasba; 8.40 Mladina poje (Nastopajo zbori iz Kranja; 9.25 Bogo Le-skovic: Domovina, simfonija v enem stavku; 10.10 Pojeta Ines Taddio in Marcel Fabris; 11.00 Na vrtiljaku zabavnih zvokov; 11.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 12.00 Alpski zvoki; 12.25 Pesmi iz Medjimurja in Posavine; 13.50 Zabavne melodije z orkestrom Hana Carste; 14.10 Pisani zvoki iz Dravskega polja; 16.00 Na platnu smo videli; 16.20 Uganite kaj igramo; 17.10 Zvoki za vedro sobotno popoldne; 18.15 Poje Planinski oktet; 18.45 Okno v svet; 20.00 Zabaven sobotni večer; 21.00 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.10 V plesnem ritmu do polnoči; 24.00 Zaključek oddaje. NEDELJA, 9. avgusta 8.00 Mladinska radijska igra; 8.40 Otroške pesmi Pavla Mer- V KRANJU Ajdova moka 60 do 65, pšenični zdrob 40, ješprenj 60, kaša 70 do 80, krma za kokoši in koruza 35 do 40, proso 40, oves 25 do 30, krhlji 40 do 50, orehi 60 do 70, liisičke 25 do 30, borovnice 100, mrgolane 30 do 35, brusnice 200 dinarjev liter; korenček 30 do 40, čebula 40 do 50, krompir 15 do 18, sladko zelje 15 do 20, salata 35 do 60, grah v stročju 50 do 60, fteol v stročju 40 do 65, pesa 30 do 35, zelena paprika 50 do 60, cvetača 08, paradižnik 50, kumare 10 do 15, kumarce 50, jedilne buče 10, dinje 50, slive 40 do 80, breskve 100, jabolka 50 do 60, hruške 90 do 100, OTehova jedrca 600 in med 350 do 360 din kg; terešilj in zelena 10 din šopek, špimača 20 din merica, česen 10 do 15 din kos, sir 80 do 100 din kg, surovo maslo 520 din kg, mleko 30 din liter, smetana 200 din liter, kokoš 400 do 600 din, piščanci 200 do 350 din. V RADOVLJICI Slive 65, grozdje 140, Tinglo 40, marelice 105, limone 200, jabolka 48, hruške 70 do 74, breskve 90, fižol v stročju 52, krompir 19, ze-< lje - glave 19, paradižnik 38, paprika 70, kumare 35, čebula 50 din kilogram; jajca 21 din kos. V ' V SKOFJI LOKI Salata endivija 30 do 40, čebula 40 do 50, kolerabe 40, zelje 20 do 25, krompir 15 do 20, pesa 30 do 40, kumare 20, stročji firžol 50, paradižniki 30 din kg,- jabolka 30, hruške 40 din kg, jajca 20 din kos, sirček 12 din kos, piščanci 300 do 350 din, smetana 15 din zajemalka, suho sadje 50 din liter, cvetlični med 360 do 380 din kg. GIBANJE PREBIVALSTVA NA JESENICAH Poročila sta se: Anton Globoč-nik, posestnik m Vida Tanko, otroška negovalka. Umrla je: Alojzija Celesnik roj. Boldin, gospodinja. V TRŽIČU Poročili so se: Janez Slapar, čevljar in Ana Zibert, prešivalka; Jožef Krsnik, tov. delavec in Frančiška Uranič, tov. delavka; Ciril Krsnik, čevljar in Ivana Bučan, pletilja; Jožef Znidaršič, tov. delavec in Jožefa Perko, uslužbenka,-Pavel Golmajer, mizarski pomočnik in Marija - Nikolaja Aupič, tov. delavka. Umrli so: Kristina Bratuša roj. Likar, poljedelka; Franc Svab, upokojenec; Henrik Snoj, osebni upo- kojenec; Ivana Benedik roj. Sna' bel, upokojenka; Ciril Ovsene*' upokojenec; Stanislav Jane, kn^' tovdlec; Marija Toporiš roj. V&Cl upokojenka. BODICE A Ondan, ko me je pot sPet zanesla v Kamnik, sem v R08' manovi ulici naletel na TomaŽa-Ogledoval si je suhe topole krog tovarne in pri tem delal obraz« kot da bi na loteriji zadel n»J' manj milijon. V roki je t.iš*a nekakšen pasvaljkan papir 10 s nekaj skrbno zapisoval. Računa je, in takole brundal: »Lani se je posušilo eno dsf" vo, letos pa nadaljnjih šest. ™ obolelih dreves ne bodo poseki' li, se bodo prihodnje leto po**1' šila vsa. Ko bi se le! Veter P° lomil suhe veje in jih metal i*3 cesto. Prav tako bo in nič d?-11' gače! Suhljad mi bo imeni^ služila za potrebe domačega oi' njišča. Kar čedne denarce ho*11 prihranil. Hja, nerodno pa T? če veter podre drevo in ga ttP šči na bajto ali v sadovnjak. " bodo že poravnali škodo! Tomaž je skrbno zganil P3?1 in ga potisnil v žep. Takrat ***f je zagledal in pomižiknil: »Vijaka, če bom imel le malo sre" če, bom prišel do nove strehe-'' — Držimo fige, da se Toma*11 izpolni želja! A Z mlekom so pa res težave-Ce mlekarne samo kihnejo o podražitvi mleka, že staknejo str11' ževske kmetice glave in se ^ gotovo domenijo, da bodo P°°^T žile mleko tudi one. To neroO' nost bi lahko seveda očitali tu<^ nekaterim kmetovalcem iz dr*^ gih krajev. Pri tem pa ne po*1*1' slijo, da imajo zbiralnice mlelca] razen odkupnih, še režijske str°^ so struževske kmetice za prihod**!' mesec napovedale občutno P° dražitev mleka, in sicer kar * ške, ki mleko, preden pride potrošnika, podražijo. Bojda 5 dinarjev pri litru. Takšna trte zvita podražitev pa le ni^ osnove. Ce jim bo pa uspela, t. pa tudi vprašanje. Konec k0*? cev se utegne zgoditi, da bo v no kmalu cenejše od mleka- ^ vsak primer se bom začel PrlVaa jati na alkohol. Kako bodo P otroci zadovoljni s to spremeO1 bo, je pa drugo vprašanje. A Zdaj pa še dve z Jesenic-Jeseničani se pogosto pritožni jo, češ da ob sobotah ob 13- -3 zapro razen delikatese ^o***3 vse trgovine. To je zlasti n^^p no za tiste ljudi, ki delajo . 14. ure. Določneje povedano: ne bi škodovalo, če bi spričo v-likega povpraševanja in &****0 . ce kupcev, ki jim redke trg0 ^ ne skorajda niso kos, odprl* • kakšno trgovino. Zelo bi korist* trgovina s tekstilom, špece skim in drogerijskim blagom- ^ imam v mislih novo trg°v fl »Zarja«, ki bi s sobotnim >yf1' — stop« poslovanjem storila k* cem neprecenljivo uslugo. A Prav takšno uslugo bi st(£L la kupcem jeseniška mlečina stavracija, če ne bi P1*0^3^^-starega peciva, kot sem bil **# tovil 25. julija. Z nižjimi c«*^. mi, menim, ni moč izbolj kvalitete! Vas pozdravlja Vaš Bodič»r> jjfarjevo gledališče pred novo sezono Iz razgovora z upravnikom in režiserjem Bojanom Čebuljem Ko smo minulo soboto, za občinski praznik Jesenic 1. avgust, Prisostvovali Levstik-Kreftovi tragediji »Tugomer«, ki jo je uprizorilo Cufarjevo gledališče 8 sodelovanjem DPD Svoboda, smo sklenili, da obiščemo upravnika gledališča, da nam pove ° pripravah za prihodnjo sezo- amaterskemu ansamblu. no- Se prej pa nekaj besed letošnji zadnji predstavi. Ljudska knjižnica v Kranju pod novo streho Problem knjižničarstva še vedno ni rešen Pobude in obljube, da bo ši dvorani pa so na železnih Naj bo tako ali drugače: Kranj- Ljudska knjižnica v Kranju do- prosto stoječih policah slovenske čani se nadejajo, da bo dolgo bila še letošnje poletje nove, znanstvene in poučne knjige. Na obetana pionirska knjižnica kon- bilo hkraU~naJvečje priznanje 20 deL Jasn° Je' da Vsega ne sodobnejše, vsekakor pa dovolj ostalih policah so zvrščene ru- čno le dobila svoje prostore v temu tihemu in požrtovalnemu bomo Postavlli na oder> vseka- velike prostore, so se uresničile, ske, nemške in angleške knjige. Sindikalnem domu. udarila veličino tragedije. Brez zadrege lahko trdimo, da je bilo na prireditvi opoli 7000 gledalcev. Obsežna tribuna, ki lahko sprejme do 5000 ljudi, to pot ni mogla sprejeti vseh. To pa je upoštevamo neštetih večerov za vaje. »Za prihodnjo sezono,« je dejal tovariš Cebulj, »smo že sprejeli okvirni repertoar, ki obsega kor pa osem del. Za otvoritev, Dogodek je opozoril tudi na ta bo sredi oktobra, smo izbrali to, da si občani želijo tudi po- Schillerjevo »Marijo Stuart«. S • 200- Tugomerja« so igrali na pro- leti takih prireditev. Toda tudi bomo hkrati počastili *tem, na hokejskem igrišču. — [Jj^iser Bojan Cebulj, ki je bil ^^ati scenarist, je pripravil do-"^elno sceno, ki je še bolj po- igralci-amaterji zaslužijo poči- temnico rojstva tega pomembne- s ^ tako pomembnim dogod-tek. Saj so v pravkar minuli se- ga Pesnika m dramatika. Knjižnica, katere otvoritev je Vsaka zvrst knjig je označena na bila v soboto, 1. avgusta, je do- poličnicah, knjige pa so urejene bila prostore v Sindikalnem do- povsod po abecednem redu pi-mu, nasproti avtobusne postaje, sateljev. Novo poslovanje Ljud. knjiž-kom stopa ta prosvetna ustano- nice bo bralcem sprva tuje, ven- S slikarske razstave v Kranju LESOREZI Marijana De Reggija Razstava lesorezov akademske- odlično. V lesorezih »Gozd«, 'l slikaria M. De Reggija v »Barke pred Rovinjem« ter »Ko- zoni imeli, mimo redne službe, Težko bi rekel za ostale stva- va v novo obdobje svojega delo- dar kažejo- izkušnje, ki jih ima še 129 nastopov na odrih, če ne ri,« je nadaljeval režiser Cebulj. vanja, ki bo prav gotovo še plod- j0 B tem knjižničarskim siste- _ »Ostala dela so pretežno iz do- nejše kot doslej. mom po drugih državah, da se mače, predvsem pa iz sodobne V to sili sama preureditev bodo bralci prostega pristopa h literature, ki so bila že preiz- prostorov in razporeditev knjiž- knjižnim policam kmalu priva- kušena na drugih odrih. Se prej nih polic. Knjižnica poslej ne bo dlli. bomo verjetno postavili na oder poslovala po stari, ustaljeni me- v prednji dvorani je našla »Jezusove apostole- v okviru todi, ali — kot pravimo — po gy0je mesto tudi čitalnica, kjer mladinskega odra pultnem sistemu, temveč bo po- bodo obiskovalci našli najrazlič slovala po sistemu prostega pri- Ce na kratko omenim še ne- 6topa n knjižnim policam. Do- katera dela, na katera računa- iocneje povedano: bralec si bo mo, so: Frankov »Leonhart«, zbiral knjige sam, knjižničar Remčeva »Magda«. Kozakova nejše časopise in revije. Vae pa kaže, da z novimi prostori, ki jih je dobila Ljudska knjižnica problematika ostalih ^eatnem muzeju v Kranju, o ka- roški ovčar« utegnemo najti ro- fca«, Tavčarjeva »Visoška krojil smo na kratko že poročali, mantični prizvok, medtem ko nika«, od klasikov pa bo najprej Ljudske knjižnice na kratko poje naši J*orn že v prvih dneh po otvo- »Praznik na *vi širok krog občudovalcev, navati kot * je temu tako, ni zgolj na »ljučje med kranjskim občin- smemo Istrsko kuhinjo« in Koroškem« obrav-zelo posrečeni deli temceva »Magaa«, ^ozaKova bo le bralcev svetovalec pri Punčka«, Krajgherjeva »Skolj- fiWH ,— ,5- knjižnic v Kranju še zdaleč ni izd ri jcnjig. rešena. Vsiljuje se namreč vtis, Ne bo odveč, če obiskovalce . - . ~ .J__. ., . ,__;:v_:^___,___t,__„„_ da se je v tem trenutku celo zaostrila. — Spregovoriti je nam- na vrsti Shakespearov kresne noči«. ►Sen učimo, kako bo knjižnica po no- i4a.„-vem sistemu poslovala. Knjige reCeFJJ*.že 0 dveh knjižnicah; folklornem žn»&»U °b koncu je tovarii CebulJ bodo tožene v policah po stroki J ^Uski » Pionirski. Med- tirru del? ki pa še zdaiH £ iT ŠG nasledn^ Potrebe in vsebini, napisi na policah Pa *» ko ***** Studijaka knjiž J^stavljavčevi vsega razstavljenega sit" na^uJeJ°> da bi /udi med tu- bodo kažipot, kje naj bralec ;Vseh je 38 - govore z zgo- karjevega opusa, nl^menimo IT^ n° "SSf imeli nekaJ pred" išče ^poslovne znanatve- Jnjm realističnim jezikom, ki še zelo dobre študije aktov- S n pmstem' oziroma večje ne, poučne itd. V prvi dvorani U dolgočasen, temveč kulturne prireditve. Vseeno kje: so na obstenskih poli. .je svez j** Jzviren ter včasih malce ro-^ntičen. Se več: De Reggijevo *netniško snovanje ne rešuje gjjaih grafičnih problemov v .""slu modernizma. Značilna prireditve. Vseeno kje: so na obstenskih policah vlo-Razstava bo odprta predvido- na Bledu ali na Jesenicah. Obo- žene slovenske knjige, na prosto niča že vrsto let, o Pionirski ni moč zapisati drugega kot to, da jo našim malčkom obljubljamo najmanj deset let. Pred časom je kazalo, da se ma do sredine avgusta. je je nekako v središču gorenj- stoječih policah pa srbohrvatske obetajo knjižnicam v Kranju S. š. skega kota.« -k knjige vseh zvrsti. V drugi manj- oj je tudi nekolikanj okorna teso a' S katero P°udarja značaj >rezne tehnike, kar pride še Posebej do izraza pri figuralni J^tiviki. Zelo rad posega tudi v ^jinarstvo. Vsa njegova dela, ?a ^J govore o Ljubljani, Koro-"W ali Istri, imajo narodnostni prizvok in ne skušajo tajiti rah-le simbolike. Stilno pa bi razdelili De Reg-Sijeve lesoreze v tri vrste. — ^kateri grafični listi so zasnovani nimi s kontrasti ran jem med- čr- in belimi ploskvami, kar je ^zito grafično. V to zvrst so-»Ljubljana«, Šentjakob«, 7farke pred Rovinjem« itd. V ^Ugo zvrst bi vtesnili lesoreze kombiniranimi črnimi in beli-1 Ploskvami ter ploskvami, ki ^ na gosto prepletene z linij a-in ki dajejo grafičnim listom ly ton. Semkaj sodijo »Selo j^°*nladi« in »Baško jezero s j*ePo«. Značilno za tretjo vrsto J^°rezov pa je kombiniranje čr-Jrj1 in belih ploskev s ploskva-rr> ki so nagosto posute s čr-in belimi točkicami in da-jelo delom siv ton, podobno kot *®°rezom, ki jih obravnava dru-,.vrsta (Jesenska noč). **e bo odveč, če orišemo še r^vne značilnosti nekaterih le-^rezov. — Mestne vedute Ljubke in Beograda so zelo impre-^Vne, »Jesenska noč« je pojmo-^ana vangoghovsko, medtem ko *~Pornin na Benečijo« s 6Vojim Dvorana nove Ljudske knjižnice v Kranju s knjižnimi policami lepši časi. Nekateri pristojni činitelji so zagovarjali težnjo, da bi bilo smotrno združiti vse tri knjižnice pod skupnim upravnim vodstvom in jim dodeliti prostore v Sindikalnem domu. Nekateri pa so našli drugačno rešitev iz knjižničarske stiske. Po njihovem preudarku naj bi Studijska knjižnica ostala v dosedanjih prostorih, ki poslovanju povsem ustrezajo, Ljudska in novo ustanovljena Pionirska knjižnica pa naj bi dobili prostore v Sindikalnem domu. Sedaj pa kot kaže, se je tudi ta slednja namera izjalovila. Menda bodo morali naši malčki še deset let čakati na svojo knjižnico. Prva čakajoča generacija je, žal, medtem že odrasla in hkrati prerasla želje po čtivu za najmlajše. To se utegne zgoditi tudi s sedanjo generacijo, kajti prostore v Sindikalnem domu, ki so bili prvotno namenjeni za Pionirsko knjižnico, nameravajo preurediti v menzo. Organi, ki zagovarjajo to zadnjo ponesrečeno težnjo pa žal, pozabljajo naslednje: Sindikalni dom in Zadružni dom, kjer bi našli svoje mesto trgovina, pekarna, mesnica in če hočete še menza! Sindikalni dom naj bo hiša kulture, katerega prostori naj bi služili zgolj kulturno prosvetni dejavnosti. ■Tri četrtine sonca* rešil ugled slovenskega filma Predstavo Pogačićevega filma »Sam« je v festivalskih dneh spremljalo živo zanimanje. Film, ki so ga posneli po zanimivem Cerovičevem romanu »Cavka« govori o dogodkih na Sutjeski v težavnih dneh najhujše sovražnikove ofenzive. Predvsem je treba omeniti, da Pogačičeva filmska interpretacija ne dosega psihološke moči Cerovi-čeve literarne predloge. Pogačic je predvsem vnanji opazovalec in domiseln interpret dogodkov, razpoloženj, stiske, upanja in dejanj. To je tudi osnovna hiba njegovega obrtniško sicer neoporečnega filma. Filmska kritika mu tudi ne očita, da »e je močno zgledoval po velikih vzorih tovrstnih klasičnih filmskih del iz kinoteke Sedmi dan filmskega festivala v Pulju je predstavil gledalcem tudi novi slovenski film režiserja Jožeta Babica »Tri četrtine sonca«. Prve recenzije so potrdile mnenje, da je film uspel in ponovno utrdil ugled slovenskega filma. Torej so govorice, ki trdijo, češ da slovenski film umira ali vsaj preživlja hudo krizo, le malce preuranjene. Filmski recenzenti pravijo, da daje Babi-čeva roka slutiti gotovost, spretnost v postavljanju scen, diskretnost v kadriranju ter takt in znanje v delu z igralci. Film je doživel več super-lativov kot smo se jih nadejali. Vsekakor pa pomeni to veliko priznanje režiserju Babiču, zlasti še, ker je to njegov prvi film. Kaže, da se bo ta filmska stvaritev hudo potegovala za visoka festivalska prizanja. Istega dne so v Areni prikazali tudi koprodukcljski film »Zvezda potuje na jug«. Delo predstavlja tipičen primer osladne komedije, ki je daleč od kakršnihkoli vrednot. Skratka — spodrsljaj! logističnim prizvokom spo-- "Via na dela slikarja I. Pleska, zelo dobra dela sodi leso- Med rjj ^Benetke« (San Giovani dei Učiteljski zbori in novi zakoni o šolstvu d6li f°l)> medtem ko zaslužita ,. »Baško jezero s Kepo« in lma v Ziljski dolini« atribut: KULTURNE NOVICE kon o šolstvu, še bolj pa pred- teljskih zborov uvesti kolektivni log zakona o osnovni šoli pa po- način dela in da se bo treba stavlja učnovzgojno delo za stvar otresti vseh individualističnih celotnega kolektiva, vsega uči- potez, ki so še vedno značilne za teljskega zbora. nekatere šolnike. Solo bo treba — Predlog zakona o osnovnih torej -demokratizirati, osvoboditi šolah navaja, da učiteljski zbor jo direktaštva, prav tako pa tu- skrbi za uspešno uresničevanje di izmikanja skupne odgovorno- smotrov vzgoje in izobraževa- eti za uspeh šole. .... , . ,,^*oHoirih Thnrnv ftolska refor- zvestobe svoji socialistični do- n;a v osn0vni šoli, posebno pa — Zadnja leta se je naše šol- JTSffian^t ™Tt^»^mfvpraša- movini in obrambi njen. neod- * poučevanje, izboljšavanje in stvo^skušalo približati življenju, fJil^^M 35- nja učni!i načrtov, spremenjenih visnosti. uravnavanje vzgojnega in izo- ki kipi okoli šole. Predlog za- tTAc^l^sZr^nani odnosov med učiteljem in učen- - razvijati pri mladim zavest braževalnega dela. kona o osnovnih S^^terec- StatojeT to... • i_ , . povon B*« UdeS PT r S -na" sl"žb« ^nsic ca pain e drzav_ dru".*ve vojne Danila Lekiča, gl Pa bo filmana Tijardovi vojne V'?graJsko vprašanje, kako opravlja to delo oddelkov, "razrednih zborov, raz- Morda je temu kriva tudi dose- učiteljski zbor kot kolektiv, ali tednikov in učiteljev, itd. danja praksa, da je treba naj- učni zbor v celoti stremi po z obema citiranima zakonoma prej dobiti »direktive«, uresničitvi učnih in vzgojnih 0 šolstvu so učiteljski zbori do- V učiteljskih vrstah je mnogo smotrov in kako uresničuje po- bili pristojnosti, za katere smo ljudi, ki so aktivni družbeni de- samezne elemente 3. člena sploš- doslej menili, da so v pristojno- lavci, del pa še vedno izjavlja, nega zakona o šolstvu. Pri tem sti šolskega upravitelja, oziro- da jo njegovo mesto »v šoli«, in s svojimi zakoni in " _ usposobiti mladi naraščaj, je važna lastna prepričanost uči- ma ravnatelja. Upravitelj ima po Ob taki izolaciji težko povežemo predpisi uveljavljal koristi vla- da s svojim delom, slonečim na teljstva, njegov svetovni nazor, novem zakonu trojno delo: je šolo z življenjem, še težje pa dajočega razreda. Sola je bila pridobitvah sodobne znanosti in koliko spremlja sodobno znanost mentor. pedagoški svetovalec uresničil je šola nepolitična. V resnici pa Člen 3. splošnega zakona o je vsak vladajoči razred skušal šolstvu predpisuje smotre vzgo- pridobiti učiteljstvo zase, je ne- je in izobraževanja, med kateri- povoljne ljudi odstranjeval iz mi poudarja zlasti naslednje: opereta ►Mala Floramv« torej Politi/'no in ^zrc^no °Prc" tehnike prispeva k nenehnemu in naš družbeno politični razvoj uciteijs'tvu na šoli, je kontrolor naše družbe, filmsko podjetje deljena ustanova. Zaradi taksne- razvoju družbenih proizvajalnih in na kakšen način posreduje njegovega dela in disciplinski Na mesto ose amljenega dela po- Skrb za uresničevanje sameznih prosvetnih delavcev, ijnih sredstev, sestava pričakovanja in izpolnjevanja ičrtov, izboljševanje uč- ukazov bo pač treba postaviti ^Che" "upisan na Podlagi avten- niost^ie šel vecii del učitelitsva pogiea na svei> razvijau zavesi izmea najuuij Dixy-t«<>^. . noga m vzgojnega dela, uravna- načrtno delo po vsestranski pre- ^dre ufodbe s Kosmeta. Prve J . ' naD^dnejšim delom mlad°Sa naraščaja o ustvarjalni na naših šolah. Večina razprav vanje Vnosov med učenci, uči- soji učiteljskega zbora. nato n k posneli v Beogradu, d t To nam dokazuje zadr- moči člov^kega uma. se je nanašala na učni uspeh telji in staršl itd) pa sodi v pri- Doba egoističnega individualiz- ^kren 'd ekipa ^Potovala v t* . ucitel,stva v NOB kakor — seznaniti mladi naraščaj z učenca, pa tudi tu bolj s for- etojnost učiteljskih zborov. Pri ma je preteklost. Tudi učitelj- SUfo k- in Bugovsko Kli- J ' ditvi povojne socia- zgod°vino in dosežki Jugoslovan- malnega vidika, ne pa presoja- tem delu je upravitelj samo sve- ski zbori morajo združiti vse nJe 'n^1?1".,bodo_ napravili zuna- H^j^ FTRT skih nar°dov in vsega človeštva, nja, koliko je pouk znanstveno tovalec in nadzornik. Učiteljski sile, da v kolektivnem delu ob prispevati k oblikovanju pravilen in koliko je učenec zbori morajo torej kot družbeni individualni pobudi in naporih Posnotu~ n i * listične FLRJ. ^ut>netke. Producent se na- i^đVi'- ^a bo do konca novembra flei j;i, Ob šolski reformi, ko razprav- vsestranske človekove osobnosti, družbeno vzgojen. Prav tako organ razpravljati in sklepati uresničijo visoke cilje socialistič- !!ltn bo dinarjev prva tonska kopija, ljamo o vseh elementih, ki se- — vzgajati mladi naraščaj v smo smatrali pouk posameznih prav o vseh zadevah učnega in ne vzgoje in izobrazbe, ki jih je eljal okrog 100 milijo- stavljajo sodobno šolo, je ume- duhu bratstva, enotnosti in ena- predmetov izključno za zadevo izobraževalnega dela. To pa po- postavila naša socialistična skup-stno, da pogledamo tudi delo kopravnosti narodov Jugoslavije, predavatelja samega. Splošni za- meni, da bo treba v delu uči- nost. B. 6 »glas gorenjske« KRANJ, 7. AVGUSTA 1*J59 Poletna obleka z ohlapnim ži-votkom, ki je od pasu navzgor nabran v nezalikane gube. Zivo-tek nima ovratnika in rokavov, po sredini pa se zapenja s stis-kačl. Krilo je nabrano v različne, široke nezalikane gube. — Usnjen pas in ogrlica poudarjata obleko. Pobudo Okrajnega odbora Rdečega križa Kranj, da na IX. Gorenjskem sejmu prikaže obiskovalcem borbo proti alkoholizmu z nazornimi grafikoni, po-skušnjo brezalkoholnih pijač in s prikazom izdelovanja sadnih sokov doma, je treba vsekakor pohvaliti. Najrazličnejše sadne sokove, v glavnem izdelek tovarne »Fructal« Ajdovščina, prodaja Okrajni odbor Rdečega križa, Zavod za napredek gospodinjstva pa nam prikazuje izdelavo najrazličnejših sadnih sokov z mikserjem, sokovnikom in Baumanovim zvonom. Izidorja Jeralo z OO RK Kranj smo vprašali, kakšno je med ljudmi zanimanje za brezalkoholne pijače in koliko so jih že prodali. Takole nam je odgovoril: »Okrajni odbor RK je prodajo brezalkoholnih pijač na letošnjem Gorenjskem sejmu prvič vpeljal, in sicer na pobudo dr. Bežka. Med ljudmi je veliko zanimanje, nekateri so celo izrazili željo, da bi sadne sokove jemali n. pr. s seboj v planine, steklenice pa bi potem vrnili. Prvi dan sejma smo prodali 160 litrov moštka, drugi dan že 340 in tretji dan 600 litrov. Najbolj se ljudje zanimajo za borovničev sok in moštek. Ta dva sokova bomo dobavljali odslej tudi Mestni slaščičarni v Kranju, s katero smo že sklenili pogodbo. Ljudje bi po brezalkoholnih pijačah segali še dosti bolj, če bi bile cenejše. Dva decilitra moštka stane n. pr. 35 dinarjev, kar je odločno preveč. Liter ja- bolčnega soka stane 140 dinarjev, liter grozdnega moštka 160 dinarjev, liter borovničevega soka pa 170 dinarjev. Predvidevamo, da bo Izvršni svet FLRJ v kratkem sprejel odlok o pocenitvi brezalkoholnih pijač. Ob tako visokih cenah sadnih sokov borba proti alkoholizmu namreč ne more biti uspešna.« Cilka Zelnik z Zavoda za napredek gospodinjstva nam je z mikserjem pripravila sadni sok iz breskev in nam razložila delovanje sokovnika in Baumano-vega zvona. Povedala nam je, da Zavod vsako jesen priredi po vsej Gorenjski od 80 do 100 tečajev za pripravljanje sadnih sokov doma. Na njihovo pobudo so si nekatero kmetijske zadruge (Naklo, Cerklje, Gorje, Žirovnica) v preteklem letu nabavile tudi Baumanove zvonove, s katerimi v večjih količinah predelujejo zadružnikom sadje v brezalkoholne sadne sokove. — Mošt skuhajo do 75 stopinj in ga nato vstekleničijo. Za potrebe posameznega gospodinjstva pa pride v poštev sokovnik. Tovarišica Zelnikova nam je tudi povedala, da vsak dan povprečno poskusi sadne sokove, ki jih pripravljajo z mikserjem, okoli 450 ljudi. Zanimanje za ta del razstave na Gorenjskem sejmu je torej precejšnje, ovira za še večjo prodajo so le cene, ki z alkoholnimi pijačami niso v pravilnem sorazmerju. T. MLADA RAST ZMAJ Zmaj s tako grdim obrazom, da bi se pred njim v strahu stresel še tako velik junak, se je odtrgal malemu dečku iz rok. Odplaval je nekam daleč proti morju. Ko je priletel nad morje, se je spustil nizko nad vodo. Tedaj se je voda vzburila, začeli so se dvigati valovi, in zmaj je letel nad njihovimi zeleno-modrimi grebeni in jih plašil. Valovi pa so bežali hitreje in hitreje pred strašnim zmajevim obrazom, v brezglavem begu so se zaletavali v čeri na obali in se razbijali. Zmaj je bil zelo zadovoljen in vesel, ker so se ga valovi bali, in še bolj se jim je približal. Nenadoma pa se je spustil tako nizko in tako hitro, da mu velik val ni mogel več ubežati in sta se zaletela. Voda je sprala z zmajevega obraza barvaste črte, valovi so se umirili, ker ni bilo več strašnega zmaja in umirjeni so se jeli kodra ti ob obali. Saj, kdo bi se neki bal navadnega,! z barvo porisanega kosa papirja. V. S. Ko bom večji, bom hitreje crawlal Uganke Teče, teče čez nebo v ognju žar j eno kolo, kjer se suče, kjer vrti, vse razsveti, pozlati. (oDue-s) Crna kača — klopotača piha, v breg se vije, niti hrib je ne ustavi, — zasika — ga preorje. (jopojd izo^s :sfBfA) Sončenje in še kaj Prvič se ne smemo izpostav- ne sončite z napudranim obra- ljati soncu dalj kot pol ure, a zom. nikakor ne na pekočem opol- SONČNE OPEKLINE danskem soncu. Drugi dan se NA OBRAZU lahko sončino celo uro, šele na- Zvečer si položite na obraz ob- slednji dan se lahko sončimo ****** Popravljen iz pinjenega dalj Časa. To velja za normalno mleka ali masko iz sladke smetane ali skute. V tkanino gaze v velikosti obraza izrežite troje lukenj za oči in nos. Obraz nalahno namažite s kremo in po-go in tolščo. Posledica tega je tresite skuto y deboli plasti na ali za nekoliko mastno kožo, ne velja pa za suho kožo. Sonce in veter namreč jemljeta koži vla- nagubana in ustrojena koža, po eebno okrog oči. Kdor ima po sebno občutljivo belo kožo, se mer sproščeno počivajte sploh ne sme sončiti. gazo in pustite, da učinkuje na obrazu nekako 15 minut, pri če- DEKOLTE IN ROKE Določite si zdaj v poletju vaš Nikoli se ne sončite, ne da bi uporabili kako zaščitno sredstvo pred sončnimi žarki; če je le negovalni program da si pridobi mogoče, se masirajte v senci, vasa k°za čmw6Č tols*6 • „ °, „ • i. nosti (z mokrimi in hranljivimi zvečer pa se masirajte po vsem ... . . .. * ,, __-____.__i, „ , - kremami); pri tem negujte vrat telesu s primernim oljem za kozo . . . , , Z i in prsi prav tako skrbno kot obraz. in sončenje. Ce se vam je obraz na kakih mestih vnel in zardel, ga ne smete umivati z vodo in milom niti z alkoholno vodico. HRAPAVOST NA ROKAH Ce imate na kamolcih in nad- Namesto tega uporabljajte raje lahteh hrapavo kožo, si vsak dan kako blažjo mlačno kremo, po- na suho okrtačite kožo in jo na-tem pa namažite obraz s kakim mažite z oljem. V štirinajstih zaščitnim sredstvom. Nikoli sedneh boste videli prve uspehe. Obiskovalci IX. Gorenjskega sejma, ki bo odprt do 10. avgusta, se radi ustavljajo ob demonstracijskem središču — v lepo urejenem paviljonu, ki sta ga skupno uredila RK in Zavod za napredek gospodinjstva v Kranju in ki v teh sejemskih dneh demonstrira pripravo sadnih sokov s sokovnikom. Ljudje z zanimanjem opazujejo celoten potek dela in seveda potem pripravljeno lahko tudi pokusijo. Ctnaites, Don Ouiltte ii fili (Mnenje o filmu Don Kihot) «Mamica, mama, Branko, pojdimo v kino!« vzkliknem. »Nimam časa,« pravi mamica. »Oh mama, pojdi! Poglej, Cer-cantes je pisal to delo pol svojega življenja, v ječi in obsega štiri debele knjige. Dobro je poznal špansko ljudstvo, večkrat so se mu godile krivice, čutil je socialne razlike: bogataši zasmehujejo in izkoriščajo reveže; poznal je dobro viteške romane, popolnoma odmaknjene resničnemu življenju; vedel je, da mnogi lahkomiselni ljudje ob teh knjigah podivjajo in si predstavljajo najneverjetnejše zgodbe in pustolovščine. Po španskih pokrajinah so res včasih križa-rili vitezi in se s svojimi dobrimi deli proslavljali — ljudje so jih cenili —; toda ko so se vse preveč razširili in ko so njihova junaštva postala prečudovita, so začeli vzbujati v ljudeh krohot in posmeh. Vse to je CervantčS opisal v svojem delu čudovito in to boš videla tudi v filmu.« Mama se je premislila in šli smo. Film je bil poučen: člove: ka, ki ga n. pr. gospodar pretepa« ne smemo zaščiti z dobrimi besedami ali grožnjami do gospodarja, kajti le-ta bi ga prav zf" radi trme v prihodnje še huje klestil. Spoznamo, kako krivičen je svet, kako plehko in leno je življenje na dvoru, kjer vsi hrepenijo, da bi čim očitneje m sramotneje zavrnili preproste ljudi. Nikdar ne bom pozabil8' kako je Sančo Pansa ob izgubi službe samozavestno zavrnil dvorjane: »Jaz, ki sem navaden vaščan, bom že našel delo, tod* ti — česa se boš ti ubogi, ponižni hlapčevski dvorjan, lotil k° te poženo z dvorca?... Marta HudoverniK Ladjica z vodnim pogonom Po vodi spustite ladjico, kot jo bomo zdajle popisali, in videli boste, da bo plavala kar sama! Iz deske izrezi ladijski trup, kakor ga kaže naša slika. Na zadnjem delu (mornarji ga imenujejo »krmo«) boš namestil prazno konzervno škatlo. Postavil jo boš kar med štiri pločevinaste kote (a), ki jih boš po načrtu pribil na desko. Posoda naj ima na strani tik nad dnom luknjico. Ce naliješ vodo v posodo, uhaja v drobnem curku iz nje in poganja ladjico naprej. Ladjico lahko opremiš z jamborom, jo lahko poslikaš z vodenimi barvicami in nato pople- vseh napravah na ladjici, da * skaš z brezbarvnim špiritovim ohrani ravnotežje. Z ladjico W lakom. Važno je, da paziš pri ste imeli veliko zabave! ROMAN II. de I 51 Mirni Malenšek Konic »Poskrbel bom,« je dejal Hetori. »Mislim, da smo možje in bo vsak obdržal zase, kar ve.« Po vrsti so zamrmrali, da bodo molčali. S tem je bil posvet končan in Dominik je vstal, da bi se odpravil. Hetori ga je ustavil. »Počakaj! Nismo se še pomenili vsega!« »Kaj pa je še?« Dominik se je spustil nazaj na rezljam stol. »Zaradi kovaške zadruge se moramo pomeniti,« je za-momljal Herder. Dominik se je prizadeto zganil. Čutil je, da ga opazujejo, kakor bi mu ne zaupali. Zadruga ga je grizla mnogo bolj kot vse druge, pa so ga še sumničili, kakor da bi bil v tajnem sporazumu s kovači. Zato je živčno nestrpno rekel: »Tu ne moremo storiti ničesar. Čez nekaj dni bodo začeli. Jaz sem prvi branil, morebiti sem se upiral mnogo bolj, kot si mislite. Ni mi všeč, da ...« »To ti radi verjamemo, da ti ne bo prijetno gledati Grošlja v svojem vigencu,« je brezobzirno rekel Rotar. Herder je jezno trenil po njem, Hetori je rezko dejal: »Nikomur bi ne bilo prijetno gledati tekmecev pred nosom. Saj zdaj ni več sam Pavle, ki jim pomaga, tudi Rogovilca so potegnili na svojo stran.« »Rogovilc nikoli ni bil posebno pameten. Kar je zdaj storil, dokazuje, da je v resnici malo čez les,« je rekel Rotar. »Kaj še!« Hetori je nervozno grizljal slamico svoje viržinke. »Rogovilc je pameten in premišljen. Ve, da ne bo mogel kljubovati na dve strani! K nam ne more, ker bi ga ne sprejeli. Tudi bi ne bil pripravljen vložiti velikega deleža, njemu denar ne gre izpod palca. Tako si je stvar lepo uredil po svoje. Zadruga mu bo plačevala najemnino od vigencev in nakoval, razen tega bo sam delal z njo. Končno tudi Pavle ni tako slab računar, kakor smo včasih mislili. Tadva bosta dobila svoje in če zadruga propade, ne bosta izgubila ničesar.« »Če vzameš svinčnik in računaš, je to kaj preprosto,« je z globokim basom dejal Herder. »Toda ti računi so v resnici mnogo bolj zamotani. Pogubo nam kujeta! Mali kovači doslej niso pomenili nič. Če se združijo, bodo sila. Sila, vam rečem. Težko jih bo spraviti na kolena. Bolj nam bodo nevarni, kot bi nam mogel biti največji podjetnik.« »V Kropi ni nobenega podjetnika več, ki bi nam utegnil biti nevaren,« je rekel Dominik. »Res ne. Španov Johan se še ni ohladil v grobu, pa njegova fužina komaj še diha,« je dejal Rotar. »Družba bi si morala prizadevati, da bi dobila fužine,« je hitro rekel Hetori. »Slišal sem praviti, da Špan namerava vse opustiti.« Za trenutek so se vsi zamislili. Prevzela jih je skoro žalost ob misli da bo propadla največja trška kovačija. Herder je globoko vzdihnil. »Koliko leži včasih na enem samem človeku! Johan bi se v grobu obrnil, ko bi vedel.« «Govori s Špano ti, Filip,« je svetoval Rotar. »Če dobimo fužine, smo dobri.« »Jaz ne,« se je otresel Hetori. »Tebe nikoli ni mogla. Bom jaz,« se je ponudil Herdef-»Preveč ni treba ponuditi,« je svetoval Dominik. »Ne bom ponudil več, kot je prav. Menda ni žensk* tako brez pameti, da bi zavračala denar. Ga bo še krvavo potrebovala. Preden ji bodo otroci dorastli, bo steklo se veliko vode.« »Če bodo kdaj za kovačijo, ti otroci,« je zaničljivo ker Hetori. »Preveč so gosposki in razvajeni.« Dominik je poškilil nanj in se pritajeno nasmehnil' Filip Hetori očita sorodnikom gospoščino, ki je vso mla" dost živel brez dela in si še zdaj ob delavnikih natika srajce s škrobljenim poprsjem in zapenja rokave s P0' zlačenimi gumbi! A znašel se je, vražji človek! Zna &e obrniti, ni tako neroden, kot je bil njegov oče. Družba bi niti mesec dni ne prebila brez njega. »In zadruga? Saj ste nekaj omenili,« se je oglasil Rotar. »Rekel sem že, da tu ne moremo storiti ničesar več.(< je hlastno odgovoril Dominik. »Ko bodo začeli delati, P0' tem, da, potem... Videli bomo, kdo bo močnejši, mi F oni! Zavirali smo, kolikor smo mogli, pa...« Dominik Je brezmočno razprl roke. »In koliko je to stalo! Podkupnina glavarstvu, pote**1 tisti komisiji, na občini tudi! Vse je bilo zaman,« se Je grizel Rotar. »Pozneje jih bomo prijeli, pozneje,« je spet rekel V° minik. Čutil se je trudnega in mlahavega, .nobene v0}}e, do boja ni bilo v njem, skrbelo ga je, kako se bo spopriJ^ z zadrugo. Odkar se je skušal v obupu ustreliti, je C da mu vse počasi, skoro neopazno drsi iz rok, on Pa imel moči in volje, da bi zgrabil in obdržal. util' ni TELESNA KULTURA » ZIROVNIK PETROVIČ LEVAClC XV. kolesarska dirka »Po Jugoslaviji« JUGOSLAVIJA PRVA Velika trojka: Žirovnik, Petrovič in Levačič 3. - 5. mesto kol n<3^e'J° Je prispela karavana lesarjev v Skoplju v cilj zad-los etapc mednarodne ko- Mf^rSls j bila kronana z uspehom Soslavija je osvojila prvo Ljubelj v znamenju rekordov Na letošnjih VII. mednarodnih gorskih avto-moto dirkah na Ljubelj'' je v deset kategorijah startalo 107 tekmovalcev. Jugoslovani so startali v 8 kategorijah in so osvojili pet prvih mest, in sicer: Oblak v kategoriji motorjev do 125 ccm s časom 5:52,4; Voimajer (Bih) v kategoriji motorjev do 175 ccm s časom 5:49,4; Pintar v kategoriji motorjev do 350 ccm s časom 4:54,2! Pintar v kategoriji motorjev do 250 ccm s časom 4:55,0; Božič (Srbija) v katergoriji avtomobilov do 2000 kubičnih centimetrov s časom 5:06,0. Po uspehih pridejo na drugo mesto Nemci s tremi prvimi mesti in Avstrijci z dvema zmagama. Na koncu tekmovanja so bile najboljšim vozačem podeljene nagrade v višni 359.000 dinarjev. HČERKA HITREJŠA KOT OCE Posebna zanimivost letošnjih ljubeljskih dirk je bil start dveh žensk. V prvi kategoriji (motorji) do 125 ccm) je prva startala Ljubljančanka Mirni Kranjc na motorju Danuvia, ki je v konkurenci 14 tekmovalcev s časom 8:10,4 zasedla zadnje mesto. V isti kategoriji je s startno številko 9 na motorju M V Avgusta tekmovala tudi simpatična Mara Bratina iz Nove Gorice. Imela je več sreče kot Kranjčeva. Zasedla je sedmo mesto s časom 6:38,0. Za seboj je pustila šest tekmovalcev, med njimi dva Avstrijca in 4 Jugoslovane: Zanimivo je, da je Mara Bratina dosegla boljši rezultat ko njen oče Valerijan, ki je vozil v konkurenci motorjev do 175 ccm na motorju.Beta in zasedel s časom 6:44,4 deseto mesto. BOŽIČU IZ SRBIJE LETOS NI USPELO PREBITI LJUBELJSKEGA ZVOČNEGA ZIDU Milivoje Božič iz Srbije je bil v kategoriji avtomobilistov do 2000 ccm zanesljivo prvi s časom 5:06,0. Vozil je na avtomobilu Porsche RS. Napovedi, da bo ta jugoslovanski avtomobilist letos ponovno prebil ljubeljski »zvočni zid« se niso uresničile. Vzrok temu ze bila predvsem suha cesta, pa tudi preveč tvegana in nespametna vožnja našega prvaka. Pač pa je letos prebil ljubeljski »zvočni zid« Kranjčan Leon Pintar in tako postal prvi jugoslovanski motorist, ki je pod petimi minutami pridirkai na vrh Ljubelja. V času 4:54,2 je prevozil 5100 metrov dolgo progo z višinsko razliko 589 metrov (start pri »Stari pošti« je na višini 766 metrov, cilj na avstrijsko-jugo-slovanski meji pa na višini 1335 metrov). Štiri vožnje pod 5 minutami Nov absolutni rekord ljubeljske proge je letos postavil odlični avstrijski motorist Alfred Pruckncr, ki je vozil na motorju BSA. Do avstrijsko-jugosiovan-ske meje je pridirkai v času 4:37,1. Tako je izpolnil obljubo, da bo letos še izboljšal absolutni rekord. Dobil je nagrado 50.000 dinarjev. Na treningu v petek je dosegel celo čas 4:35,3. Razen Prucknerja in dvakrat Pintarja je letos prebil ljubeljski »zvočni zid« še Avstrijec na, za njima pa so se med 16 tekmovalci zvrstili Bauman, Jama, Mrak- Mlakar, Babic, Miha-linac in drugi. Pred zadnjo dirko, ki bo 29. avgusta v Bjelovaru, vodi v plasmaju Medved s 55 točkami pred Baumanom 46, Mihalinacem, Klemenčičem, Mrakom in Zovkom, ki imajo doslej po 38 točk. KRANJSKI ROKOMETASl V MARIBORU Na malem stadionu v Mariboru so se v soboto za pokal Mariborskega tedna srečale rokometne reprezentance Varaždina, Ljubljane, Kranja in Maribora. Prvo mesto so precej po zaslugi sodnika Kandusa osvojili domačini, medtem ko so bili Vlado Brinovec in Saša Košnik (na sliki) ter ostali plavalci Tri- drugi borbeni rokometaši iz Va-glava iz Kranja, so v torek zvečer dosegli lep uspeh z zmago raždina. Kranjčani so dosegli na-nad ekipo VVasserfreunde iz VVupperthala. — Rezultat 88 :70 — slednje rezultate: Ljubljana 18 ■ VVaterpolo 5:0 3:0) za Triglav 18 (9 . 10) Maribor 11 : 17 (7 : 8) in Varaždin 15 : 21 (9 : 10). 1. Maribor 3 2 1 0 40 : 33 5 2. Varaždin 3 2 0 1 51 : 43 4 3. Ljubljana 3 0 2 1 40 :44 2 4. Kranj 3 0 0 1 43 : 56 1 Najuspešnejši strelci so bili: Draškovič (V) 14, Polka (K) 13, Petrič (K) in Potočnik (L) po 11 golov itd. J. Z. Ferdinand Unterhuber na motorju BSA, ki je v kategoriji motorjev do 500 ccm s časom 4:53,1 zasedel drugo mesto, takoj za Prucknerjem. Ne bo odveč, če za konec izrečemo priznanje tržiškim prirediteljem ljubeljskih dirk. Na kratko povedano: organizacija je bila odlična! »Ljubelju in njegovim drznim serpentinam pa se obetajo še lepši časi!« je po končanem tekmovanju povedal predsednik Avto-moto zveze Slovenije Vekoslav Jakopič in nadaljeval: »Ponudba mednarodnih krogov, predvsem organizacij FIM in FIA, da bi bilo tukaj prej ali slej evropsko prvenstvo, nalaga vsem prirediteljem ljubeljskih voženj odgovorno in nelahko nalogo, hkrati pa je to že priznanje za vse dosedanje delo in uspehe.« A. T. v crikvenici — jama Četrti V soboto je bila v Crikvenici pred 5000 gledalci četrta dirka za prvenstvo Jugoslavije — v speedwayu. Takrat sta zbrala največ točk — po 14 — Medved iz Varaždina in Zovko iz Zemu- VII. mednarodni namiznoteniški turnir pri moških in Triglav pri ženskah V nadaljevanju VIL mednarodnega namiznoteniškega turnirja v Kranjti je v nedeljo zvečer ženska ekipa Triglava premagala Bresc iz Budimpešte s 3:1 in tako zasedla prvo mesto ter prejela prehodni pokal v trajno last. Ostali rezultati ženskih ekip: Triglav : Fužinar 3 : 1, Triglav : Sempcrit 3 : 1, Triglav : Odred 3 : 0, Semperit : Bresc 3 : 2, Sem-perit : FufSinar 3 : 1, Semperit : Odred 3 : 2, Bresc : Fužinar 3 : 1, Bresc : Odred 3 : 0, Fužinar : Odred 3:1. V zadnjem dvoboju turnirja je moška ekipa Triglava premagala Semperit z Dunaja s 5 :2 in z istim številom točk kot Ljubljana zasedla drugo mesto. Rezultati: Ljubljana : Triglav 3 : 5, Ljubljana : Bresc 5 : 2, Ljubljana : Semperit 5 : 1, Ljubljana : PSV 5 : 1, Ljubljana : Olvmpia 5 : 1, Triglav : Bresc 3 : 5, Triglav : Semperit 5 : 2, Triglav : PSV 5 : 2, Triglav : Olvmpia 5 : 0, Bresc : Semperit 5 : 1, Bresc : PSV 5 : 1, Bresc : 01ym-pia 5 : 2, Semperit: PSV 5 : 4, Semperit : 01ympia 5 : 3, PSV : Olvmpia 5 : 4. Lestvica moških ekip Ljubljana 4 (23 : 10) Triglav 4 (23 : 12) Brasc 4 (22 : 12) Semperit 2 (14 : 22) PSV Stuttgart 1 (13 : 24) 01ympia 0 (10 :25) Lestvica ženskih ekip Triglav Semperit Bresc Fužinar Odred Ing. Josef Schorg (Avstrija) med vožnjo (12 : 3) (10 : 8) (9 : 7) (6 : 10) ' (3 : 12) Str. pa ,>>T° bomo storili,« je dejal Herder. »Morali bomo, ali b0 0rno sami propadli. Toda človeku se zdi zamalo, da rjej a Vražja sodrga takole lepo šla v vigence in začela na 1 * • • Pravijo, da dekleta pletejo vence za slovesnost a^ šmaren. Takole, z venci in godbo bodo prenesli kova^a*a' ^^ove^u se 9a^i! Kdo je kdaj kaj takega priča- ji^ >>^° sem si mislil!« je živahno vzkliknil Hetori. »Ko bi se 2a ^sto slovesnost vsaj eno zagodli, da bi skusili, kako Po naši muziki pleše!« g5 .^sliš na kak pretek? Pojdi no, saj nismo pobalini,« Je zavrnil Dominik. 8°stf*er-er se Je zasmeJal. Rotar je mršil nizko čelo pod 1 črnimi lasmi, Hetori je rekel: ^ k* naši delavci hoteli koga premlatiti, primej-' a bi jim ne branil!« pri tp^9, d3«« je rekel Herder, »samo ni treba, da bi se 111 o nas govorilo.« j^e. tega se moramo izogniti.« sarr,j .0rtynik je vrtel palca, načrt se mu je upiral. »Iščite zzivačev, jaz jih ne bom,« je rekel odločno. saj nismo oštarijski pretepači,« je z narejeno Se bo-1°St''0 °^vrnil Hetori. »Delavci so sami jezni, ker kj gaJe« da jim bo zdaj tudi še zadruga odjedala kruh, nimaJ° preveč. Mi jim dajemo zaslužka, za-Sarrjg ",lrri ne bo dala ničesar! To bodo zlahka razumeli. Po>hQ Jirn je treba povedati, drugo bodo storili sami, am jih!« kel, ^minik je vstal. »Nerad se mešam v to reč,« je re-0c*a, če mislite, da bi delavci res sami... Meni je vseeno. »Segel je po kastorcu in jim voščil lahko noč. Za njim je vstal tudi Herder. »Jaz moram tudi iti. Domink, počakaj me trenutek, kam se ti tako mudi? Če si pri volji, ga izpijva pri Jarma pol litra.« »Nocoj mi ni do pijače.« Skupaj sta odšla iz pisarne. Herder je na dvorišču snel koc s svojega konja in zlezel na koleselj. »Potegni se z menoj do Jarma, Dominik,« je povabil še enkrat. »Drugič. Zdajle se mi res ne ljubi.« »Kakšen mečkač si postal, ničesar več ti ni mar,« je nejevoljno rekel Kamnogoričan. »Nekoč sem te poznal drugačnega. Odkar se ti je zgodilo tisto s puško, nisi več za rabo. Nič čudnega, če ljudje govorijo, da si se sam...« »Kaj?« je ostro vprašal Dominik. Potem je zamahnil z roko in malomarno rekel: »Ljudje govorijo, kar jim pade na um. O tvojem zetu tudi pravijo, da je Helino doto še toplo moral izročiti upnikom.« »Prekleti jeziki!« je siknil Herder in švrknil z bičem po konju. Pognal je, da je koleselj na oglu kar zaneslo. Dominik je nekaj trenutkov užival radost, da je Her-derja razjezil. Pokadil sem mu. Naj ve, da si tudi ob njem brusijo jezike. Toda še preden je stopil na cesto, mu je dobra volja prešla. Počasi je šel po temačnem trgu. Na levi in desni nad strehami so strmo rastli bregovi, visoko gori so črneli drevošci, zdelo se je, da je nad dolino komaj za seženj zvezdnatega neba. Ozka dolina se je zajedala v osrčje gore, kakor klin jo je rezala na dvoje. Na tesnem prostoru se je gnetlo mravljišče ljudi. Davno že so se zagrizli v gore in ji trgali iz nedrij železo. Železa je zmanjkalo, toda živo mravljišče je ostalo in še naprej kovalo železo, samo železo. Železo iz roda v rod. V duše se jim je vsesalo, da so ob njem tudi sami otrdeli. Mogel bi jih zlomiti, nikoli pa upogniti. Dominik je čutil, da je tudi njegovo življenje vkovano v železo. Kamorkoli je prišel, s komur je spregovoril, vedno se je beseda vrtela okoli železa. Zaradi železa so ljudje ljubili in sovražili, zaradi njega so se rodili in umirali. Tudi njega je pograbilo in ga kot magnet potegnilo k sebi. Zaradi železa je trpel, mučil je sebe in druge, zdaj je čutil, da se zaradi železa lomi. Ljudje imajo prav: nič več ni tisti, kot je bil. Slab je postal, neodločen in omahljiv. Ni več dovolj močan, da bi še krivil in upogiba! železo po svoji volji. Zdaj je ono upognilo njega. Morebiti ga bo naposled celo zlomilo ... Prišel je domov. Kakor zmeraj je gorela luč pred hišo. Postal je in se zagledal proti zgornjemu vigencu. Nad vrati je opazil smrekove vence, zraven sta bili izkopani dve jami za mlaje. Ko je šel k Hetoriju, tega še ni bilo. Torej so proti večeru pripravljali za slavnost. V prsih ga je stisnilo, kakor bi mrzla roka zgrabila srce in ga počasi, počasi, toda vedno tesneje oklepala. V njegove vigence je poseglo nekaj tujega, sovražnega. Tuje roke so obešale vence nad vrata in kopale jame v zemljo. Globoko je zajel zraka, zdelo se mu je, da ga bo zadušilo. Počasi je stopil k vigencu in v medlem svitu oddaljene luči opazoval široko desko, ovito s smrečjem in pisanimi trakovi. Napisa na deski še ni bilo, toda do šmarna ga bodo naredili. Ni se razjezil, samo globoka žalost ga je obšla. Kradoma je stopil skozi vrata, kakor bi ne imel več pravice hoditi po vigencu, ki mu je toliko let gospodaril. 8 »GLAS GORENJSKE« KRANJ, 7. AVGUSTA 1959 1 r ANEKDOTI Anton Dvorak je sedel v kavarni in čital časopisni članek o Cajkovskem. Dvofakov učenec je sedel poleg njega in vprašal mojstra, v kakšnih odnosa jih živi s tem skladateljem. »V kakšnih odnošajih?« ponovi Dvorak. »Njemu ni nikdar ugajala moja glasba, meni pa ne ugaja njegova. Veste — to je individualno. Ampak — tega ne morete vi razumeti.« Ko je bil znameniti pianist Anton Grigorjevič ravnatelj peterburškega konzervatorija, se je vsak dan točno ob 9. uri dopoldan odpeljal od doma v šolo. Izvošček, ki ga je vsako jutro čakal ob določeni uii pred hišo, je vselej, ko je zagledal mojstra, pogledal na svojo žepno uro. »Dobro jutro, očka,« ga je pozdravil mojster, ki je opazil, da vedno izvleče izvošček svojo uro, čim ga ugleda. »Povej, zakaj pogledaš vedno na uro, kadar vidiš, da prihajam?« »Hm, Anton Grigorjevič,« se je nasmehnil izvošček, »da se prepričam, če gre moja ura prav.« SlfTU II THIIl Sil lani Antili — 1500 velikih in majh- najfantastičnejši komglomeratbil v svoji izvirni obliki, delo nih otokov, razsutih po Karib- ras, jezika, civilizacije in tem- teh potujočih pevcev, skem morju. Prično se ob Ve- peramenta, kar ga današnji svet Prebivalci na Antilih imajo nezuelski obali, segajo preko predstavlja. Otoke je odkril, ali izrazit smisel za šalo, a največ- severa in severozapada do obale točneje odkrival, potrpežljivo, krat za duhovito ironijo. Floride in se končajo daleč v drugega za drugim, veliki raz- Na antilskih otokih je življe- Mehiškem zalivu. Prebivalstvo iskovalec Kolumb v času svo- nje vznemirljivo, včasih mrač- teh številnih otokov predstavlja jega prvega in drugega poto- no, pogosto romantično, toda _ vanja v Novi svet. Na te otoke konec je vedno veder. so naselili tisoče črnih sužnjev Da je res tako> nam pričajo iz daljne Afrike. Ti sužnji in tudi scdanje revolucije. vladarji njihovi potomci so tod najizrazitejši prebivalci, toda v njihovi krvi se še vidijo, če lahko tako lahko" sam opravi obračun plače rečemo, sledovi številnih drugih ~rsta i za 190.000 administrativnih usluž- dominacij, ki so vladale nad Poletno potovanje na Antarktiki AVTOMATIZACIJA V NEW YORKU V New Yorku so pred krat kim pokazali računski stroj, ki je vladajo vedno enako. Stranke so menjale oblast, toda tako kot bi bile dogovorjene: »Sedaj je meni. Pusti me, da vladam šest mesecev, saj bo bencev newyorške občine; stroj tem arhipelagom ali posamezni- kmalu prišel čas zopet zatQ<< najprej izračuna bruto plačo mi njegovimi predeli. Temu delu vsakega uslužbenca, nato odšte- sveta so namreč vladale vse zaje vse odbitke in nazadnje iz- padnoevropske kolonizacijske si-stavi nalog za izplačilo neto le. To pa še ni vse. Pred tremi stoletji so bili tu portugalski trgovci. Nadalje so se tod naseljevali Indijci in Kitajci. V zadnjih letih, nekako pred koncem vojne je prišlo do »invazije-« pred kratkim dala v promet najmodernejše oblike To so «-■ bili ameriški turisti, ki se povsem razlikujejo od onih, ki jih rfka>< lzzlva vellko nezadovolj anUs smolo."Japonsta^eTetrta lahko vidimo v evropskih turi- fi ležela na svetu, ki je tiskala stičnih centrih. Antili imajo za take turiste posebne prednosti. Glavno je seveda to, da so zelo blizu Združenih držav. Vožnja z letalom od New Yorka do An-tilov traja samo 6 ur. Ko letalo pristane in pride turist na cilj, ga pričaka dežela sonca, dežela svobode, ljubezni in eroiičnih temperametnih pesmi in plesov, polni živih ritmov, kakršnih ni nikjer več na svetu. zneska. PAPIRNATI DENAR, KI SE LAHKO PERE Japonska narodna banka bankovce po 10.000 jenov "ki"jih * lahko umijejo, ker so impregnirani dežela take bankovce, ki so 25-krat odpornejši od ostalih bankovcev. Mogoče so zato prebivalci An-tilov v takih primerih tako apatični in revolucij ne jemljejo resno in se jim zde le kot karnevali z mitraljezi. Toda kljub temu so Antili vulkan, ki se še ni prebudil. Preveč je tam družbenih nasprotij. Eksploatacija na teh »otokih ljubezni« (v prvi vrsti inozemskih, a najprej ame- V tem smislu in s tega stališča menimo, da je bila nedavna Castrova revolucija na Kubi samo predigra ali generalna vaja za dramo, ki je na prelomu. Čeprav je tudi na Antarktiki poletje, mora ladja na svoji poti pr^' Jati Štiri metre debel ledeni zid. To prebiti s 5768 tonami res nI P*8' prosto. Pogost« se mora ladja trikrat ali celo večkrat s potno P**° zale te t i v led ali pa mora dolge ure z vso svojo težo ostati sredi teo in s svojimi pripravami rezati led meter za metrom. Proga, ki 1° pravi ladja tja in nazaj, Je dolga 9.000 km. Na sliki vidite eno taki ladij na poletnem potovanju TELEVIZIJA NA JAPONSKEM in njen vpliv za mladino Malokdaj je kaka sodobna likih mestih, kjer je veliko šte- cije«, sestavljene iz dečkov * stvar s svojim nastopom vnesla vilo televizijskih sprejemnikov, deklic, ki po 5 ali več ur Pr*^ v družbeno življenje toliko To stanje je privedlo filmske sede pred televizijskim zasl°' ogorčenja in prepirov, kot prav producente do tega, da so prešli nom. televizija. Ta pojav sodobnosti, iz nasprotovanj do drznega na- pred kratkim je svetoval111 organ pri japonskem PREBIVALCI ANTILOV Kljub vsemu pa na Antilih življenje ni lahko. Prebivalce mučijo socialni in rasni problemi ter kompleksi. Toda ritem domovinskih pragozdov še živi v srcih teh Jjudi. Ples jim je najprirodmejši in najvsakdanjej-ši odraz njihovega življenja. Na- . peve in ritme ustvarjajo pleme- posebno karakterističen za mdu- pada in so celo intervenirali pri organ pri japonskem »Minl5tr na iz notranjosti otokov. Odtod strijsko razvite dežele, se je do- vladi, s čimer so še bolj poka- stvu za prosveto« izvedel a**J jih prineso v mesta potujoči taknil tud* Japonske. Leta 1935 zali svojo nemoč. Ogromno šte- t0> 2 namenom, da zbere pevci, ki jih lahko primerjamo je na Japonskem pričela delo- vilo televizijskih sprejemnikov s srednjeveškimi trubadurji. Da- vati prva eksperimentalna tele- pa je izzvalo še nekaj drugega, vizijska postaja. Tega leta bi kar ni značilno samo za Japon-lahko sprejemnike našteli na sko. To je tako zvano oblikova-prste. Ze naslednje leto je ne- nje »mlade televizijske genera- nes tako popularni kalipso, ki ga je v Ameriki predstavil črnski pevec Harry Belafonte, je nične podatke, mišljenja zai*1 resiranih in odgovornih o5^.., pozitivnih in negativnih PoS dicah tega pojava in da iz VV/WAAAAAAAAA/VAA/VA*A KRIŽANKA ST. 22 Medicina in televizija 1 2 3 4 5 6 a 7 8 r 9 fi ■ 11 12 13 Vb fi • 16 17 r 18 I Ta mesec bo prvikrat razstav- nove opreme kirurg lahko vidi ljena rentgenska aparatura, ki predstavlja velik napredek za neposredni pregled bolnikov — brez uporabe filma. To aparaturo so skonstruirali v Angliji in dovoljuje projicira- kaj postaj prennšalo svoje komercialne programe, in število sprejemnikov se je povečalo že na 100.000. Število sprejemnikov se je nato večalo z vrtoglavo naglico in je v aprilu leta 1958 doseglo 908.710, v juliju letos pa že 3 milijone. Na Japonskem prenaša danes televizijske pro- Pasji akrobat ga tega kij učke. potegne potrebne ves spodnji del glave in grlo bolnika. Krajši čas in manjša količina rentgenskih žarkov nista edini grame 69 oddajnih postaj, prednosti nove Marconi opreme. Vsekakor je naravno, da tak V tistem trenutku, ko se rent- proces ni bil po volji tistim, nje rentgenskih slik na televi- genska slika spremeni v televi- katerih poslovni interesi so bili zijsko platno. Kirurgi sedaj lah- zijsko sliko, lahko oddajajo na s tem ogroženi. S televizijskimi ko opravljajo rentgenske pre- neomejeno število televizijskih predstavami je število obisko- glede na vseh delih telesa, ne sprejemnikov. Ta sistem je zelo valcev kinematografskih pred- da bi to delali v zatemnjenih poučen. Odličen je tudi takrat, stav padlo na Japonskem v zad- prostorih. Nevarni rentgenski ko hoče kirurg doseči trajno njem letu za 4,4 %. Do tega žarki se zmanjšajo na četrtino sliko nekega pregleda. Delova- padca je prišlo posebno v ve-dosedanje količine. S pomočjo r Da bi našli legla komarjev, ki prenašajo malarijo, so v Ameriki sumljiva močvirja posuli z radioaktivnimi branili, ki Vodoravno: 1. predeno, pramen, 7. vrsta književnega dela, 8. je hripav, 9. mesto ob Evfratu v Iraku, 10. okrajšava a delo (n. pr. skladbe), 11. novosti, 13. kemijski znak za srebro, 14. neobrit, 15. ime našega dramskega in filmskega igralca, 16. vonji, 18. smrad. Navpično: 2. tiran, 3. del suk-niča, 4. žensko ime, 5. predlog, 6. stopica, 8. konopljena tkanina, 10. prislov, 12. števnik, 15. iglasto drevo, 17. začetnici slovenskega pesnika-generala. UGOTAVLJANJE OČETOVSTVA S POMOČJO PRSTNIH ODTISOV Budimpeštanski časopis je pred nekaj dnevi objavil vest, da je profesor Sandor Ohros, direktor Medicinskega instituta madžarskega Ministrstva za pravosodje, odkril, da se s prstnim odtisom novorojenčka lahko ugotovi identiteta očeta. Po trditvi profesorja Ohrosa, ima prst novorojenega deteta karakteristične črte, ki se morajo nahajati tudi na odtiskih ^ - prstov njegovega očeta.. Časopis nadalje pravi, da je nje obstoja v tem, da pritisneš bilo v več procesih, ki so jih na gumb rentgenskega aparata, vodile matere nezakonskih otrok Takoj prične delovati ena elek-v Madžarski, s to metodo ugo- tronska kamera, ki se upravlja V SZ so v teh dneh izvedli polet s serijskim vojnim letalom brez spuščanja in brez goriva v zraiku v višini 16.950 km. Let je trajal 21 ur. Drugo prav jih komarjeve ličinke absorbi- tako letalo z drugo smerjo, pod rajo. Nastali komarji so zelo radioaktivni Ln vznemirijo Gei- istimi pogoji, samo ne v isti višini, je preletelo 17.150 km v enaindvajsetih urah in petnaj-gerjeve (števce, ki potrdijo, da ,ti.h minutah. so prišle nevarne živalce osumljenih področij. Po pristanku je v rezervoarju vsakega aparata ostalo goriva le za eno uro letenja. To anketo so razposlali 2880 osnovnih, srednjih in jih šol v osem okrožij, 1600 sta šem in velikemu številu t8Y slene izvenšolske mladine. Ugotovili so, da vsak peti 3^ ketirani otrok pripada »TV neraciji«. Pri teh je bilo oP3 y veliko zanimanje za dogodke svetu. Negativne posledice pa se ^ žejo v tem, ker se mladi Bi*V tiranci zanimajo zlasti za , literaturo« in ne kažejo zanOTj nja za eksaktne vede znan osti, prav Živ predvsem za matamatiko. tako zapostavljajo šport in ljenje na prostem. Anketirani starši so se v Jfjj*^, nem strinjali z uvedbo TV sp jemnikov v njihovih domo ker se pogosteje vidijo jimi otrok;, toda mnogi so izja- vili, da so sprejemnike Pr g3-ali pa, da jih bodo, ker je ^ radi navala sosedov njihovo P . tiho in spokojno domače °£ JE šče spremenjeno v neke javni lokal za ogled televizij510 Skoraj nemogoče je, da se pes lahko nauči take akrobacije kot oddaj, jo vidite na sliki. Z veliko lju- Vsi anketirani beznijo in potrpljenjem je to edini, da je televizija bil> Jčudovffl uspelo nekemu Italijanu, ki ima za stare in nemočne ljudi, neverjeten smisel za dresuro morejo iz hiše in so tako psov. K« privezani na svoja stanova POSLEDNJI KLOVN tovljeno očetovstvo. Bo) proti gobavosti in malariji v jugovzhodni Aziji V svojem rednem polletnem sveča posebna pozornost preven- poročilu o programih za borbo tivnim ukrepom, kot so melio- proti boleznim je regionalni di- racijska dela in zaščita ogrože- rektor Unicefa za Azijo S. M. nih naselij pred komarji — glav- Keen.iy govoril o velikih uspe- nimi prenašalci bolezni, hih v borbi proti gobavosti, ma- Glede na nevarnost, ki jo lariji in tuberkulozi. predstavlja malarija za ta del Keeniy piše v svojem poro- sveta, kjer je zaščita, po Keeni- čilu, da danes v Burmi od 68.000 yevih besedah, potrebna za 550 zapisanih primerov gobavosti milijonov oseb, so dosedanji zdravijo 50.000 oseb. Cez 5 let uspehi Unicefa relativno majhni, se bo število zdravljenih oseb Vendar ne smemo pozabiti, da iz daljave in je usmerjena na ploščo televizorja. Na ta način lahko oddajajo premične in nepremične slike delovanja srca, ter širjenje in krčenje diafrag-me. Čeprav je ta napredek senzacionalen, so znanstveniki družbe Marconi prikazali še eno metodo, s pomočjo katerih se količina rentgenskih žarkov lahko zmanjša na stoti del sedanje količine. Televizijska kamera lahko sprejme vse podrobnosti človeškega telesa v dvanajstinki sekunde. Kirurgu je potrebno le nekoliko sekund, da pregleda sliko in vso zanimive dele ob- Umrl je »človek, ki je daroval smeh«: poslednji in eden največjih klovnov vseh časov. Nekaj desetletij je veliki Grock izvabljal smeh in solze milijonom ljudi na vseh kontinentih. Nekega dne ga je obiskal Chaplin: »Dragi Grock,« mu je se je zaposlil v nekem hotelu. Nato je opravljal še več služb. Bil je hišni učitelj pri madžarskem grofu Bethlenu in uglaše-valec klavirjev. Neprestano se je vračal k svojim sanjam, da postane klovn. Igral je na osem instrumentov, znal je plesati in prav se je rodil kot A^^iio VVettach. Za to ime je ved jj le malo ljudi. Vsi so ga PoZ*^ samo kot Grocka. rekel najslavnejši filmski komik hoditi po žici, izvajati akroba- na svetu, »jaz sem najboljši na cije itd. Toda vse to kar zna, filmskem platnu, vi pa ste naj- je hotel pokazati naenkrat, da se boljši na odrskih deskah. Samo občinstvo nasmeje in razveseli. — jaz sem bogatejši!« »Vedite, da sem jaz zadovoljen s tem, da sem srečnejši od vas!« V teh dneh, ko je v Italiji v 79 letu življenja umrl zadet od srčne kapi, so mu dali To pa je lahko napravil le kot — klovn. Grock je bil tedaj anonimni cirkusant, Antonet pa eden od najbolj znanih klovnov na svetu. Pričela sta skupaj nastopati, a Grockova slava je Antoneta povečalo na 100.000, to pa je pri- se v tej fazi podvzemanja naj- in Pravljenje, bližno polovica od skupnega obhodnejših mer v okviru ne- števila gobavih v tej državi. posredne akcije polagajo temelji Tudi v drugih državah jugo- za prihodnost. Tako v Aziji se- drži za nadaljnje raziskovanje pridevek >>človek, ki je daroval popnlnoma zasenčila. smeh«. V resnici je bil Grock najboljši klovn vseh časov. Rodil se je kot sin urarja v Neki švicarski inženir je pred mestu Bile in je že kot sedem- NAJMANJSA URA NA SVETU vzhodne Azije je zdravljenje daj grade iz fonda Unicefa to- kratkim izdelal najmanjšo uro letni deček odšel z nekim potu- uspešno in iz dneva v dan po- varne za proizvodnjo DDT, ki na svetu, ki jo lahko nosijo kot jočim cirkusom in tam nastopal, gosteje. bo služila kot »bojna municija« gumbe pri rokavicah. Teža ure S štirinajstimi leti se je hotel V borbi proti malariji se po- v borbi proti tej nevarni bolezni, znaša tisočinko grama. vrniti v »mestno življenje« in Veliki klovn je odslej nastopal samo v največjih in najboljših cirkusih. Sele leta 1954 je zapustil svij poklic. Napisal je nekaj avtobiografskih knjig in posnel nekaj filmov o sebi. Vedno se je podpisoval samo z imenom Grock, če- GROCK