ŽELEZAR ŠT. 3 LETO VII. - 25. III. 196? IZ DELA DSP: SPREJELI SMO ZAKLJUČNI RAČUN Delavski svet podjetja je na svojem 10. zasedanja, dne 13. 2. 196?, razpravljal in potrdil zaključni račun za leto 1966. Podrobno poročilo je podal tovariš finančni direktor Miklavc Albin, nakar se je razvila živahna debata, v kateri so sodelovali tovariš glavni direktor Tugomer Voga, tovariš Krajnc Srečko, tovariš Plahuta Franc, tovariš Starc ing. Milko in drugi. DAN ŽENA Tovariš Miklavc je v svojem iz vajanju dejal: Lahko ocenimo, da poslovanje ni balo najbolj uspešno. Skupna proizvodnja brez aglomeracije in gredic po družbenem planu je bila dosežena z 92,1 % in je v primerjavi s preteklim letom nižja za 7,2 %. Obrati jeklarna, valjarna, livarna, livarna sive litine in samotna so proizvodni plan dosegli, oziroma presegli, dočim elektro-plavž, livarna valjev in obdelo-valnica valjev plana niso dosegli. Kot v letu 1965 nas je tudi preteklo leto spremljala redukcija elektroenergije, razen tega pa so nastopile tudi nepredvi-de okvare na elebtroplaivžu ir» v valjarni. Vse leto so nas spremil j ali Slabši proizvodni rezultati livarne valjev, kar je znatno vplivalo na finančni uspeh in se odražalo ria slabši produktivnosti, rentabilnosti in ekonomičnosti, ki se je v primerjavi z letom 1965 poslabšala. Nedvomno na poslovne rezultate vpliva tudi .zastarelost in odpisariost obstoječih obratov, kar pogojuje višje vzdrževalne stroške in s tem večje angažiranje vzdrževalnih' kapacitet. Neugodno je tudi razmerje med gradbenimi objekti, ki predstavljajo 38 % in strojnimi napravami, ki znašajo 59 %, kar je posledica strukture nizke opremljenosti sredstev za delo in nizkega .vlaganj a v stare proizvodne obrate. Odpisi osnovnih sredstev, izkazani po knjigovodskih podatkih se letno povečujejo za 4 % in se skoraj približujejo 50% odpisan osti vseh osnovnih sredstev. Visoko nad povprečjem je že odpis valjarne, 79,7 %, samotne 78,5 %, mehanične delavnice 74 %, jeklarne 62,4 %,, obdelo-vahtice valjev 62,2 % in livarne sive litine 53,4%. Nizka je tudi vrednost naših osnovnih sredstev na zaposlene, ga, ki znaša 23.500 N-din. Če jo primerjamo is slovenskim republiškim povprečjem 31.100 Nndin na zaposlenega v letu 1965, zaostajamo po opremljenosti za skoraj 25 %. To narekuje opravičenost čim hitrejše modernizacije zastarelih obratov, kar bo popravilo ■našo nizko opremljenost, na drugi strani pa razbremenilo visoka sredstva v zalogah èri nedovršeni proizvodnji. Po stanju 30. 6. 1966 je bila izvršena revalorizacija osnovnih sredstev, družbenega standarda in investicij v teku. Nabavna vrednost osnovnih sredstev se je po revalorizaciji povečala za 42 %. Sedanja vrednost osnovnih sredstev in sedanja vrednost aktivnih osnovnih sredstev in investicij v teku se je zaradi revalorizacije povečala za 30 milijonov N-din ali za 22 %. Efekt revalorizacije po zakonu povečuje poslovni sklad za 31 %, kar pomeni, da bomo zaradi višje vrednosti osnovnih sredstev in novih amortizacijskih stopenj v letu 1967 imeli višjo amortizacijo za ca. 1,2 milijona N-din, kar bo vplivalo zaradi višjih obresti od osnovnih sredstev in višje amortizacije na ca. 3,5 % nižji dohodek v letu 1967. Podjetje ima zelo neugodno razmerje med angažiranimi osnovnimi in obratnimi sredstvi v primerjavi s slovenskim, oziroma jugoslovanskim povprečjem na zaposlenega. V strukturi predstavljajo naša osnovna (Nadaljevanje na 2. strani) Dne 7. marca so žene našega kolektiva proslavile svoj praznik. Po delu so se polnoštevilno zbrale pri Mlinarjevem Janezu, kjer jim je naše podjetje pripravilo praznovanje. V prijetnem razpoloženju so posedele, se med seboj pobliže seznanile in izmenjale svoje misli in želje. Zbrane sta pozdravila glavni direktor tov. Tugomer Voga in podpredsednik sindikalne podružnice, predsednica komisije za zaposlovanje žena pri delavskem svetu podjetja pa jih je nagovorila takole: »Drage tovarišice! Ko spet tako zbrane, kot že večkrat, praznujemo svoj praznik, vas v imenu komisije za zaposlovanje žena pri delavskem svetu podjetja lepo pozdravljam. Želim se zahvaliti upravnemu odboru podjetja in sindikalni podružnici, ki sta z materialno pomočjo omogočila naše današnje praznovanje. Mnogokrat smo že slišale, da je socialistka Klara Zetkin pred 57 leti uspela uveljaviti svoj predlog o praznovanju mednarodnega ženskega dneva, predvsem v boju za žensko volilno pravico. V Jugoslaviji žene to pravico že davno itnamo, vendar to ne pomeni, da je naš boj, če ga smem tako imenovati, končan. Prav letos praznujemo svoj praznik v znamenju volilne aktivnosti, ko izbiramo kandidate za poslance v republiške in zvezno skupščino in v nove samoupràvne organe. Vendar moramo žal ugotoviti, da z dosedanjimi rezultati evidentiranja možnih kandidatov ne moremo biti zadovoljne. Odstotek predlaganih žena je minimalen in če računamo še z izpadom pri volitvah, bo naših žen spet povsod zastopanih zelo malo: Mnenje, da naše žene ne moremo obremčnjevati poleg dela v .družini in proizvodnji še s političnim delom, je »sočutje«, ki nam dela medvedjo uslugo. V skupščinah in samoupravnih organih bi nujno morale zastopati probleme, ki zadevajo zaposleno ženo, predvsem žene same! To pravim zato, ker žensko navadno vedno smatramo samo kot mater in ženo. Vendar je ona več! Ona je močan člen v družini in družbi. V družini mora osrečiti moža, svoje otroke in s tem sebe. Od nje, predvsem od nje je odvisno, kako bodo vzgojeni naši otroci, bodoči državljani. Da pa bo Žena našla dovolj časa, da se bo z večjo sproščenostjo in znanjem posvetila svoji družini, jo moramo razbremeniti predvsem v gospodinjstvu. Njej in njeni družini moramo dati primemo stanovanje, otrokom vrtce in šole, dobro preskrbo, da bo imela naša žena standard, kot temu pravimo. Tedaj bo ona otrokom dobra mati in najboljša vzgojiteljica, svojemu, možu pa prijateljica in svetovalka. To doseči, se pravi za ženo doseči enakopravnost! Žena z urejenim domom lahko postane dobra delavka, ki bo lahko popolnoma prispevala svoj delež h gospodarskemu, političnemu in družbenemu življenju svojega naroda. Pogoj za tako delo pa ni samo urejen dom, temveč tudi znanje naše žene. Jasno je, da nerazgledana, to se pravi žena z nizko splošno in strokovno izobrazbo, ne more sodelovati pri izgradnji družine in se ne more uveljaviti pri takem ali drugačnem upravljanju družbe. Zato moramo skrbeti za dvig izobrazbe žena. Same in družba se moramo truditi da bomo ' razgledane in izobražene, ker le tako bomo znale izraziti svoje misli in ščititi svoje osebne pravice in človeško dostojanstvo, ki je prenekateri še vedno moč-jio okrnjeno. To doseči, se pravi biti enakopravna in srečna! In to želim vsem, ki iz kakršnihkoli razlogov sem niso mogle priti, tako v imenu komisije pri delavskem svetu podjetja kakor tudi v svojem imenu. Pozdravljam tudi vse naše goste, da bi se med nami dobro počutili. Vam, drage tovarišice, pa kličem — srečno za praznik!« Po zaključenem uvodnem delu se je ob prijetnih zvokih godbe kmalu rodilo veselo razpoloženje. Iz vsebine: 1. Odbor zvezne skupščine v Železarni Štore — str. 3, 2. Sprejeli smo — str. 4, 3. O delu Zveze komunistov — str. 5, 4. Svetozar Vukmanovič-Tempo v Železarni Štore — str. 6, ‘6 in 8 u)s — 3JO}§ 8U.IBZ3 5. Obč. zbor sind, podruž. Žel 6. Več samostojnosti — str. 11, ?. Šport — str. 12. Sprejeli smo zaključni račun Nadaljevanje s prve strani., sredstva 40,4 % in obratna sredstva 59,6 %. V republiškem merilu je to razmerje ravno obratno in znaša 73 % za osnovna sredstva in 27 % za obratna sredstva. Ti podatki nam kaže-jò, da so naša obratna sredstva v prevelikem porastu in predolgo vezana v proizvodnem procesu. Med letom so nastopile številne težave v pogledu likvidnosti predvsem zaradi slabega obraćanja surovin in reprodukcijskega materiala ter nedovršene proizvodnje in polizdelkov. Povprečne zaloge materiala so se povečale od 15,6 milijonov N-din v letu 1965 na 22,4 milijone N-din v letu 1966, kar je povečalo dneve obračanja od 95 na 129 dni. Povprečne zaloge nedovršene proizvodnje .in polizdelkov so 'se povečale od 12,9 milijonov N-din v letu 1965 na 18,9 milijonov N-din v letu 1966, kar je povečalo dneve obračanja od 35 na 43. Zelo negativen je -skupen koeficient obračanja obratnih sredstev, ki je -nižji za 18%, kar nam pove, da so se skupna obratna sred-stva obrnila komaj 1,8 krat v letu ali enkra-t v 200 dnevih. Plan fakturirane blagovne realizacije gotovih izdelkov je vrednostno dosežen z 92,4 %. Realizacija je v primerjavi s planom nižja za 10,2 milijona N-din, oziroma za ca. enomesečno realizacijo. Primerjava fakturirane realizacije z letom 1965 nam -kaže, da je realizacija v letu 1966 nižja za 8,2 %, ker nam je .izpadla realizacija pri elektroplavžu in-ebde-ovalniei valjev. Reklamacije priznane kupcem, ki vplivajo na znižanje dohodka leta 1966, so v primerjavi z letom 1965 zvišane za 1 milijon N-din, pri čemer ugotavljamo, da so priznane reklamacije iz proizvodnje preteklih let porastle. Če primerjamo rezultate dohodka in razdelitve leta 1966 z letom 1965 ugotovimo, -da je celotni dohodek višji za 17 %, poslovni stroški so višji za 20 %, dohodek je po pianu dosežen z 99,7 %. Ker nam služi dohodek za kritje izplačanih osebnih dohodkov in ostanek z-a razdelitev v naše sklade, pri tem ugotavljamo, da je ostanek dohodka po kritj-u izplačanih osebnih dohodkov v primerjavi z letom, 1965 nižji za 2 milijona N-din in poslovni sklad za 3,4 milijone N-din. ' Po sklepu delavskega svetal pa smo zvišali pri razdelitvi dohodka sklad skupne porabe za 900:000 N-din in obvezni rezervni sklad za 582.000 N-din. Rezultati poslovanja so v II. poletju slabši kot v I. polletju, kar pomeni, da so ukrepi reforme prišli v tem obdobju bolj do izraza in da bodo še bolj vplivali na poslovanje v 'letu 1967. Finančni rezultat din dohodek za razdelitev za preteklo obdobje bi bil lahko vsekakor boljši, če bi nam zaradi izgube električne energije in okvar strojnih naprav ter nedoseganja plana v livarni in obdelo-vaMci valjev ne izpadlo ca. 10 milijonov N-din realizacije. Zaradi tega nam enotni kazalci kažejo, da je celotni dohodek na delavca v upadanju za 4,6 % v primerjavi s porabljenimi sredstvi. Neto produkt -kot rezultat novo ustvarjne vrednosti n-a delavca je v porastu za 7,8 %, izplačani -osebni dohodki n-a de-lavca pa za 25,4 %. V letu 1965 smo -iz čistega dohodka pokrivali za izplačila osebnih dohodkov 63 %, v letu 1966 pa pokriya-mo 72,4 %, udeležba osebnih -dohodkov v celotnem dohodku je v letu 1965 je zvišala n-a 24,7 %. Povprečni osebni dohodki na zaposlenega brez n-eiindividualizdiranih osebnih dohodkov znašajo 848,96 N-din, z neiindi-vidualiziranimi osebnimi dohodki, M -so udeleženi s 4 %, pa znašajo 887,61 N-d-in. Do konca leta 1966 smo po programu rekonstrukcije in v livarno specialne litine vložili v nedokončane investicije 97,5 milijona N-din. Od preteklega leto so se investicijska vlaganja financirala v skupni višini 53,4 milijonov N-din, od tega odpade na: — sredstva Jug. investicijska -banke 30,6 milijonov N-din; — sredstva Splošne gospodarske bantee 22,8 milijonov Ndjn. V livarno specialne litine je doslej investirano 12,5 milijona N-din. Doslej je podjetje oročilo in vložilo v kreditni sklad banke 21,2 milijona Ndin. Ob razpravi zaključnega računa je delavski -svet osvojil predloge upravnega odbora kot sklepe, da moramo v bodoče kvartalno primerjati planirane in dosežene rezultate in rua podlagi teh obravnav sprejeti ustrezne sklepe. Izdelati moramo analizo notranjih rezerv in to v proizvodnjo ali stroških poslovanja -in režijskih stroških in predložiti ukrepe za izboljšanje razmerja med obratnimi in osnovnimi sredstvi, da bi jih spravili v skladnejša republiška razmerja in v razmerja ostalih železarn. Ne moremo ravno tediti, da sino (Spričo zaostrenih pogojev gospodarjenja, ki nam jih -prinaša reforma in skladno z našimi rezultati v tehnološkem in organizacijskem pogledu pripravljeni ugoditi vsem zahtevam, ki jih pred nas postavlja domače in tuje tržišče. Bolj, kot smo bili vajeni v preteklem letu, se moramo že takoj v začetku leta pripraviti na nove restrikcij-ske ukrepe s strani Narodne banike, ki jh bomo najbolj čutili na področju obratnih sredstev, višjih proizvodnih stroškov, efekte revalorizacije, pri plasmanu naših izdelkov zaradi konkurenčnih cen, pri izpolnjevanju izvoznih in uvoznih obveznosti ter financiranju investicij, ker obratna sredstva za normalno poslovanje in nemoteno nadaljevanje investicijskih del ne zadoščajo. Za izboljšanje likvidnosti smo v preteklem razdobju v najikri-tičnejših mesecih uspevali popraviti našo likvidnost s -kratkoročnimi krediti, kar pa bo v prihodnje spričo nitriteci jskih mer in zmanjšanja denarja V obtoku s strani Narodne banke in znane politike kreditnih bank silno težko, dokler ne bomo v prvi vrsti doma ukrenila vse potrebno za hitrejše obračanje obratnih sredstev.« K razpravi se je priglasil tudi tovariš glavni direktor Tugomer Voga. Dejal je, da je bilo v poslovanju preteklega leta čutiti dve značilnosti. Podjetje se je na eni strani znašlo v novih pogojih poslovanja, kar se je predvsem odrazilo v novih tržnih pc-gojih, na drugi strani pa se je poj-a/vilo vprašanje -koriščenja kapacitet, kar je zelo važno in čemur je potrebno posvečati vso pozornost. »Tržišče je postalo zahtevnejše in bolj omejeno in v določeni meri je omejena tudi varnost, ki je vladala doslej. Pojavila -se je borba za tržišče. Potrebno se je obnašati ko-t konkurent in soliden dobavitelj. To pa- narekuje od naših obratov veliko mero -tenkočutnosti v po-igladu prilagodljivosti, -kar je dalo določene uspehe v valjarni, -kakor tudi v 'livarni. Večji spodrsljaj pa je bi v livarni valjev. Kljub temu, da smo se v letu 1966 znašli v novih razmerah objektivnega značaja, momo v pogledu valjev -delno -pripisati razmeram in delu v naši tovarni. Da bi n-a-s taki spodrsljaji v bodoče ne več presenečali, predlagam, da bi tako problematiko v bodoče UO podjetja in DPS obravnavala kvartalno, s čemer bi lažje sledili premikom, ki v no-vin pogojih nastajajo.« Ko je govoril o -sistemu nagrajevanja, je tovariš glavni direktor dejal: »Poj-avlja se problem prelivanja sredstev -iz rentabilnih v nerentabilne obrate, kar vzbuja nerazpoloženje -ljudi v kolektivu. Zato smatram, da bo letos potrebno korigirati nefrdamji sistem stimulacije, s čemer bomo zagotovili napredek produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja. Najbolj pereče probleme, ki bi nastali, pa bo potrebno reševati iz skupnih -sredstev podjetja, ki jih bo potrebno ustvariti.« Govoreč o nagrajevanju naših strokovnih -služb, je tovariš glavni direktor poudaril, da bi te -službe morali postaviti v neposredno odvisnost od gibanja proizvodnje, »če -nam proizvodnja v realizaciji stagnira, bi morali -to občutiti vsi, ker bomo -sicer s stroški vedno višji, -s čemer bomo zmanjšali konkurenčno sposobnost. Upoštevati pa bo treba pri tem rezultat^ in napredek v delu. če je to v redu, mora biti temu primerna ttidi -stimulacija.« Nadaljevanje na 4. strani. znašala 22,2 %, v letu 1966 pa se V obdelovalnici valjev s Odbor Zvezne skupščine v železarni Odbor organizacijsko-političnega zbora Zvezne skupščine za samoupravljanje v delovnih organizacijah je imel dne 14. II. 1967 v prostorih Mlinarjevega Janeza na Teharjih svoje redno zasedanje. Poleg delegacije našega podjetja so bile navzoče še delega-cje iz EMO, Cinkarne in Topra. V delegacijah posameznih celjskih podjetij so bili predsedniki DSP, UO, sindikata, sekretarji ZK ter predsedniki mladine. Zasedanju je prisostvoval tudi predsednik skupščine občine Celje tovariš Zdravko Erogar ter predsednik občinskega sindikalnega sveta tovariš Bernard Strmčnik. Poleg predsednice odbora, tovarišice Šeat-Lasič Milke, je bilo v sestavu odbora še 16 članov iz vseh republik. Od članov naše delovne skupnosti so bili navzoči: tovariš glavni direktor Tugomer Voga, predsednik DSP Zagoričnik Ignac, predsednik DO Ramšak Marjan, predstavniki družbeno političnih organizacij, direktorji sektorjev, predstavniki del. enot in drugi. Na skupnem dnevnem _ redu iso hiili problemi s področja delavskega samoupravljanja v delovnih organizacijah, ki so trenutno središče pozornosti. Karakteristično za današnjo stopnjo našega samoupravnega si- Tov. šeat-Lasičeva v razgovoru z našim sodelav. na elektroplavžu sterna je namreč vprašanje, kako še naprej razvijati čim ne-iposrednejši vpliv samouprav-Ijaleev v delovnih enotah, ne da bi pri tem trpela enotnost, celovitost itn razvoj podjetja, kot celote. V večini naših podjetij so načelo decentralizacije skušali rešiti z uvedbo ekonomske enote. V novih gospodarskih po- svsp no st. Tu prihajamo v stik z dve-mi protislovji, ki sta vsekakor posledica pravno neurejenega stanja na področju ekonomskih enot. Stanje, kakršno je sedaj, vodi le k ustvarjanju množice manjših »podjetij«, ki v današnjih pogojih, ko nas gospodar- pomena, rešujejo na nivoju samoupravnih organov. Nujno je v naši zakonodaji prečistiti seznam pristojnosti organov upravljanja, iz katerega je treba izločiti vse tiste postavke, ki imajo operativni karakter. Tudi samoupravni organi sami si gojih pa se vse jasneje in vse pogosteje pojavlja potreba po preciznejši definiciji statusa ekonomskih enot, ker je to področje pravno nezadovoljivo rešeno. Vse bolj se namreč čuti pomanjkanje takih predpisov, ki bi jasno in točno opredeljeval fizionomijo in položaj ekonomske enote v podjetju. Iz diskusij moremo povzeti sledeče misli: Z gospodarsko reformo so se odnosi v podjetju bistveno spremenili. Podjetja postajajo bolj kot kdaj prej neposredno, odvisna od tržišča in zakonov, ki na tržiščih vladajo. Zato je nujno, da se podjetje na tržišču pojavlja kot celota, ne pa razdrobljeno po posameznih ekonomskih enotah. Vsi so bili enotnega mnenja, da bi bilo potrebna z zakoni precizirati pogoje za delovanje ekonomskih enott, podobno, kot imamo zakone za obstoj in delovanje posameznih podjetij. Na eni strani nam je vsem skupaj jasno, da integracija določenih podjetij iste •branše ni izvedljiva, če ni postavljena na trdne ekonomske in finančne temelje, na drugi strani pa stremimo za tem, da bi razdrobili podjetje samo na več ekonomskih enot in s tem v podjetju samem ustoličili finančno in ekonomsko neenot- člani odbora na elektroplavžu Gostje so si z zanimanjem ogledali obrate ska gibanja vse bolj silijo v integracijo in čim smotrnejšo delitev dela, vsekakor ne bi bila uspešna. Ob tem se pojavlja še eno vprašanje, to je problem investicij. Za železarno štore so investicije nujnost, brez katere bi podjetje v nekaj letih zabredlo v težave, saj so nekateri obrati v sedanjem stanju že tako zastareli, da je malo verjetno, da bi se z ozirom na stro- _ ške proizvodnje, M so nepo- ’ sredno vezani na proces dela, še dalj časa lahko uspešno bon rili za ohranitev tržišča. Nujno je, da se z modernim procesom proizvodnje doseže pocenitev proizvodnje in s tem konkurenčnost na tržišču. To pa bomo dosegli le, če bomo zasledovali tako politiko investiranja, ki bo zagotavljala prosperitete celotnega podjetja, ne le prosperitete njegovih delov. V razpravi je prišlo jasno do izraza, da bomo lahko le s centralizacijo sredstev za investicije, ki jih v široki razpravi potrdi kolektiv, torej na samoupravni m demokratični osnovi, uspeli pri izgradnji našega podjetja. Zanimivo vprašanje o katerem se je razpravljalo, je bilo tudi vprašanje odnosa med upravnim odborom, DSP in DSE ter operativo. Pudarjeno je bilo, da se določena vprašanja, ki- so čisto operativnega želijo spremembe programa svojega dela /tako, da bi izločili stvari, ki jih mora reševati operativa. Važno je, da se dogovarjamo o materialni bazi in in o normativnih aktih, pri čemer se morajo strogo opirati na družbeni plan, ki je v sedanjih pogojih gospodarjenja vedno važnejši dokument podjetja, -Odbor Zveznega organizacij -političnega zbora za samoupravljanje v delavnih organizacijah je pozitivno ocenil misli disku-taritov. Predsednica, tovarišica šet-Lasičeva, je poudarila, da si od takih sestankov, kakršen je bil sestanek na Teharjah, obeta! zelo mnogo. »Prišli smo k vam, da bi se o teh problemih pogovorili s tistimi, M jih resnično občutijo in vsalk dan rešujejo«, je poudarila. Iz razprav naših diškutaotov lahko jasno povzamemo misel, da je potreba po pravni ureditvi vprašanja ekonomskih enot nujna. Vprašanje ekonomskih enot mora biti postavljeno na ekonomske temelje, pri čemer ne smemo pozabiti nä enotnost podjetja. Po zaključni razpravi je odbor Zvezne skupščine odšel v Celje, kjer so si člani odbora ogledali muzej, pozneje pa so odšli na Svetino, kjer so se nadaljevali razgovori: z našimi predstavniki. — PL SPREJELI SMO#b “ SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA IN PRAVILNIK O DELOVNIH RAZMERJIH Dne 10. februarja je delavski svet sprejel spremembe in dopolnitve statuta, pravilnik o delovnih razmerjih in pravilnik o stanovanjski enoti. Najpomembnejša akta sta statut in pravilnik o delovnih razmerjih, o čemer smo že pisali v zadnjih dveh številkah Železarja. Oba akta je delavski' svet sprejel po predlogu upravnega odbora, ki je pri pripravi predloga proučil osnutek in pripombe ter dopolnitve, dane na razpravah v delovnih enotah. V obrazložitvi obeh aktov pred delavskim svetom so bila obrazložena stališča nekaterih enot do posameznih vprašanj in stališče upravnega odbora. S sprejemom navedenih aktov je urejeno področje, ki smo ga neposredno po izidu temeljnega zakona o delovnih razmerjih in temeljnega zakona o podjetjih urejali z začasnimi sklepi. Dokončna ureditev se je zavlekla zaradi spremenjenih predpisov o delovnih razmerjih v letu 1966. Kot Pravilnik o delovnih razmerjih tudi spremembe in dopolnitve Statuta urejajo predvsem delovna razmerja. Akti s področja delovnih razmerij so sprejeti'. Odslej smo 'dolžni svoje delo prilagoditi novo sprejetim določilom. Akti, ki smo jih sprejeli, naj valjajo za nas kot zakon, zato jih tudi spoštujmo tako, kot je treba spoštovati zakonite predpise. Uspešno izvrševanje določil Obeh aktov sedaj zahteva tudi ustanovitev organov, ki jih oba' akta določata. Gre za organe, ki odločajo o delovnih razmerjih oziroma o pravicah, dolžnostih in obveznostih delavcev in de-« lovnih razmerij. Ti organi bodo odslej pretežno pri delovnih enotah. S tem pa je delovnim enotam naložena odgovorna naloga že pri izbiri teh organov, ne manjša pa pri izvajanja sprejetih določil zlasti Pravilnika o delovnih razmerjih. Z akti* ki smo jih sprejeli, borno urejali delovna in druga razmerja! kar najbolj demokratično, kar je tudi intencija naše delovne zakonodaje. Demokratičnost pa (bo prišla do izraza le tedaj, če me bomo dopuščali formalizma in če bodo organi za odločanje o delovnih razmerjih zainteresirano izvrševali svoje dolžnosti. Teh dolžnosti pa ni malo: sprejem na delo, «poskusno delo, premestitev, ocena strokovne sposobnosti, izrekanje ukrepov zaradi kršitev delovnih dolžno- sti, odstranitev z dela in iz podjetja, izključitev in odločanje o prenehanju dela delavca, pomeni odločanje o določenih osnovnih eksistenčnih pravicah, kamor zlasti prištevamo pravico do dela. Določbe obeh aktov, o katerih govorimo, so bile predmet številnih razprav, kar smo že poudarili. Zaradi tega lahko trdimo, da sta oba akta odraz teženj delovnega kolektiva. Izvrševanje obeh aktov bo prišlo polno do izraza šele z izvolitvijo organov predvidenih z obema aktoma, to pa bo že skoraj, saj so volitve organov upravljanja pred nami. Delavski svet jih je razpisal za dne 30. marca letos. V. Jenšterle dipl. iur. VOLITVE DNE 30. MARCA 1967 BOMO VOLILI ORGANE UPRAVLJANJA Po zakonu o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, volimo organe uprav-ilanja vsako leto. Volitve se iz-« vedejo po zaključnem računu, voli pa se polovica članov v delavski svet podjetja in polovica v delavske svete enot. Letos poteče mandat tistim članom organov upravljanja, M so bili izvoljeni v leu 1965. Delavski svet izvoli vsako leto tudi nov upravni odbor. Z razpisom volitev za dne 30. marca tega leta, je delavski' svet določil organe za izvedbo volitev. Ti organi so že orga- Zaključni račun {Nadaljevanje z 2. strani) V svojem izvajanju se je tovariš direktor dotaknil tudi problema vrednosti sredstev na zaposlenega. Dejal je, da bo potrebno hitreje usmerjati vsa razpoložjiva sredstva v izboljšanje sedanjega stanja in poudaril, da bo pri tem potrebno voditi pametno politiko. »Naša sredstva lahko intenzivno vlagamo, bodisi v stare obrate ali pa v nove. Oboje ne bomo zmogli.« Ko je govoril o našem odnosu do izvoza, je dejal: »Mi se zelo težko vključujemo v izvoz na zahodu iz tehničnih razlogov, pa tudi zaradi cen, ker pač ne moremo biti konkurenčni. Zato predstavlja pridobitev konvertibilnih valut za podjetje Vedno določeno žrtev. Izračunati bo potrebno katere surovine oziroma reprodukcijski material bo potrebno uvažati iz kovertibil-nih področij in kakšna bo žrtev na dohodku pri tem uvozu. Pristopiti moramo k popolnejši analizi tržišča, tako glede domače potrošnje in možnosti vključevanja v mednarodna menjavo. UO se je strinjal s tem, da celotno gospodarsko problematiko podjetja razpravlja kvartalno. Pri tem bomo morali večjo odgovornost prenesti na strokovne službe.« V nadaljnji debati so posamezni diskutanti še podrobneje osvetlili posamezna poglavja iz zaključnega računa, na kar je DS zaključni račun potrdil. P. L, niziraM izvedbo kandidacijskih zborov v delovnih enotah. Kakor pri kandidiranju za volitve v najvdšje organe družbeno-po-litičnih skupnosti, smo kandidirali najboljše možne kandidate tudi za volitve organov upravljanja v podjetju. Na volitvah pa bomo izmed predlaganih kandidatov volili najboljše. Upravljanje je najbolj odgovorna naloga v podjetju. Od odločitev organov upravljanja je odvisno gospodarjenje, od gospodarjenja pa uspeh podjetja. Zaradi tega preudarno izbirajmo najboljše člane delovne skupnosti, take, M se bodo zavedali odgovornosti, (ki jim jo z izvolitvijo nalaga delovna Skupnost. Vinko Jensterle, dipl. iur. šole za samoupravljalce Sredi decembra so pričela predavanja dvem skupinam pri. javljencev šole za 'samoupravljavce. Od 85 v začetku prijavljenih jih je obiskovalo predavanja ob zaključku le 17 — 37 slušateljev. Sola je bila torej slabo pripravljena. Kljub temu, da iso bila predavanja zanimiva in po svoji vsebini bogata, ugotavljamo, da ni bilo dovolj storjenega, da bi udeleženci dobili nadomestilo v dneh, ko so se vršila predavanja. Tudi predavatelji so često izostajati, umik je bil večkrat spremenjen, predavanja smo večkrat prelagali ali pa jih celo ni bilo. Tisti, ki so se resno lotili šole, so bili upravičeno nejevoljni nad takim potekom. Vsekakor je v bodoče pri takih stvareh potrebno več priprave, saj je jasno, da bodo (lahko samo razgledani ljudje objektivno ocenjevali probleme proizvodnje, ki so predmet samoupravnih organov. Poleg drugih pomanjkljivosti je bilo tudi ugotovljeno, da se sodelovanje z Delavsko univerzo ni obneslo in da je bolje, da se v bodoče angažirajo lastni strokovni kadri, ki so tudi sedaj pokazali, da znajo dobro posredovati snov poslušalcem. V prihodnje bi bilo v program take šole potrebno uvesti tudi predavanja iz delovnih razmerij, iz zakonodaje o socialnem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpise o HTV in še posebej poglavje o pravilnih odnosih. Predvsem pa je potrebno vključevati mlade proizvajalce. Ni umestna misel mladih ljudi, da jim tako izobraževanje ni potrebno, češ, da od njega ni materialne koristi, Le pravilno izobražen samoupravljavec lahko naredi podjetju veliko korist. — R. U. ŽENE SO PRAZNOVALE Na predvečer praznika DNEVA ŽENA na 8. marec, so žene območja Krajevne skupnosti štore praznovale svoj dan. Na skupiti proslavi, ki so jo skrbno pripravili prosvetni delavci Osnovne šole in WU štore, izvedli pa pionirji in cicibani — so čestitati mamicam-že-nam k prazniku z izbranim programom. K pestremu sporedu «so veliko prispevali tudi pevci DPD SVOBODE ŠTORE, kakor tudi tovariš Avgust CERER. Tudi s pozornostjo pogostitve, ki jo je odlično izvedel tovariš Štefan Krumpak so bile žene zelo zadovoljne, celo presenečene. Vsi ti skromni izrazi pozornosti so bili iskreni — in tako so jih naše žene tudi sprejemale. Bile so zadovoljne, da so za uro, dve, pozabile na svoja domača opravila ter doživele lep in svečan dan. P. F. O DELU ZVEZE KOMUNISTOV Po letni konferenci ZK v Železarni Štore je novo izvoljeni komite na svojih sejah razpravljal o bodočem delu naše osnovne organizacije. Ker je bil na konferenci sprejet sklep o reorganizaciji ZK v okviru našega podjetja, je prva seja posvetila izredno pozornost delu komunistov v novih pogojih. Ker so se prejšnje osnovne organizacije po obratih in službah razpustile, smo ostali brez prave povezave med člani ZK in komitejem. Kot je bilo že na konferenci pojasnjeno, obstaja sedaj v železarni štore le ena osnovna organizacija. V posameznih enotah in službah pa imamo le grupe komunistov. Že na sami letni konferenci, še bolj- pa na prvi seji tovarniškega komiteja je bilo ugotovljeno, da stare osno-ne organizacije niso imele pravega življenjskega prostora, niso bile dovolj idejno močne, da bi lahko nakazale probleme iz naše proizvodnje kakor tudi družbene dejavnosti. Posamezne osnovne organizacije niso delale, delali so le posamezniki. Iz tega dejstva sledi pravilnost in smotrnost reorganizacije ZK v našem podjetju. Na prvi seji tovar niškega komiteja je prevladovalo mišljenje, da je treba aktivnost komunistov v reorganizirani osnovni organizaciji organizirati najprej v grupah v obratih in {Službah. V tem članku bi temu vprašanju posvetili nekaj misli in naj bodo kat pomoč pri orientaciji aktivnosti v grupah. V grupah je treba doseči čim večjo aktivnost (komunistov, da bodo postali javni delavci medi kolektivom, ne pa izolirani posamezniki. Kat že rečeno, bi grupe ne zamenjale prejšnjih osnovnih organizacij in ne bi imele rednih sestankov, če nastane konkreten problem v net kem obratu, se lahko grupa sestane na pobudo vsakega člana ZK in razpravlja o problemu ter zavzame določena stališča ali pa ga po potrebi posreduje celotni osnovni organizaciji v obravnavo. Delo komunistov mora biti javno, javno pa bo takrat, kar idar bomo ideje in principe ZK ter stališča do določenih problemov zastopali na sestankih sindikata, DSP, DSE in drugod. Zato naj se komunisti ne sestajajo samo v grupah, grupe naj se sestanejo takrat, ko se je potrebno predhodno dogovoriti, kakšna stališča naj se zavzamejo v nekem samoupravnem organu ali drugod. Načelna stališča, kot je problem delitve, {samoupravljanje in drugi aktualni problemi pa naj se rešujejo na nivoju celotne osnovne organizacije. Druga organizacijska oblika, ki je nastala po reorganizaciji ZK in katere delu so bile posvečene naslednje seje komiteja* so aktivi. Aktivi bodo delali na področjih, ki jih je nakazala konferenca. Ta področja so: ideološka vzgoja komunistov, samoupravljanje in družbeno ekonomski odnosi. Sedaj so pri tovarniškem komiteju ustanovljeni trije aktivi za omenjena! področja, ker mislimo, da je na teh področjih še precej nerešenih vprašanj. Ko se določeni problemi na področju enega izmed aktivov z uspehom rešijo, se lahko dotični aktiv razpusti in se po potrebi ustanovi drugem ga, ki se bo ukvarjal s problematiko, ki ise pojavi. Aktivi so postavljeni na prostovoljni osnovi, to se pravi, da se vsak, ki misli, da bo lahko prispeval delež k rešitvi nekega problema, odloči za delovanje v enem ali (drugem aktivu. Pri tovami-i škem komiteju so ustanovljena) vodstva aktivov: aktiv za utrjevanje samoupravljanja vodi Le. ban Jože, aktiv za družbene in ekonomske odnose Rozman Franc z elektroplavža ki aktiv za razvoj idejne rasti članov ZK Barbone Janez iz livarne valjev. Aktivi imajo dovolj dela. Tako se bo v začetku aktiv za utrjevanje samoupravljanja spoprijel z vprašanjem samoupravnih odnosov, kajti zmaga na item področju je končni cilj programa ZK, kakor tudi naše celotne družbe. Tu je še precej nerešenih vprašanj, ki jih moramo oh reorganizaciji ZK reševati nekoliko drugače. Zavedati se moramo, da se ZK vse bolj umika s pozicij oblasti, zato je treba preučiti stališča komunistov do samoupravnih organov. V času idejnega preraščanja vj ZK, čigar posledica je reorganizacija Zveze, je to nujno potrebno. Postaviti se morajo j asine smernice kako naj člani ZK delujejo v samoupravnih organih, da bodo ie-ti čim bolj uspešno izpolnjevali svoje naloge. ZK ne more delovati zunaj sar moupravnih organov, ampak naj sodeluje pri odločanju ekui paj z drugimi delovnimi ljudima, kot člani isamoupravniih organov in kot družbeno politični delavci. Mladino je treba pripraviti, ida se bo vključevala v samoupravne organe, kajti ne smerno pozabiti, da je aktivnost mladine in njena želja po Vključevanju in delu v samoupravnih organih merilo idejne močil ZK. Še mnogo važnih vprašanj je, s katerimi se bo kratkoročno ali dolgoročno ukvarjal aktiv za utrjevanje samoupravljanja. Vsekakor bo treba preučiti razširjenje pooblastil DSE, kajti pri razpravah o Statutu in Pravilniku o delovnih razmerjih se je mnogo govorilo o decentralizaciji m pristojnostih delovnih enot. Aktiv za družbene in ekonomske odnose se mora odločno zavzeti za sprovajamje politike osebne odgovornosti. Nedvomno bo dejavnost aktiva v tej smeri deležna široke podporej članov kolektiva. Tu informiranost kolektiva ni popolna niti uspešna. Sedanja sredstva ini načine informiranja bo potrebno izpopolniti v taki meri, dal bodo zbudila zanimanje pri širšem krogu kolektiva. Vlogi, mestu, medsebojnim odnosom in nadaljnjemu družbeno ekonomskemu razvoju ekonomskih enot bo moral aktiv posvetiti tudi več pozornosti. Sistem nagrajevanja je treba izpopolniti z merili za ugotavljanje učinka. Sistem nagrajevanja mora nuditi možnost slehernemu zaposlenemu, pa naj (bo to strofcovlnjak ali preprost (delavec, uveljavitev njegovega osebnega znanja in sposobnosti. Posebne naloge postavlja pred aktiv kakor tudi pred vse nas gospodarska reforma. V nov Si Istem gospodarjenja se moramo (vključiti čim hitreje in najti v pjem itudi svoje mesto. Naš razvojni program mora imeti jasno in določno začrtano perspektivo v novih pogojih gospodarjenja. Aktiv za razvoj idejne rasti članstva ZK se bo ukvarjal z idejno opredelitvijo komuni-Istov do iključnih vprašanj v kolektivu, kakor tudi vprašanj, M Se tičejo celotne naše sociali-(stiične družbe. Znotraj kolektiva se bo moral zavzeti za odgovornost članov ZK. Na sedanji stopnji razvoja ZK je komunist odgovoren predvsem na tistem področju, kjer dela, to je v samoupravnih organih in drugih družbeno političnih organizaci- jah. ZK se mora boriti za samoupravne odnose, orodje zal dosego teh ciljev pa je demokratična borba mnenj. Z ljudmi, ki so nagnjeni k negativnim pojavom, se bo moral aktiv spustiti v direktno borbo in jih preko osnovne organizacije; javno razkrinkati. Skratka, aktiv mora skrbet^ ida se bo sleherni komunist zavedal, da je ZK zavesten, organiziran idejnopolitični činite^ na čelu naprednih sil v podjetju. Aktiv se mora zavzemati za adejno opredelitev članstva na-pram samoupravljanju, gospodarski reformi, {kadrovski politiki, nacionalnemu vprašanja in mednarodnim odnosom,. Piri reševanju teh problemov! morajo komunisti nastopiti odkrito, se boriti za njihovo rešitev in se za to čutiti polno odgovorne, kajti le tako si lahka! pridobitno in ohranimo ugled* Naše delo, vedenje in dostojanstvo ne sme biti slab vzor drugim, zlasti ne mladini. Z naštetimi in še mnogimi drugimi vprašanji se bodo srečali aktivi pri svojem delu. Da bedo čim bolj dorasli svojim nalogam, morajo biti številni. Na tej stopnji izvajanja reorganizacije ZK v Železarni Staral so še maloštevilni. Stalno članstvo v posameznih aktivih j času, nad 208 ur pa nadure. 3. Glede izplačila OD za mesec februar 1967 je sMendil, da ise izplača akontacija vsem ekonomskim enotam v enaki višini vrednosti točke s tem, da se za mesec februar 1967 angažira ista masa OD kot za mesec januar 1967. 4. Upravni odbor je potrdil operativni plan proizvodnje za marec 1967 s tem, da se pri elektroplavžu črta predvidena proizvodnja, ker elektroplavž predvidoma v marcu zaradi defekta ne bo obratoval. 5. V pogledu dodatnega dopusta ekonomskim enotam ja akceptiral skupno maso 1.4841 dni sjtem, da se vzamejo v ob-| /.ir samo prve tri težavnostne stopnje. E 6. Kadrovski sektor naj v zvezi s sklepom pod 5. pripravi varianten predlog za obrate in sicer koliko dni odpade na obrat ali na delovno mesto. V izračun dopustov se vključijo tudi sobote. Pri tem je upoštevati tiste člane kolektiva, ki zaradi potrebe delajo redno 48 ur tedensko. 7. Razširi se zasedba na delovnem mestu »referent osnovnih sredstev I« od 1 na 2. 8. Predlog ponovne analitične ocene za delovno mesto »asistent za hladno predelavo valj-nih proizvodov« se predloži DSP v obravnavo in eventualno potrditev. 9. Upravni odbor je vzel na znanje potno poročilo tovariša Suharja o potovanju v Bolgarijo- 10. Tovarišu ing. Burniku sa podaljša bivanje v Indiji za eno leto. - 11. Odobri se udeležba tovariša Plazarja Staneta v strokovni ekskurziji v ZRN. 12. Kadrovska služba naj pripravi predlog za angažiranje zdravnika Zdravstvene postaje štore in naj v tem predlogu zajame vse naše potrebe. 13. Delavskemu svetu se predloži odobritev 3.500 N-din za praznovanje žena-članic kolektiva ob priliki Dneva žena in sicer iz sredstev sklada skupne porabe. • 14. UO zavrne prošnjo žena iz Kompol, ker je dal pomoč samo aktivno zaposlenim ženam. 15. Z veljavnostjo 15. III. 1967 se postavi v livarni valjev za vršilca dolžnosti obratovodjo tovariš ing. Barborie Janez. 16. Odobri se službeno potovanje tovariša ing. Zakonjška Nikolaja v Francijo s tem, da se odobrijo tri dnevnice. 17. Odobri se službeno potovanje v inozemstvo tovarišu glavnemu direktorju in ing. Plevnik Slavku, ki bo trajalo brez vožnje 12 dni s tem, da se odobrijo potni stroški v približni višini 2.700 N-dinarjev. Obiskala bosta razne firme v zvezi z našo rekonstrukcijo koj zberemo na zbiralšču V ■podjetju, da bomo s skupnimi močmi preprečevali in reševali družbeno premoženje. — A. G. 34 mednarodni livarski kongres v Parizu V Parizu bo v času od 1. čk> 6. oktobra 1967 34.’ mednarodni livarski kongres, ki se ga bo udeležilo približno 2100 strokovnjakov iz okoli 30 držav. Razpravljali bodo o najniovejših do, sežkih na področju metalurgija s posebnim poudarkom na nove postopke v livarstvu. Posamezne skupine kongresa bodo zasedale v pariški palači UNESCO. Stran 8 Občni zbor sindikalne Ves mesec februar 196? je potekal v znamenju zelo razgibane sindikalne aktivnosti, ki je imela svoj glavni poudarek na pripravah na občni zbor sindikalna podružnica železarne, na občnem zboru samem, ki je bil dne 18. februarja 1967 v prostorih Kulturnega doma Železarne Štore, kakor tudi na formiranju novih sindikalnih odborov podružnic. Na občnem zboru je poleg poročila, ki je bilo objavljeno v prejšnji številki našega flasila, podal še splošno poro-ilo o delu sindikalne podružnice ing. Janez Barborič, dose-dani predsednik izvršnega odbora. Zaradi poteka dveletne mandatne dobe so bile na občnem zboru izvršene volitve. Za predsednika izvršnega odbora je bil izvoljen tovariš KAVKA Marjan iz energetskega obrata, za tajnika izvršnega odbora pa Ing. Barborič Janez ROZMAN Franc iz mehanične delavnice. Izvoljen je bil tudi novi 15-članski Izvršni odbor, 5-čIanski nadzorni odbor ter se. dem delegatov za občni zbor občinskega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Celje. Podrobni podatki z navedbo posameznih izvoljenih članov so bili objavljeni v »Štorskem Informatorju« z dne 21. 2. 196?. Po uvodnih besedah tovariša ing. Janeza Barboriča se je razvila živahna razprava, katere povzetek objavljamo na naslednji strani. I POROČILO'PREDSEDNIKA SINDIKALNE PODRUŽNICE S kratkimi uvodnimi besedami je tovariš ing. Barborič Janez pozdravil prisotne in orisal delo sindikalne podružnice -v Železarni Štore v preteklem mandatnem obdobju. Ko je govoril o vlogi sindikata, je dejal, da le-ta danes ne more biti več v tem. da omogoča članstvu ugoden nakup ozimnice, raznih ne-kurantnih industrijskih proizvodov, da se ukvarja s prirejanjem zabav in podobnim, kar je bilo morda umestno v prvih povojnih letih, temveč, da je osnovna naloga sindikata, da se orientira na izboljšanje materialnega položaja delavca, da se bori za boljše pogoje samoupravljanja. da vsklajuje interese članstva z interesi kolektiva in se bori proti vsem zu-nanim in notranjim činiteljem, ki to zavirajo. Pozitivno je ocenil delo IO, poudaril pa je, da je bilo delo sindikalnih pododborov manj uspešno in je prišlo do izraza predvsem pri izvedbi volitev in pri izbiri kandidatov za samoupravne organe. »Vloga sindikata«, je dejal tov. ing. Barborič, »kot zaščitnika pravic in interesov delavcev, se lahko pokaže predvsem pri sindikalnih pododborih. Komisija ,za prošnje in pritožbe in komisija za socialna vprašanja sta v pretekli dobi vse prošnje sicer reševali, vendar komisija pri. IO ne more dovolj poznati problematike članstva po enotah. Smatram, da morata biti sindikalni pododbor in njegov predsednik zaupnik delavcev, ki poznata te probleme ter da se člani poslužujejo te svoje organizacije za zaščito pravic iu interesov. S tem bo vloga in pomen pododborov bistveno zrasel, s čimer bo tudi sindikalna organizacia v celoti bolje opra, vila svojo vlogo.« V svojem nadaljnjem izvajanju se je tov. ing. Barborič dotaknil decentralizacije. Dejal je, da se pojavljata dve težnji. Prva težnja je centralno upravljanje s sredstvi, druga je težnja popolne decentralizacije. »Vsekakor je rešitev v sedanjih družbenih ekonomskih pogojih nekje v sredini«, je poudaril ing. Barborič. »Problem EE, kakršne imamo, je prisoten tako pri vprašanju njihove ekonomske moči kakor pri vprašanju notranje delitve. Največji problem je v tem, da enako delo ne najde enakega vrednotenja na trgu. Seveda se pri tem pojavljajo enote, ki ne postajajo bogate le z lastno .zaslugo, ker njihovo delo, ki ga trenutno trg, ne pa družba, bolje vrednoti, da- ' je večje dohodke. Seveda smo zainteresirani, da ekonomske enote prosperirajo, vendar pa ne moremo mimo dejstva, da tako stanje pozvroča neenakopravne odnose med enotami, kar vodi v nesložnost v delovni organizaciji.« Tovariš ing. Barborič se je ustavil tudi ob našem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Poudaril je, da je bil s sprejetjem novih načel delitve narejen občuten korak naprej in izrazil prepričanje, da so bila ta načela dobro pripravljena. Vendar.pa je poudaril, da so tu še določene pomanjkljivosti, ki se porajajo v novih tržnih pogojih, s spremembami v politiki cen, v nepravilnem normiranju del itd. Izrazil je prepričanje, da je potrebno te pojave stalno spremljati, jih proučevati in nanje pravočasno reagirati. »Nujno je, da v podjetju uredimo službo, ki se bo ukvarjala izključno samo s temi problemi.« V svojem nadaljnjem izvajanju je tov. ing. Barborič govoril o položaju črne metalurgije v novih pogojih gospodarstva. »Črna metalurgija se je lansko leto na tržišču znašla v konkurenčnem odnosu do proizvodov črne metalurgije, ki prihaja iz uvoza. Tu gre predvsem za surovo železo, za valje, pa deloma tudi za valjarske izdelke. Večinoma so cene uvoženih izdelkov znatno nižje od naših, včasih pa še celo nižje od naših lastnih cen. Znašli smo se torej v mehanizmu vključitve v mednarodno delitev dela z vsemi tistimi posledicami, ki jih je napovedala in predvidela gospodarska reforma. Iz vsega tega sledi, da nas čaka v bodočnosti trdo delo. Prav zaradi tega mislim, da je potrebno, da opozorimo vse naše odgovorne ljudi in delovne kolektive na pojav, ki nas vznemirja, namreč pojav, da OD v nekaterih negospodarskih panogah nenormalno naraščajo. Nobena skrivnost ni, da prejemajo razne kategorije delavcev v trgovini, bankah, zavodih itd., višje OD, kakor delavci, kvalificirani, visokokvalificirani, fizični in umski, v črni metalurgiji in industriji nasploh. Tudi ni skrivnost, da cene v široki potrošnji še vedno naraščajo, ne nazadnje zaradi pritiska tistih kategorij na tržišče, ki imajo od tega korist. Prepričan sem, da delavci v črni metalurgiji tako ne bomo dolgo vzdržali in da ne bomo konkurenčni, če bomo z OD prisiljeni loviti negospodarske organizacije in če se bodo cene artiklom široke porabe še nadalje poviševale. Smatramo, da imamo pravico ne samo v interesu gospodarske reforme, temveč tudi v interesu delavskega razreda, ki je zaposlen v tako težki panogi, kot je črna metalurgija, zahtevati, da se to stanje popravi. Lahko trdim, da smo delavci našega podjetja zelo razumno reagirali v tem položaju, saj kljub možnostim nismo vztrajali na poviševanju OD, ker vemo, da bi to v kasnejših letih lahko povzročilo resno nazadovanje podjetja kot celote, ki mora iskati svoj napredek v modernizaciji. Vendar pa bo stanje, ki sem ga omenil zgoraj, privedlo do tega, da bomo morali osebnim dohodkom delavcev v negospodarskih panogah nehote slediti, to pa pomeni, da bo šlo spet vse po starem. Potrebno je, da skupnost samoupravljalcev najde pot za vsklajenje teh odnosov.« Ob koncu svojega izvajanja se je tov. ing. Barborič zahvalil kolektivu za dveletno zaupanje. POVZETEK IZ RAZPRAV Na občnem zboru sindikalne podružnice železarne štore so se k razpravi priglasili tovariš Gorjanc Franc, obratovodja jeklarne, tovariš Žmahar Ivan iz analize tržišča, tovariš glavni direktor, Tugomer Voga in tovariš Strmčnik Bernard, predsednik Občinskega sindikalnega sveta Celje. Kot prvi je govoril tovariš Gorjanc Franc, ki je govoril o bonificiranih delovnih mestih delavcev. Dejal je, da je ena osnovnih dolžnosti sindikata v Jugoslaviji, da skrbi za tiste delovne ljudi, ki delajo na posebno težkih delovnih mestih, s tem, da dobijo skrajšano delovno dobo. Tovariš žmahar Ivan, kot naslednji diskutant, se je v svojem izvajanju dotaknil predvsem problemov soc. zavarovanja. V prvem delu svojega izvajanja je tovariš žmahar govoril o moćni zako- Posnetek z občnega zbora podružnice Železarne Štore nodajni dejavnosti na tem področju, ki je bila posledica gospodarske reforme. Zavzel je kritično stališče do določila o 5 % stopnji za zdravstveno zavarovanje in poudaril, da ta sredstva ne morejo zadoščati za kritje potreb zdravstvenega zavarovanja, ker je procent izračunan na maksimalni participaciji zavarovancev na eni strani, po drugi strami pa na povečanju osebnih dohodkov, čeprav je očitno, da so ukrepi gospodarske reforme pri velikem številu delovnih organizacij dovedle do stagnacije osebnih dohodkov. Po novih zakonskih predpisih plačujejo boleznine do 30 dni gospodarske organizacije same. Predvideno je bilo, da bodo ti stroški kriti s sredstvi 1,5 %, 'kolikor po novih predpisih gospodarske organizacije manj prispevajo v sklad socialnega zavarovanja. Vendar nam je vsem jasno, da sredstva iz tega enega in pol procenta ne bodo zadoščala za kritje dejanskih stroškov. Gre torej za ponovno obremenitev gospodarskih organizacij. V svojem nadaljnjem izvajanju je tovariš žmahar govoril o vprašanju delovnih invalidov. Dejal je, da smo vrsto let po vojni vlagali maksimalne napore za dvig produktivnosti dela in s tem brez dvoma marsikje pozabili na našega delovnega človeka. Angažiranost naših delovnih ljudi je pri tem dosegla maksimalno stopnjo, s čimer je tudi popolnoma naravno narastlo število invalidov. _ Poleg tega pa smo v tem času vložili maksimalna lastna sredstva, da bi zmanjšali stalež in število invalidov. Kljub temu pa danes ugotavljamo, je dejal tovariš Žmahar, da imamo še vedno vrsto težkih delovnih mest, ki ne uživajo nikakršnih privilegijev v odnosu na druga podobna delovna mesta. »Celo baletke«, je dejal tovariš Žmahar, »imajo danes že bonificiran delovni staž, kot da bi bile najvažnejši gospodarski faktor v Jugoslaviji«. Mislim, da je naloga tistih ljudi, ki delujejo v zvezi in konkretno sodelujejo pri teh problemih* da razčistijo ta vprašanja. Opažamo pa, da pride osnutek Zakona v dveh izvodih iz zveze v republiko, kjer ga dobijo trije ljudje, od tam pa gre v skupščino, kjer je sprejet. To niso stvari, ki bi jih smeli tretirati kot »strogo zaupno«. Takšni osnutki bi morali najprej v delovne kolektive, kjer bi le-ti dali svoja mnenja in s čemer bi se prav gotovo izognili napakam v naši zakonodaji. Ko je govoril o participaciji k zdravstvenim storitvam je naglasil, da to ne uvajajo Komunalne skupščine socialnega zavarovanja same, marveč je to predvidel že Temeljni zakon in Izvršni svet, ko je določal 5 % stopnjo za zdravstveno zavarovanje. Z maksimalno participacijo in s porastom osebnih dohodkov je bilo poslancem v skupščini prikazano, da bo vseh sredstev za zdravstveno zavarovanje v SRS kljub znižani stopnji od 8 % v lanskem letu na 5 % v letošnjem letu, za 8 % več kot v letu 1966. Pri sestavi predračunov pa se je pokazalo, da ta utemeljitev ne drži. Celjska komunalna skupnost predvideva, da bo zbrala 1.600 milijonov manj sredstev od leta 1966. V tem znesku je zastopano zdravstveno varstvo (bolnice, ambulante) s 400 milijoni S-din. Naloga zdravstvene službe je, da se s svojo organizacijo poleg gospodarskih organizacij vključi v reformirane pogoje gospodarjenja. V kolikor tega ne bo storila, bo šlo to na račun tistih zavarovancev, ki so ob bolezni ali nesreči pri delu potrebni pomoči. Naloga odgovornih služb v podjetju je, da bodo ta gibanja zasledovale v zaščito nas zavarovancev. Tovariš glavni direktor Tugomer Voga je v svoji diskusiji pozitivno ocenil uvodne, besede tovariša Barboriča. V svojih izvajanjih se je najprej dotaknil problema uspeha našega podjetja v preteklem letu. Dejal je, da vrednost sredstev za delo v železarni Štore izredno nizka, saj znaša 214.000 S-din na delavca, kar- je. daleč pod slovenskim in jugoslovanskim povprečjem. (Slovenija 300'* Jugoslavija 315). »To jasno kaže. na slabo opremljenost in na velike težave, s katerimi se mora boriti naš delavec, ko ustvarja še tako visoka sredstva. Nedvomno izvira od tu potreba po moder- nizaciji, če bomo hoteli, da se bo naše podjetje uspešno vključevalo v domačo in mednarodno delitev.dela.« Govoreč o problemu centralizacije in decentralizacije je tovariš glavni direktor dejal, da smo v železarni na tem področju nedvomno napravili velik korak naprej, kar dokazujejo tudi ekonomske enote, 16 po številu. Vendar pa je poudaril, da se jasno kaže potreba pò bolj jasni koncepciji decentralizacije, pri čemer je po njegovih besedah potrebno upoštevati tudi ekonomske čini-telje. Nadalje je govoril o možnostih izkoriščanja kapacitet, ki so bile v preteklem letu za ca. 6 % neizkoriščene. Poudaril je, da so ravno tukaj velike rezerve, ki jih ni težko doseči. Vzroki za nedoseganje kapacitet so po besedah glavnega direktorja tako subjektivne, kakor tudi objektivne narave. Posebno pozornost je posvetil problemu osebnih dohodkov in opozoril na nenehno naraščanje cen v trgovini. »Mislim, da moramo ta očiten disproporc z vso ostrino dokazovati. Tu ne more biti izgovora, češ, — »vi se sami upravljate, pa' se bomo še mi«. Proizvajalci dobrin se na ta način istočasno nahajamo v dveh sferah, ker smo tudi potrošniki. Če bo potrebno, bo tudi naš neposredni proizvajalec kritično gledal na odliv vsakega dinarja, pa naj gre za socialno zavarovanje ali pa za druge fonde, ki se formirajo v materialni sferi. Če vidimo, da je za socialno zavarovanje premalo denarja, potem moramo to vprašanje analitično reševati, se pravi pokazati, kje so rezerve, kdo naj jih najde, kdo je tisti, iki je to povzročil, ali pa, da se celotno socialno zavarovanje podredi našim materialnim možnostim. Mi vemo, da mora nekaj sredstev ostati za stanovanja in za razširjeno reprodukcijo, moramo pa imeti enako stališče tudi do sredstev za različne fonde. Ne moremo še nadalje tolerirati pojavov, da po eni strani z lastnimi močmi in ukrepi ter z lastnimi investicijami zmanjšujemo stalež in invalidnost, na drugi strani pa se nam dajatve kar naprej zvišujejo. . Tovariš Strmčnik Bernard, predsednik občinskega sindikalnega sveta je govoril 6 problemu gospodarske in družbene reforme. Dejal je, da je bila gospodarska reforma na splošno v zadnjem obdobju preveč poudarjena, premalo pa se je razpravljajo o družbeni reformi, brez katere tudi ekonomskega napredka ne more biti. Tisto, kar se je v preteklih letih pokazalo kot negativno, ni izhajalo vedno iz gospodarskih ukrepov, temveč velikokrat iz političnih. DanesMv obdobju gospodarske in družbene reforme, gre za združeno pridobitev novih kvalitet tako na področju ekonomike, kakor tudi na področju družbenih samoupravnih odnosov. »Ne smemo poenostavljati koncept družbene reforme s tem, da iščemo njegovo realizacijo le v ukrepih gospodarskega značaja. Gre namreč za globoko družbeno reformo.« Ko je govoril o vlogi sindikata v novih pogojih je dejal, da mora biti sindikat tista politična sila, ki bo znala sleherni problem, ki se pojavi v delovni organizaciji, skupno s celotnim kolektivom pravilno interpretirati. Zato je naloga sindikata pravilno obveščanje ljudi na način, ki bo omogočil, da bo naš delovni človek prišel na seje samoupravnih organov oborožen z jasnimi stališči. Tovariš Strmčnik se je dotaknil tudi problema decentralizacije. »Decentralizacijo moramo razvijati naprej v smislu družbene reforme, vendar velja presoditi, kakšen je položaj konkretne delovne organizacije. Železarna Štore je šla v pogledu decentralizacije na celjskem področju najdlje. Toda v vaših pogojih -je'treba presoditi, kako daleč lahko gre materialna decentralizacija z ozirom na investicijsko izgradnjo in potrebo po koncentraciji kapitala. Brez dvoma mo-rarno% decentralizacijo do potankosti speljati. Toda, izpeljali/jo bomo takrat, ko bodo dani vsi pogoji za to. Velikokrat grobo zamenjujemo pojme: Samouprava in delovna disciplina, torej pojme vodenja in opravljanja. Na seji DSP smo si vsi člani enaki, ne glede na hierarhično lestvico. Ko pa je seje konec in moramo sprejete sklepe spraviti v življenje, je spet nujno načelo nadrejenosti in podrejenosti, kajti brez tega je vsako operativno izvajanje sklepov samoupravnih organov zaman.« V pogledu socialnega zavarovanja je tovariš Strmčnik poudaril, da je skrajni čas, da se pred zdravstveno službo postavijo jasne zahteve in roki za sodobnejšo organizacijo ter dokončno ureditev tega vprašanja. Izjava novega predsednika Izvršnega odbora Na sindikalnem občnem zboru Železarne Štore je bdi za predsednika Izvršnega odbora sindikalne podružnice izvoljen tovariš KAVKA Marjan iz energetskega obrata. Ob tej priliki smo mu postavili nekaj vprašani^ Kavka Marjan Kakšno je bilo vaše dosedanje delo v sindikatu? — V sindikatu delam že 6 let. V teh letih sem imel funkcijo podpredsednika Izvršnega odbora sindikalne podružnice železarne in funkcijo predsednika sini dikalnega pododbora energetskega obrata. Kaj menite o vaši novi funkciji? — Vloga predsednika Izvršnega odbora v sedanjih družbenih pogojih je zelo zahtevna. Tega se dobro zavedam. Kakšno bo delo Izvršnega odbora v bodoče? — Delo Izvršnega odbora se bo odvijalo predvsem v okviru izvoljenih komisij pri podružnici. V bodoče mislim, da bo poudarek na delu sindikalnih podružnic v enotah, ki naj bi dajale smernice za delo Izvršnega odbora in rje obratno. Razen tega menim, da bi bilo zaradi boljšega informiranja delovnih ljudi umestno organizirati neko obliko informativnih konferenc, na katerih bi odgovorni ljudje iz določenega področja železarne seznanjali člane delovne skupnosti o problematiki podjetja in na eventualna vprašanja odgovarjali. Kaj mislite o vlogi sindikata v današnjih družbenih pogojih? — Sindikat mora predvsem stremeti za doslednejšim uresničevanjem smernic gospodarske in družbene reforme. Skrbeti mora za šolanje kadrov v sa m o u p r a vn o-pollt ic ni šoli in uresničevati načela samoupravljanja. Nadalje je naloga sindikata skrb za pravilno izvajanje načela nagrajevanja po delu, skrb za zboljšanje standarda zaposlenih in boljše delovne pogoje. Tovarišu Kavki želimo pri opravljanju nove funkcije obilo uspehov. Železarna v Mkšićn ponovno dela Potem, ko je JLA intervenirala pri rušenju popokanih dimnikov, je železarna v Nikšiču koncem januarja ponovno pričela z redno proizvodnjo. Po tej intervenciji višina dimnikov znaša namesto prejšnjih 105 okrog 50 m. Ta na pol skrajšat ni dimnik bo seveda veliko bolj ogrožal mesto, posebno še periferna naselja. Dne 24. februarja 1967 je bila prva seja novoizvoljenega izvr-nega odbora sinikalne podružnice Železarne Štore, na kateri je bil potrjen novoizvoljeni izvršni odbor, izvoljen nadzorni odbor ter komisije pri izvršnem odboru, ter potrjena reorganizacija rekreacijske dejavnosti v železarni. Določen je bil tudi nov sekretariat izvršnega odbora, ki ga sestavljajo: 1. Kavka Marjan, energetski obrat — predsednik 2. Fng. Tratnik Zorani razvojni oddelek — podpredsednik 3. Rozman Franc, mehanična delavnica — tajnik 4. Logar Zdravko, jeklarna — namestnik tajnika 5. Sajovic Vlado, kadrovski sektor, namestnik blagajnika. Za honorarnega blagajnika IO sindikalne podružnice so izvolili Klajnšek Albina iz skladišča. Na omenjeni seji IO so posvetili posebno pozornost rekreacijski dejavnosti Železarne Štore. Poudarjeno je bilo, naj bi se osnoval močan odbor, ki bi neodvisno od predsednikov posameznih komisij vodil vso problematiko rekreacije, s čimer bi se bistveno popravil značaj o-hranitve in vzdrževanja rekreacijskih objektov, ki sedaj.brez pravih lastnikov propadajo. Navzoči so se s tem strinjali in poltrdih naslednji sestav odbora In komisij rekreacije: Odbor: 1. Lončarič Jože, mehanična, predsednik; 2. Ožek Franc, mehanična, podpredsednik; 3. Veber Tine, spl. sektor, član; 4. Plazar Stane, kadr. sektor, član; 5. Štefančič Ivan, livarna valjev, član; 6. Kajba Anton, spl. sektor, član. 7. Ing. Žumer Matija, razv. od. član; Komisije v sklopu tega odbora so: Komisija za šport: 1. Malee Boris, jeklarna, predsednik; 2. Golob Jože, OTK, nam. predsednika; 3. Kavka Franc, kadr. sektor, član; 4. Petrič Franc, OTK, član; 5. Centrih Silva, UOS, čian. Kolisija za oddih: 1. Sajovic Vlado, kadr. sektor, predsednik; 2. Gobec Jože, elektroobrat, nam statik; 3. Lamut Marica, kadr. sektor, član; 4. Šeliga Vinko, valjarna, član; 5. Čretnik Martin, livarna sive litine, član. Komisija za kulturno delo: 1. Konrad Korent, elektroobrat, namestnik; 2. Kršič Rudi, kadr. sektor, namestnik; 3. Krajnc Dragica, komerciala, član; 4. Veselak Stanko, elektroobrat, član; 5. Škoberne Franc, livarna sive litine, član. Komisija za Ljudsko tehniko: 1. škantelj Anton, gradb. odd. predsednik; 2. Bule Vinko, livarna sive litine; namestnik; 3. Renčelj Vlado, elektroobrat, član; 4. Žohar Vili, livarna valjev, član; 5. Žohar Drago, energ. obrat, član. Komisija za izlete: 1. Selčan Franc, OTK, predsednik; 2. Krajnc Emil, valjarna, namestnik; 3. Ožek Martin, elektroobrat, član; 4. Bokšan Drago, komerciala, član; 5. Dobovišek Dragica, obrač. služba, član. Za ostale dejavnosti se izvolijo še naslednje komisije in odbori: Komisija za gospodarstvo in samoupravljanje: 1. Ing. Tratnik Zoran, razv. oddelek, predsednik; 2. Ing. Barbone Janez, livarna valjev, namestnik,• 3. Gaberšček Jože, priprava proizv., član; 4. Gorjanc Franc, jeklarna, član; 5. Magajna Vlado, livarna sive litine, član; 6. Valdman Štefka, org. biro, član; 7. Ing. Urbančič Jože, valjarna, član. Komisija za org. kadrovska vprašanja: 1. Rozman Franc, mehanična, predsednik; 2. Ferme Ivan, UOS, namestnik; 3. Šalič Tone, mehanična, član; 4. Petrinja Peter, kadr. sektor, član; 5. Ocvirk Franc, ekspedit, član. Komisija za prošnje, pritožbe in socialna vprašanja: 1. Logar Zdravko, jeklarna, predsednik; 2. Plazar Stane, kadr. sektor, namestnik; 3. Ropoša Boris, komerciala, član; 4. Gobec Jože, elektroobrat, član; 5. Zore Jože, modelna mizar-na, član; 6. Gornik Franc, livarna sive litine, član; 7. Goličnik Veronika, finančni sektor, član; 8. Kompolšek Milka, finančni sektor, član; 9. Strašek Vinko, samotama, član. Komisija za HTV pri delu: 1. Krajšek Franc, livarna sive litine, predsednik; 2. Jezernik Branko, mehanična, namestnik; 3. Žolnir Ivan, elektroplavž, član; 4. Verbič Miško, valjarna, član; 5. Cater Franc, jeklarna, član. Komisija za družbeno aktivnost žena: 1. Čuvan Olga, fin. sektor, predsednik; 2. Križanec Rezka, kadr. sektor, namestnik; 3. Bule Julijana, šamotarna, član; 4. Zupanc Milka, livarna sive litine, član; 5. Kavka Lidija, gosp. analiza, član; 6. Mernik Marica, elektroplavž, član; 7. Mlakar Slavica, spl. sektor, član; 8. Ing. Gos tič Vera, razv. odd., član; 9. Rozman Erna, obrač. služba, članica. Odbor za Rdeči križ in krvodajalstvo: 1. Škorjanec Leopold, šamotarna, predsednik; 2. Krumpak Štefan, reševalna služba, namestnik; - 3. Skrt Renata, kadr. sektor, član; 4. Kresnik Franc, obr. ambulanta, čian; 5. Leskovšek Vinko, valjiarna, član. Odbor Vzajemne poloči za pogrebe članov in upokojencev kolektiva: t 1. Centrih Jože, valjarna, predsednik; 2. Kresnik Franc, obr. ambulanta, namestnik; 3. Jernejšek Friderik, razv. oddelek, tajnik in blagajnik; 4. Pungeršek Franc, obr. ambulanta, član; 5. žgank Franc, valjarna, član. Komisije in odbori samostojno razpolagajo s finančnih sredstvi, kot so jim predvidena v proračunu sindikalne podružnice. Za poverjeništvo Delavske enotnosti se potrdijo: 1. Mastnak Jože, spl. sektor; 2. Ozebek Kristina, obr. služba; 3. vsi poverjeniki DE sindikalnih podružnic enot. Za poverjeništvo Prešernove družbe pa: 1. Zelič Alojz, jeklarna; 2. Gobec Jože, elektroobrat; 3. vsi poverjeniki PD sindikalnih podružnic enot. Ob zaključku seje je povzel besedo tudi1 ing. Barbone Janez, ki je v kratkih besedah ocenil delo odbora v pretekli mandatni dobi. Seja je bila zaključena ob 17.30. S KONFERENCE GASILCEV V soboto, 25. februarja t. L, so se zbrali v gasilskem domu v Štorah gasilci, člani društva, ki deluje v naši Železarni, na svojo letno konferenco. Na konferenci, kateri so poleg celotnega članstvo prisostvoval še predstavnisi družbenopolitičnih organizacij iz Štor in predstavniki občinske gasilske zveze in sosednjih gasilskih društev, so pregledali svoje vrste in položi, M obračun enoletnega dela na polju požarne varnosti v tovarni in ožji Okolici Štor. Na zboru so ugotovili, da so svoje vrste pomladili, povečali za pionir je in mladince, in da se je struktura močno spremenila, saj je v društvu najnižja stopnja »kvalificirani delavec«. Ko so ugotavljal rezultate delo niso mogli mimo dejstva, da so vsi oddelki od pionirjev in pionirk pa do članov dosegli zelo dobre uspehe. Posebno velja to za ponirje lin mladince, ki so ponesi glas iz Štor v mednarodno areno gasilstva, katera je bila zbrana lani v Karlovcu. Zlato in bron s tega medkiarod-nega tekmovanja sta gotovo najdragocenejši trofeji med trofejami, ki jih je društvo osvojit lo v svojem 22. letnem obstoju, Te in ostale trofeje, 3d so jih lani osvojili gasilci, potrjujejo, da je strokovni nivo štorskihl gasilcev na dostojni višini, kalt še potrjuje dejstvo, da je društvo pri gasilskih forumih zelo cenjeno. Iz poročil, ki so jih podali člani upravnega odbora dipl. ing. Plevnik Slavko, Krumpak Štefan in Vidic Anton, je razvidno, da je vodstvo društva lani posvečalo veliko skrb članstvu v pogledu strokovne vzgoje in razvedrilu mimo tega pa! tudi vzgoji zaposlenih v tovarni, posebno onih na delovnih! mestih, ki so požarno aii plinsko nevarna. Veliko skrb so posvetili ugotavljanju pomanjkljivosti, ki bi lahko v tovarni dovedle do požara. Takih pomanjkljivosti je bilo 160, največ v zastarelih obratih. Da niso pomanjkljivosti imele večjih posledic, gre zasluga tudi neposrednim proizvajalcem, ki so upotševali opozorila gasilcev. VEC samostojnosti V okviru svojega letnega programa so mladinci iz TAM Maribor dne 25. II. 1961 obiskali mladince Železarne Store, kjer so si ogledali naše podjetje in izmenjali stališča s predstavniki naše 'mladinske organizacije. Posebno so izrazili navdušenje nad elek-Jroplavžom, zanimali pa so jih tudi ostali proizvodni obrati. Skupno je prišlo 22 predstavinkov mladine iz TAM. V pogovoru s predsednikom mladinske organizacije TAM, tovarišem Žu-nec Adijem, smo izvedeli, da nameravajo mladinci iz TAM na podoben način obiskati vsa metalurška podjetja v Jugoslaviji, s katerimi ima TAM poslovne stike. Obisk v Železarni Store pomeni po besedah predsednika Žunca, istočasno tudi povabilo naših predstavnikov mladine v Maribor. I ■ i: ■ ■ j : . Po ogledu tovarne so naši mladindi povabili goste v Kulturni dom na skromno zakusko in pomenek. Pri tem je prišlo do izraza,, da bi delo mladine moralo biti postavljeno tako, da bi bilo vsklajeno z novimi gospodarskimi pogoji tako glede časa, kakor tudi glede materialnih pogojev. Pri tem sta lobe strani poudarili, da M bilo potrebno' prepustiti mladini več samostojnosti, več možnosti za samostojno oblikovanje svojih Program dela Mladinske organizacije v v Železarne Store Tovarniški komite mladinske organizacije je na svojih sejah med drugim, razpravljal o programu dela. Dober program dela in pravilen pristop k izvrševanju sta zelo v.ažna faktorja, ki pogojujeta uspešno delo mladinske organizacije. Odločili smo se, da naj bi se delo odvijalo, v. štirih sekcijah, katere bi zajemale naslednja področja dejavnosti: ekonomski odnosi in samoupravljanje, idej-.no-politično izobraževanje, kulturo in izobraževanje ter šport in Rekreacijo, Posamezne sekcije naj bi združevale mladince, ki se 'zanimajo'za določeno yrsto dejavnosti, sestajale pa bi se naj po potrebi. . Sekcija, ekonomski odnosi in ■samoupravljanje naj bi obravnavala gospodarska položaj podjetja, pravilnik o osebnih dohodkih, kandidiranje in izvedbo volitev v samoupravno organe, vlogo in naloge mladih v proizvodnji, v organih upravljanja in samoupravljanja, notranji odnosi itd. Vodstvo sekcije, Osi ga sestavljajo,trije člani tovarniškega komiteja bo pregledalo in pripravilo za vsak sestanek material, o katerem bi potem razpravljali in zavzeli določena stališča. Sekcija za idejno in politična izobraževanje bi združevali mlade komuniste in vse ostale zainteresirane mladince. Teme razprav, ki naj bi hide predvidoma vsak mesec, bi določevali sproti. Obravnavali bi trenutno aktualno problematiko v podjetju, naloge mladih samouprav-Ijalcev, aktualne družbeno-polL tiene probleme doma in v svetu. Tema prve razprave, ki naj bi bila predvidoma v začetku marca bo o današnji vlogi ZK s poudarkom na nalogah in dolžnostih mladih komunistov. V sekcijo kultura in izobraževanje naj se vključijo mladinci, ki delajo na kulturnem $n prosvetnem področju, tisti, ki se izobražujejo in vsi ostali, ki imajo veselje do tega področja. Program, 'dela. bi bil izvedba klubskih večerov, vključevanja .mladine v delo sekcij »Svobode« Štore in zainteresirati mladince za izobraževanje. V klubu bodo organizirana razna predavanja, literarni, večeri, krajši poučno-doku men tarni filmi, aktualni razgovori in ples. Ob naglem tempu razvoja in potrebi po vse večji angažiranosti na delovnem mestu ne .smemo pozabiti na rekreacijo in športno udejstvovanje mladih ljudi. Iz programa te sekcije naj navedem samo nekaj stvari: organizirati medobratna tekmovanja v raznih športnih disciplinah, sodelovati na in organizirati mladinske metalurške igre, organizirati izlete in oglede večjih športnih prireditev v Ljubljani in drugje. Da bi izvedeli za mnenje cimi širšega kroga mlladincevf bodo člani komiteja po obratih podrobneje razožill program dela in vse konkretne predloge ini želje borno upoštevali pri izvrševanju programa. Za tem nameravamo organizirati sestanek vseh mladincev Železarne, Za tovarniški komite M. ing. Goršek 1'JCP stališč in svojega dela. Na splošno je opaziti, da je mladina nezadovoljna s stalnimi direktivami od zgoraj, želi si samostojnosti v aktivih. V pogovoru Predsednika v pogovoru s predsednikom mladinske organizacije TAM-a je prišlo dol izraza, da je ravno ta decentralizacija in poudarek na aktivih doslej rodil lepe uspehe na vseh področjih dela mladine. Podjetje TAM zaposluje med drugim tudi 882 mladincev, ki so razdeljeni v 9 aktivov s povprečno 75 člani. Na vprašanje, kaj si mladina obeta od podobnih izletov, je tovariš predsednik žunec dejal: »Izlete organiziramo skupno a Počitniško zvezo TAM. Opažamo, da so izleti dali mladimi večji zalet na vseh področjih 'mladinski dejavnosti in da se je tudi število aktivnih mladincev povečalo. Mislim, da je tudi to eden od virov, da se mladina pritegne k delu«. Stiki mladine iz različnih pod-jetij so vsekakor koristni, saj se bo takih srečanjih mladima lahko spozna s problemi drugih delovnih organizacij, kar je nedvomno pozitivno za oblikovanje miselnosti naših mladih ljudi. Po končanem obisku v Štorah so se mladinci iz TAM odpeljali v EMO, Celje. P. L. Mladinci iz .TAM in Železarne Štore. Skupni posnetek v kulturnem domu. ŽELEZARSKI GLOBUS TOPILNICA ŽELEZARNE SKOPJE PRIČELA Z DELOM Dne 17. januarja tega leta ja okrog 16. ure popoldne stekla prvo železo iz ölektroedukitivno peči železarne Skopje. S tem se je začela poskusna proizvodnja v enem izmed največjih obratov železarne — topilnici. NOVA VALJARNA NA POLJSKEM Potem, ko je začel obratovati peti in doslej največji _ plavž prostornine 2000 m3, je jeklarna Lenin zgradila tudi novo valjamo, ki je začela pred_ kratkim obratovati: investicij siti stroški so znašali 3,4 milijard zlotov, valjarna pa bo sposobna valjati 18 do 20 ton težke jeklene bloke v polproizvode zaf pločevino in druge valjance. šport - sport - šport - šport - šport - šport - šport - šport - šport - šport ZMAGA SLOVENIJE posameznikov z zračno puško Zagreb, 5. III. 1967. — Na tradicionalnem troboju ženskih reprezentanc v kegljanju Hrvat- ske, Slovenije in Srbije, na katerem so nastopale vse državne reprezentantke, v počastitev dneva žena, vodi po prvem dnevu tekmovanja slovenska ekipa. V ekipi je tokrat po osem in ne samo po šest tekmovalk. Slovenija vodi s 1.740 keglji pred Hrvatsko 1.600 in Srbijo 1.450. Najboljši rezultat in hkrati rekord kegljišča Grmoščice v Zagrebu je dosegla članica slovenske ekipe Tilka Strgp-keglji. V drugem delu tekmovanja slovenske kegljačice tekmovale še naprej dobro, naša tekmovalka Ludvik Eva je podrla 434 kegljev in s tem dosegla tretje mesto v zveznem merilu. Tudi pri metanju v polno je bila najboljša Slovenka, Eva Ludvik, ki je podral 313 kegljev, Strgarjeva je bila najboljša v igri na čiščenje s 162 keglji, drugo mesto pa je zasedla tudi Slovenka Cvetka čaterjeva s 439 keglji. Tako so vsa tri prva mesta zasedle Slovenke in s tem ekipi prvo mesto. V dneh 23. cim 24. februarja 1967 je bilo izvedeno nagradno tekmovanje posameznikov v streljanju z zračno puško kolektiva Železarne Štore. Tekmovanje je organizirala Strelska družina štore pod pokroviteljstvom komisije za rekreacijo. Tekmovanja se je udeležilo 72 članov kolektiva. Največ tekmovalcev je nastopilo iz livarne sive litine, valjarne in elettro delavnice. Izredno slaba udeležba je bila iz mehanične delavnice, saj se je tekmovanja udeležil samo eden njihov član. REZULTATI TEKMOVANJA: 1 1. Vili Dečman — 89 krogov — livarna sive litine 2. Mihael Dečman — 83 krogov uslužbenoi 3. Srečko Krajnc — 79 krogov — élektro obrat 4. Zdravko Srebot — 78 krogov — Mvama sive litine 5. Jože Centrih — 76 krogov — valjarna 6. Alojz Dornik — 76 krogov — livarna sive litine 7. Milan Dečman — 75 krogov — mehanična delavnica 8. Pavel Štefančič — 74 krogov — uslužbenci 9. Eric Rezar — 73 krogov — elektroobrat 10. Vinko Bule — 71 krogov —livarna sive litine Ker aktivni strelci niso imeli pravice sodelovati pri tekmovanju, so sprejeli nagrade naslednji tekmovalci: 1. nagrada — Zdravko Srebot, livarna sive litine 2. nagrada — Eric Rezar, elektroobrat >• 3. nagrada — Franc Selčan, razvojni oddelek 4. nagrada — Albin Škoflek, livarna sive litine 5. nagrada — ing. Barborič Janez, livarna sive litine 6. nagrada — Vlado Sajevic, uslužbenci 7. nagrada — Franc Mernik, livarna sive litine 8. nagrada — Alojz Felicijan, livarna sive litine. V mesecu maju bo na sporedu ekipno tekmovanje z malokali-bersko puško in pričakujemo večjo udeležbo I Tine Veber Izreden uspeh naših smučarjev V okviru delavskih športnih iger je bilo 18. februarja 1967, organizirano smučarsko tekmovanje kolektivov celjske občine v veleslalomu pri Celjski koči. Ciani so bili razdeljeni v dve skupini in sicer, prva do 35 let, druga pa nad 35 let starosti in posebna skupina za ženske. V prvi skupini članov je nastopilo 43 tekmovalcev, od tega iz našega kolektiva 13 tekmovalcev, v drugi skupini članov je nastopilo 30 tekmovalcev, od tega naših 7. V ženski konkurenci so naš kolektiv zastopale 3 članice. Na omenjenem tekmo-vanlju so se zbrali vsi kvalitetni smučarji našega okoliša, poleg njih pa se je na startu pojavilo lepo število tekmovalcev, ki so v svojih mladostnih letih reprezentirali smučarski šport celjske občine. Organizator tekmovanja je pripravil tri lepe pokale za ekipne prvake. Vise trii pokale smo odnesli v štore. Tako je naša ekipa v I. skupini članov z velikim naskokom osvojila prvo mesto. Prav tako so prvo mesto osvojile naše članice, v starejši skupini članov pa je presenetljivo zmagala ekipa ŠIKC-a iz Štor. 'Rezultati posameznikov: I. ! i Mlajši člani: 4. mesto Maks Mastnak, 6. mesto Franc Vrečar, 8. mesto Tine Veber, 10. mesto Franc Rozman, 12. mesto ing. Žumer Matija, 17. mesto Milan Dečman, 23. mesto Ivanšek Stane, 29. mesto Rado Korent, 31. mesto ing. Povalej Leopold, 32. mesto Vlado Žohar, 35. mesto iLaszio Kujan. (Skupaj je nastopilo 43 tekmovalcev). Starejši člani: II. mesto Anton Klinar, ŠIKC-Štore; 12. mesto ing. Tratnik Zoran, Železarna Štore; 13. me-s(to Ivan Tajhmajster, ŠIKC-Što-re; 14. mesto Dušan Gabrijel, ŠIKC-Štore; 16. mesto Tone Kline, železarna štore; 21. mesto Franc Kavka, železarna štore; 22. mesto ing. Šturbej Alojz, Železarna Štore; 23. mesto Franc Zelič, ŠIKC-Štore; 24.. mesto Jakob Studen, železarna štore; 27. mesto Srečko Kranjc, Železarna Štore. (Skupaj je nastopilo 30 tekmovalcev). Članice: 7. mesto Eva Ludvik, 8. mesto Silva Zelič, 11. mesto Silva Centrih. (Skupaj je nastopilo 12 tekmovalk). Ekipni plasma: točk, 3. mesto LIBELA Celja 121 točk, 4. mesto Zavod za napredek gospodarstva 113 točk, 5. mesto SAVINJA Celje 86 točk itd. (Nastopilo je 12 ekip). I ) . ! ' L Starejši člani: 1. mesto ŠIKC-Štore 62,5 točk, 2. mesto ZAVOD ZA NAPREDEK GOSPODARSTVA 58,9 točk, 3. mesto TOPER Celje 56,5 točk, 4. mesto ŽELEZARNA ŠTORE 53,0 točk, 5. mesto LIBELA Celje 39,5 točk. (Nastopilo je 12 ekip). Članice: 1. mesto ŽELEZARNA ŠTORE 15 točk, 2. mesto OBČ. SKUP. CELJE 14,5 točk, 3. mest» PRAVNE PISARNE CELJE 14,5 točk, 4. mesto EMO Celje, 14,9 točk, 5. mesto AUREA Celje 12,9 točk itd. (Skupaj je nastopilo 9 ekip). Vsem našim tekmovalcem iskrene čestitke. Tine Veber NOVINEC Jaz sem novi tukaj. Kje lahko 1. mesto ŽELEZARNA ŠTORE 248 točk, 2. mesto EMO Celje 128 dobim dovolilnico za dopust? Kršili so delovno dolžnost V mesecu januarju in februarju 1967 «o imele komisije za obravnavanje kršitev delovnih (dolžnosti 12 zasedanj, na katerih so izrekle skupno 33 ukrepov, od tega 15 opominov, 12 javnih opominov in 6 zadnjih javnih opominov. V 7 primerih iso se izrekle za oprostitev, ker ni bila podana kršitev delovne dolžnosti. Delovno dolžnost so prekršili: 1. BRGLEZ Franc, iz jeklarne, ko za 9. 10. 1966 ni poskrbel pravočasne dostave vložka v •jeklarno in so zaradi tega nastale motnje v obratovanju — zadnji javni opomin. 2. LORGER Kari, iz ek spedita, je dne 4. 10. 1966 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. Nezgode v ELEKTROPLAVŽ JELEN Valter. Po čiščenju žlindre iz žleba je segel z lopato pod strnjeno žlindro. Ko se je z lopato dotaknil tekočega železa pod žlindro, je prišlo do eksplozije in j e tekoče železo brzignilo v njega in ga opeklo na levo nogo in levo oko. Eksplozija je nastala zaradi tega, -ker je bila lopata mokra. VALJARNA: KOVAČIČ Albin. Pri ravnanju .palic na ravnalni klopi, ga je po meči lieve noge opekla valjana palica, 'ki je krivo izšla iz valjev VI. ogrodja. SELIČ Anton je prečkal rav-mailno klop med obratovanjem fine proge. Ker ni pazil na smer (gibanja iztekajoče palice ga je palica, ki je spremenila smer, udarila v desno nogo, predrla čevelj in ga opekla po nartu. OJSTRŠEK Ivan. Pri menjavi valjev v ogrodju se mu je valj (skotalil na nogo in mu stisnil palec na desini nogi. LIVARNA VALJEV: NOVAK Stanko. S sodelavcem •sta dvignila težko jeMetno ploščo na delovno mizo, pri tem je začutil bolečine v levem boku. LIVANRA SIVE LITINE: BUČAR Stanko. Iz kalupnega okvirja, ki je visel na žerjavu je izbijal pe-sek. Nepričakovano je iz okvirja padel tudi odlitek in ga udaril na desno nogo. ŠMID Anton. Med brušenjem odlitkov na brusilnem stroju mu je zaradi netesnih očal padel drobec v levo oko. POLENŠEK Anton. Pri prenosu gumi cevi za sušenje vlivka na formi, je s cevjo potegnil že odlit vlivek s kupa peska. 3. GORJUP Pavel, iz akspedi-ta, je dne 18. 11. 1966 takoj po nastopu dela ob 6. uri zjutraj zapustil delovno mesto in odšel v gostišče Bizeljčan, kjer je zaužival pelinkovec, nato pa, je obratovodji grozil, češ da ga bo z nožem obdelal — javni opomin. 4. KALUŽA Avgust, iz ekspe-dita, je dne 8. 10. 1966 neopravičeno izostal z dela, dne 18. 11. 1966 pa je med delovnim časom zapustil brez odobritve svojega starešine delovno mesto in odšel v gostišče Bizelj-čan, kjer je užival alkohol, v času malice pa, je v jedilnici obrata na opozorilo obrato-vodje izjavil, češ da za svoj denar pije in da če bo obratovod-jo videl v gostilni, ga bo ven februarju 1967 Vlivek mu je padel na mečo leve noge in ga -ranil. KUMAR Karel. Pri vlivanju-večjega odlitka ga je ‘litina iz livnega korita s toplotnim izžarevanjem opekla na zapestju leve roke, ker je imel prekratke rokavice. OBDELOVALNICA VALJEV: GODICELI Edi. Pri nameščat nju valja na stroj je podloga) padla z vijaka vpemijalne glave, čep valja pa mu je stisnil prste ob vpenjailno glavo. MEHANIČNA DELAVNICA: KRAGELJ Jože. Pri rezanju pločevinastih etiket mu je ostanek pločevine potegnilo med škarje in mu poškodovalo kazalec leve roke, ker ni uporabljal nastavka na Škarjah. PROMET: TRUPEJ Franc. Pri čiščenju peči za sušenje peska je neprevidno prijel z golo roko za vročo grebljico in se opekel na palec in kazalec leve roke. EKSPEDIT: OCVIRK Anton. Zaradi akva-re na škripčniku je žerjavovodt-ja pustil krak Diesel žerjava na višino 2 m. Pri tem se je jeklena vrv na bobnu za nagibanje kraka preveč odvila, da nista ostala na bobnu še dva predpisana navoja vrvi. Ko je tovariš Ocvirk stopil pod krak žerjava, da bi odstranil okvaro na škripčniku, je -krak žerjava padel nanj, ker se je jeklena vrv izdrla iz bobna. Imenovani1 je utrpel težko poškodbo glave in več lažjih poškodb po telesu. ROJC Franc. Pri kontroli uto-vora valjev v vagon mu je spodrsnilo in je padel ž vagona na tla, ter se udaril na hrbet, in na desno nogo. vrgel — zadnji javni opomin. 5. GAJŠEK Alojz, iz invest, skladišča, si je dne 10. 10. 1966 v dopoldanskem času v skladišču starega železa brez dovoljenja prisvojil okrog 4 kg ploščatega odpadnega železa in to železo poskušal odnesti iz podjetja, kar pa mu je preprečil čuvaj Šeško Jože, ki mu je železo odvzel — javni opomin. 6. ČADEJ Franc, iz valjarne, je dne 28. 10. 1966 na popoldanski izmeni odstranil z glave zaščitno čelado, s tem pa prekršil določila Pravilnika o varstvu pri delu in ima v tej posledici za ta dan neopravičen izostanek — javni opomin. ŠAFRAN Ivan, iz valjarne, je dne 28. 10. 1966 na popoldanski izmeni odstranil z glave zaščitno čelado, s tem -pa -prekršil določila Pravilnika o varstvu pri delu in ima v tej posledioi za ta dan neopravičen izostanek — javni opomin. 8. ROMIH Franc, iz jeklarne, je dne 6. 11. 1966 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 9. JURKOVŠEK Jurij, iz ekispedita, je dne 20. 11. 1966 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 10. VIRANT Konrad, iz jeklarne, je dne 16. 11. 1966 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 11. KRANJC Jože, iz ekspedi-ta, -kot skupdnovodja ni polagal dovolj pozornosti razkladanju peska v ustrezne bunkerje in je tako dne 22. 11. 1966 s svojo delovno ekipo pomešal posek kvalitete MPP-1 s kvaliteto MPP-5 — javni opomin. 12. LOGAR Zdravko, iz jeklarne, je dne 5. 12. 1966 neopravičeno izostal z dela -a javni opomin. 13. GRAČNER Ivan, iz jeklarne, se je dne 15. 12. 1966 na popoldanski izmeni v obratu jeklarna v vinjenem stanju sprl s Sim-ič Milošem in ga trikrat udaril s pestjo po obrazu. — zadnji javni opomin. 14. KOKOL Anton, iz ekspe-idita, je dne 25. in 26. 12. 1966 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin. 15. FRAJTAG Ciril, iz valjarne, se je dne 19. 12. 1966 na dopoldanski izmeni opijanil — javni opomin. 16. CENC Edvard, iz jeklarne, se je dne 21. 12. 1966 proti koncu dnine opijanil na delu, dne 17. L 1967 pa se ponovno opijanil na delovnem mestu — javni opomin. 17. KAMPUŠ Konrad, iz gradbenega oddelka, se je dne 23. 1. 1967 prerekal z mojstrom, češ da ne bo opravljal dala na izkopu zemlje, pri defekta vodovoda, nato pa ob 9. uri zapustil delovno mesto, dne 7, in 8, 11. 1966 ter od 24. do vključno 27. L 1967 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin. 18. DOBERŠEK Konrad, tz šamotame, je v dneh 17., 20, in 23. 1. 1967 za-mudil delo, vsakokrat po dve uri, dne 29. L 1967 pa je neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin. MISEL PA TAKA Počakaj še malo, da se cement streli. Boš imel manj dela! K A D R OVSKE VESTI UPOKOJENI SO BILI: V mesecu februarju 1967 so bile naslednje (kadrovske spremembe v našem podjetju: 1 Novi člani delovne skupnosti VERšEC Erika, dipi, ecco., doma v Rogaški Slatini, naša štipendistka, je pričela s stažiranjem v organizacijskem biroju. JURKOŠEK Alojz in BEZ-GOVŠEK Slavko, oba doma v Kamjucah nad Štorami, ista se vrnila na delo po odslužitvi kadrovskega roka v JLA. Deilata v delovni enoti livarna sive litine. VREČKO Jožef se je vrnil na delo po odslužitvi kadrovskega roka v JLA, doma v Gorici pri Slivnici, dela v enoti promet kot pnsnikač. Odšli drugam na delo: ROŠKAR Ivan, pomočnik formar j a v delovni enoti livarna sive litine, je odšel po sporazumu s podjetjem; ŽGANK Franc, pomočnik formarja v delovni enoti livarna sive litine, je odšel po izteku delovne pogodbe; BOVHA Viljem, transportni delavec na ekspeditu, je samovoljno zapustil delo; VODOPIVEC Dragica, obratovni knjigovodja v finančnem sektorju, je odšla sporazumno s podjetjem. Zakonsko zvezo so sklenili: TOJNKO Janez, ročni oblikovalec v delovni enoti šamotar-na; JUG Janez, žerjavovodja v enoti elektroplavž; GOZDNI-KAR Mirko, dlektromehanik v enoti elektroobrat; DEBELICA Mirko, žerjavovodja v enoti valjarna. Na novi življenjski poti želimo vsem obilo družinska sreče! r Naraščaj v družini so dobili: ZRIMŠEK Silvo, topilec ku-polke v livarni valjev; PECI-GUS Ivan, strojni ključavničar v enoti mehanična delavnica; MUHOVEC Konrad, asistent za elektroopremo v UOS; KRESNIK Franc, zidar v delovni enoti gradbeni oddelek; SALEZI-NA Franc, livar - formar v enoti sive lirike in KLINAR Franc, jedrar v enoti livarna sive litine. Čestitamo! INVALIDSKO: GAJŠEK Ivan, rojen 8.4. 1941 na Babni gori pri Vinskem vrhu. Dne 1. marca 1960 je nastopil delo v našem podjetju v delovni enoti promet, najprej se je usposabljal, nato pa delal kot premikač do 1. 5.1964, ko je bil zaradi obolelosti nog premeščen na delovno mesto »progovni delavec«. Poslan je bil na invalidsko komisijo, ki ga je ocenila kot invalida I. kategorije. Za posledico bolezni je bil dne 10. februarja 1967 invalidsko upokojen. ŠMERC FRANC, rojen 22. L 1912 v Zvodnem, pri Tettar jih. Po poklicu jé sicer izučen čevljar. To delo je opravljal preko 7 let, vendar mu to delo ni nudilo pogojev za preživi janje, zato se je zaposlil pri Upravi cest Celje, kjer je delal do 2. 6. 1956. Nato se je zaposlil v Železarni Štore, v obratu jeklarna, kot delavec. V začetku je bil nakladalec železa, od 1. 5. 1960 dalje pa na delovnem mestu »brusač ingotov«. Na delovnem mestu je napredoval za skupinovodjo v feruisiiknci. Za posledicami bolez- ni v vojnih letih je bil tov. Mai rovšek dne 11. februarja 1967 invalidsko upokojen. MAROVŠEK AVGUST, rojen 1. 8. 1910 v Strmcu pri Vojniku, vojnih letih si je tov. Marovšek do leta 1944 služili kruh pri privatnih delodajalcih. Dne 3. 5. 1947 sé je zaposlil v Železarni Štore. Z delom je začel v obratu livarne sive litine. Največ je delal kot brusač litine v čistilnici. Dne 3. 2. 1955 je bil premeščen v energetski obrat, predvsem iz zdravstvenih razlogov. Delal jé kot posluževalec kompresorjev im to delo opravljal do 1. 10. 1957, ko je bil premeščen v delovno enoto valjarna. Opravil je tečaj in izpit za strojnika. Delo strojnika je opravljal vse do uDokojitve, oz. dokler mu je zdravstveno stanje to dopušča- lo. Dne 20. februarja 1967 je bil invalidsko upokojen. PUŠNIK MIHAEL, rojen 19. 9. 1911 v Gorici pri Slivnici, kjer še sedaj stanuje. Pred vojno se je preživljal z delom pri privatnikih. Od leta 1937 do 1946 je delal v Opekarni Sodin na Ljubečni kot delavec, nato pa na Novakovi žagi v Šentjurju. V Štorah se je zaposlil 22. 12. 1947 in delali sprva kot »prostorni delavec«. Pozneje je opravil izpit za kurjača parnih kotlov in bil 1951. leta premeščen v kotlarno kot kurjač. Maja 1964 je v poklicu napredoval v predkur-jača parnih kotlov in to delo opravljal vse do upokojitve. Dne 27. 2. Ì967 je bil zaradi slabega zdravja invalidsko upokojen. REDNO: PUC VIKTOR, rojen 14. 3. 1911 v Kranju, sedaj stanujoč v Ljubečni pri Škofji vasi. Najprej je dobil zaposlitev v Ljubljani pri Stavbenem podjetju, kjer je delal eno leto. Leja 1934 je dobil delo v Železarni Štore, kjer je delal kot delavec v jeklarni do 1941. leta, ko je bil premeščen v železarno Kapfenberg. Od tam se je vrnil 24. 12. 1944. Dne 1. 5. 1945 se je zaposlil v Opekarni Bukovžlak, kjer je delal do 2. 9. 1947, ko se je ponovno zaposlil v našem podjetju, opravil izpit in delal kot žerjavovodja v obratu jeklarna zaradi zdravstvenih razlogov vse do 1. 5. 1964, ko je moral zapustiti to delo ter je bil razporejen na lažje delo v istem obratu. Dne 28. 2. 1967 je pridobil pogoje in se redno upokojil. ZAHVALA Iskrena hvala sindikalnemu odboru Samotne, kakor 10 sindikalne podružnice za finančno pomoč v času moje bolezni. Še enkrat vam hvala za razumevanje. Vizjak Miha obrat šamotne KADROVSKE VESTI — KADROVSKE VESTI - - KADROVSKE VESTI — KADROVSKE VESTI — KADROVSKE VESTI — KADROV Spremembe v socialnem zavarovanju Republiška skupnost social-(nega zavarovanja delavcev SR Slovenije je sprejela sklep, ki je stopil v vèljavo s 1. marcem 1967, da morajo zavarovane osebe, ki uveljavljajo pravico do zobotehnične pomoči in zo-'boprotetičnih sredstev, do ortopedskih čevljev in druge vrste ortopedskih in drugih pripomočkov, prispevati k stroškom: — 25% za vsa fiksna in snemalna zobno protetična sredstva; — 10% za ortopedske aparate, ortopedske" korzete, steznike ojačevalne slušne aparate, brizgalke za injekcije itd.; — 5 %, za funkcionalne- proteze; —30 % za vse vrste estetskih protez, ortopedske obutve, očesnih pripomočkov itd.; — 50% za navadne čevlje k protezam za spodnje ude. Otroci in mladina do 15 let starosti so pri gornjih stroških izvzeti. Nadalje je Republiška skupnost socialnega zavarovanja Sklenila, da se mora vpeljati udeležba zavarovancev v naslednjih primerih: — pri obisku zdravnika na (bolnikovem domu; — pri prevozu z rešilnimi avtomobili in — pri pregledu in zdravljenju akutnih zastrupitev z alkoholom. Višino teh prispevkov zavarovancev pa so določili samoupravni organi Komunalnih skupnosti socialnega zavarovan m ja. za svoja območja. Tako sol člani Skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Celju na svoji seji dne 24. februarja 1967 sprejeli Sklepe, da zavarovanci prispevajo: 5 N-din za prvi obisk zdravnika na bolnikovem domu; 10 N-diin za prevoz z rešilnimi avtomobili (izvzeti so primeri, če gre za življenjsko nevarne poškodbe, nalezljive bolezni ali za duševne bolezni); — celotne stroške zdravljenja akutnih , zastrupitev z alkoholom za prvi dan, naslednje dneve pa polovico stroškov. Iz dela invalidske komisije V mesecu februarja je Invalidska komisija pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Celje obravnavala naslednje predloge članov naše delovne (skupnosti: ROJC MILAN, iz enote valjarna, je bil iz zdravstvenih razlogov že leta 1964 ocenjen, koit invalid III. kategorije in sposoben le za lažja fizična dela. Na ponovni obravnavi v preteklem mesecu je komisija ugotovila, da se mu je zdravstveno stanje popravilo in ni več razlogov za invalidnost. JAGODIČ IVAN, iz enote promet, je bil poslan na komisijo zaradi ugotovitve sposobnosti za delo na žerjavu, glede na posebne pogoje, ki se zahtevajo za tako delo. Po ugotovitvi komisije imenovani izpolnjuje pogoje za delo žerjavovodje tirnega žerjava. ZDOLŠEK IVAN, iz enote livarne sive litine, je bil poslan na komisijo zaradi ugotovitve sposobnosti za delo na delovnem mestu žerjavovodje. S strani komisije ni zadržka za opravljanje tega dela. Komisija je na svoji seji ugotovila, da z ozirom na zdrav-steno stanje ne morejo ostati v delovnem razmerju: GAJŠEK Ivan iz enote promet, invalid I. kategorije, Nadalje so člani skupščine določili tudi soudeležbo pri zdravniku splošne prakse: — 3 N-din za prvi zdravniški pregled pri zdravniku splošne .prakse, ali 3 N-din pri zdravniku specialistu, če nima napotnice zdravnika splošne prakse (okulistu). Izjeme veljajo za administrativne storitve, storitve v dispanzerjih in posvetovalnicah, storitve v rehabilitaciji, porodniško zaščito, nalezljive Tbodezni, rakasta obolenja, sladkorne bolezni, duševne bolezni in za epilepsijo, za otroke, vajence ter za nezgode na delu. Spremembe so tudi v višini nadomestila ob zadržanosti iz de- lih. Zaradi začasne nezmožnosti za delo do 30 dni gredo nadomestila v breme podjetja, od 31 dne dalje gredo nadomestila vsem zavarovancem v breme sklada za zdravstveno zavarovanje in so določena v naslednjih odstotkih: — 80 % od osnove prejemajo od 31 dneva dalje zavarovanci brez predhodnega zavarovanja ( manj kot 9 mesecev zavarovalne dobe); — 90 % od osnove prejemajo od 31. dneva dalje zavarovanci s predhodnim zavarovanj ean (da imajo več kot 9 mesecev neprekinjene oziroma 18 mese- Nadaljevanje na 16. strani. ŠMERC Franc iz enote jeklarna, invalid III. kategorije, PUŠ-nik Mihael, iz enote energetski obrat, invalid III. kategorije in CENE Ivan, iz enote elektro-plavž, invalid III. kategorije. Splošno ugotavljamo, da se v zadnjem času veča število zahtevkov za oceno delovne zmožnosti. V preteklem mesecu je bilo na novo poslanih sedem vlog. Socialni oddelek je v preteklem mesecu odposlal tri zahtevke za redno upokojitev ter v petih primerih zahtevek za pri. . znanje še nepriznane delovne dobe. V mesecu februarju (za januar) je prejelo nadomestilo OD za bolezenski dopust v trajanju do 30 dni 161 članov delovne skupnosti v skupni višini 31.143,08 N-din. Istočasno je 62 delavcev prejelo nadomestilo za bolezenski dopust v trajanju več kakor 30 dni (v breme KZSZ Celje) v skupni višini 23.887,07 N-diin. 67 invalidov II. in IH. kategorije, ki prejemajo razluče od »svojega« delovnega mesta in za skrajšan delovni čas, je prejela skupaj 7.197,74 N-din. V prvem mesecu t. 1. je bila v povprečju odsotnost z dela zaradi bolezni 4,36 % od števila zaposlenih. Frane Krajšek Iz vrst najstarejših livarjev—upokojencev je 19. februarja letos omahnil v smrt Franc KRAJŠEK, rojen 27. 1. 1889. Krajšek je bil pripadnik tiste generacije v vrstah našega delavskega razreda,-ki je okusila trde boje za obstanek, za vsakdanji kruh, v hudi konkurenci, ki je povzročala brezposelnost in zagrizene napore delavcev za uveljavitev li- varske stroke, kot tudi posameznikov. Težko si tiste čase našel zaposlitev, pa so se združili trije sodelavci in osnovali obrtno livarsko delavnico v Zagrebu. Kmalu so se znašli v vrtincu hude nelojalne konkurence, v neenakem boju z večjimi podjetji. Treba pa je bilo skrbeti za družine. Država in njeno gospodarstvo pa je preživljalo hudo krizo, pred vrati je bi- la vojna. Zmešnjava, nove težave, negotovost, vse to so občutili delavci na svojih ramenih. Krajšek se je preselil v rodne Kompole in se leta 1942 zaposlil v železarni v Štorah. Toda tudi tu j e primanjkovalo dela. V železarni so demontirali stroje in naprave, delavce pa preseljevali v severne dežele. Šele osvoboditev, resnična osvoboditev naše dežele, je prinesla tudi gotovost, za stalno zaposlitev. Zdaj najdemo ■ Krajišjca kot delovodjo v livarni sive litine, kot organizatorja dela, kot odgovornega strokovnega sodelavca. Leta so minevala izredno hitro in v jeseni 1953 je odšel tovariš Krajšek v pokoj. Vsi sodelavci so mu zaželeli, da bi ga užival dolgo- let. A Krajšek je bil skrušen, saj mu je usoda leto dni poprej ugrabila življenjsko družico. Res so bili 4 otroci že preskrbljeni’, todia vsak si je osnoval svoje gnezdo, svojo družino, Še enkrat je poskusil živeti v dvoje, toda tudi druga gospodinja je zbolela in pred par leti umrla. Zatočišča si je poiskal v domu starčkov, kjer se je dobro počutil, le bremena let ni mogel stresti din ne bolezni, ki ga je vedno bolj mučila. Tako se je izteklo letos tudi njegovo burna življenje in 22. februarja so se od Krajška poslovili številni prijatelji in znanci, ki sočustvujejo z ožaloščeni-mi sorodniki. R. V. Spremembe v socialnem zavarovanju cev v zadnjih dveh letih zavarovalne dobe). Spremenili so dosedanjo višino podpore za opremo novorojenčka in določali v pavšalnem znesku 100 N-din za novorojenčka. Povišana je tudi soudeležba zavarovanca pni nabavi zdravil. Zavarovanci prispevajo sedaj pò 2 N-din za vsako zdravilo. Pri uveljavljanju osnovnega) zdravstvenega varstva zavod ne povraća- več prevoznih stroškov do 15 km razdalje, razen če gre za specialistične preglede. Sprememba je tudi pri dnevnicah zavarovancev. Povračila za del stroškov prehrane in nastanitve med potovanjem in bivanjem v drugem kraju se določijo za odsotnosti nad 12 ur in ob pogoju, da zavarovana oseba v tujem kraju prenočuje (v znesku 30 N-din). Iz naštetega vidimo, da je na .področju zdravstvenega zavarovanja kar precej sprememb. Na kraju bi omenil še kje in kako zavarovanci lahko uveljavljajo ■zdravstveno varstvo. Za uveljavljanje zdravstvenega varstva v zdravstvenih zavodih izven celjske regije je bilo lani .porabijenih nad 12 milijonov N-din, s čimer je materialno prizadeta domača zdravstvena služba. Zato je Skupščina sprejela tale načela: Nagradna izpolnjevalka TANKI, ZAPOR, TOPOR, BARLE, TRAS. * < N \ J £ r n ^ ) s N J . .v ? S ? \ s J ^ S Lv O N / 5 ( \ Gornjim besedam poišči anagrame, to je besede, sestavljene iz istih črk, a z novim pomenom ter jih v istem vrstnem redu vpiši v lik. Na označenih poljih dobiš dve slovenski obmorski mesti v Istri. Rešitve pošljite Uredništvu ŠLorskega Železar ja do vključno 5. aprila 1967. Pravilne rešitve bodo nagrajene in sicer: 1. nagrada 30 N-din 2. nagrada 20 N-din 3. nagrada 10 N-din. — zavarovancu, ki uveljavlja zdravstveno varstvo v zdravstvenem zavodu izven celjske regije plača sklad za storitve le tisti znesek, ki bi ga plačal zdravstvenemu zavodu v celjski komunalni Skupnosti. Razliko v ceni pri pregledu oziroma storitvi plača zavarovanec sam. V tem primeru plača sam tudi prevozne stroške. To velja za vse oblike zdravstvenega varstva, kot za bolnišnice, ambulante in specialistične preglede, zobne storitve itd. — v izjemnih primerih plača sklad polno ceno t.j. v primerih, ko1 se take storitve ne opravljajo v itukajšnjih zdravstvenih zavodih (rakasta obolenja), v primeru, ko zavarovane osebe stalno prebivajo izven celjske skupnosti in v primeru, ko je potrebna med potovanjem nujna zdravniška pomoč. V zveznem merilu se že pripravlja nov zakon o socialnem zavarovanju, ki bo vse nastale spremembe že upošteval. Kako bo urejeno nadomestilo osebnega dohodka za prvih 30 dni bolezenskega dopusta, bomo objavili v prihodnji številki tega glasila, ker je sedaj predlog pravilnika v razpravi in nam ni še poznana končna formulacija, ki jo bo sprejel delavski svet podjetja. S. Plazar Filmi v Štorah 1. do 2. 4.1967 »Groza« — madžarski film — drama 8. do 9. 4. 1967 »LEGENDA O VOLKU« — ameriški barvni film. 15. do 16. 4. 1967 »Trije neusmiljeni« — mehiško-španski SCP — barvni film — vestern. 22. do 23. 4. 1967 »Džungla lepotic« — angleški SCP —"barvni film — zabavni . 29.* do 30. 4. 1967 »Ključ« — jugoslovanski film — omnibus. Popravek za spored v marcu: Namesto napovedanega japonskega filma »Harakiri« bomo predvajali ameriški SCP — barvni film »Razbitina ladje«. STORSKI ZELEZAR, Glasilo Oa-lovnega kolektiva Železarn« Štor« — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Leopold Perc — Uredniški odbor: Janez Barborlč, Friderik Jernejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Leopold Perc, Stane Sotler, Niko Zakonjšek ta Ivan Zmabar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje. Otroško varstvo Soc. zdrav, zbor skupščine SZ Slovenije je izglasoval zakon, s katerim so zaostreni pogoji za pridobitev otroških doklad. Pri zavarovancih, ki imajo le dohodke iz delovnega razmerja je pogoj za sprejemanje otroškega dodatka dokazilo, da na člana gospodinjstva skupni dohodki ne presegajo 500 N-din mesečnega dohodka. Za zavarovance, ki prejemajo poleg dohodkov iz delovnega razmerja še ■dodatke iz kmetijstva ali samostojne dejavnosti, ali kakšne druge dejavnosti, ki daje dodatne dohodke, pa velja pogoj, da iz delovnega razmerja posamez. ni čan družine nima več kot 400 N-din na člana. Vsa druga določila o dohodkih iz drugih dejavnosti pa se ravnajo po uredbi o otroškem dodatku, ki je bila spremnjena in dopolnjena leta 1956. V sedanjem Zakonu je določeno, da se mesečni znesek iz delovnega razmerja ugotavlja na osnovi izplačil, ki so jih upravičenec im člani njegovega gospodinjstva prejemali v preteklem letu. Če pa so se v tekočem letu dohodki njegovega* gospodinjstva tako spremenili, da po novih predpisih vplivajo na prejemanje in neprejemanje otroškega dodatka, se vzame za osnovo mesečni osebni dohodek, v katerem uveljavljajo pravico do otroškega dodatka in to po izračunu povprečja treh mesecev. Upravičenci otroškega dodatka so dolžni, da v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona prijavijo pristojnemu zavodu za socialno zavarovanje oziroma delovni organizaciji, če jim ta izplačuje otroški dodatek (v našem primeru kadrovskemu sektorju) vse podatke o prejemkih, ki vplivajo na pravico do otroškega dodatka. Kdor v tem roku ne bi prijavil podatkov, se mu bo v naslednjem mesecu prenehal izplačevati otroški dodatek. I. Žmahiar Tovariš Miha nam piše Od tov. Tacer Mihe smo prejeli naslednje pismo: »Januarja letos sem se po 24. letih službovanja v železarni Štore zaradi bolezni moral posloviti od dela in sodelavcev. Ves čas moje zaposlitve sem prebil na plinskih generatorjih, nazadnje pa sem bil predkurjač. Ko odhajam v pokoj, se mi misli vračajo nazaj v leta obnove, ko smo s težavo in voljo delali in si ustvarajali boljše pogoje dela in boljši življenjski standard. V. času mojega službovanja šem si našel mnogo, mnogo tovarišev med sodelavci. Upravičeno sem ponosen, da sem bil član tako dobrega kolektiva in hudo mi je, da sem se moral žal prezgodaj ločiti od njega. Pišem zato, ker se želim na ta način zahvaliti sodelavcem iz energetskega obrata za sodelo- vanje, za prisrčne želje ob mojem odhodu v pokoj in še za dragoceno darilo, ki me bo vsakodnevno spominjalo na vas. Kadarkoli bom prišel v Štore, vas bom obiskal, da bomo lahko malo pokramljali, če pa kogarkoli zanese pot v Hrušovec pri Šentjurju, naj se zglasi pri meni. Tacerjev Miha ga bo vedno vesel. Ob koncu najlepša hvala celotnemu kolektivu železarne štore za pogostitev upokojencev na Teharju. Bil sem presenečen in osebno ponosen, da ste se me spomnili. Kaj takega zmorejo le železarji. Poznanstvo in prijateljstvo, sklenjeno v Železarni štore ostane in ga odločba o upokojitvi ne prekine. • Vaš Tacer Miha ZAHVAL\ Vsem, ki so ob nenadni smrti našega očeta Franca Krajška sočustvovali z nami, mu darovali cvetja in vence in ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, se naj lepše zahvaljujemo. Našo zahvalo izrekamo kolektivu in upravi železarne, kolektivu im obratovodstvu livarne, glavnemu delovodji Francu Spolenaku za gan- ljive poslovilne besede ob grobu, sindikalni podružnici, rediteljem in nosačem pogrebnega odbora sindikalne podružnice, ki so tako vestno in sočustvujoče opravili svojo dolžnost. Vsem, prav vsem, ki so nam kakorkoli stali ob strani ob smrti našega očeta, prisrčna zahvala. Krajškovi