Tlaclelo Uspehi prvomajskega tekmovanja naj bodo vzpodbuda delovnim množicam za čim večji polet pri obnovi in ustvarjanja boljših ziv-Ijenshih pogojev ! tVHP Cena 2 din — Mesečno 8 din Leto I. • Štev. 4 Glasilo Okrožnega odbora OF Celje. Izhaja vsako soboto Celje 4. maja 1946 | Zboljšanje prometnih zvez pomeni veliko pomoč v obnovi domovine V borbi za obnovo, za dvig produkcije, za hitro in pravilno razdeljevanje produktov med ljudstvo ima zelo važno nalogo naš promet. Od njega zavisi hitra izmenjava surovin in proizvodov. Dvig produkcije in normalizacija življenja v naši državi postavljata pred promet vse večje naloge. V obnovo prometnih objektov je naša država vložila velike vsote, toda ta sredstva ne morejo zadovoljiti potrebe. V Sloveniji imamo od vseh cest samo pet odstotkov modernih cestišč, 95 odstotkov pa jih je z gramoznim cestiščem. Ceste z gramoznim cestiščem so neodporne proti vodi, na njih se kmalu pojavijo kolesnice, kotanje in cestne luže. Da zaradi slabih cest, ki otežkočajo promet, večajo prevozne stroške in kvarijo prevozna sredstva, ne bi trpelo splošno narodno gospodarstvo, je nujno skrbeti za to, da bodo naše ceste dobro vzdrževane. Za tako neizogibno vzdrževanje zveznih in federalnih cest v Sloveniji je potrebno letno 166 milijonov dinarjev. Največja denarna sredstva so potrebna za dobavo gramoza, ker stane 1 kub. meter gramoza, navožen na cesto, 300 dinarjev. Ce ceste v Sloveniji ostanejo še eno leto brez popravil, bo škoda v kvaru cest in prometnih sredstev okoli 560 milijonov dinarjev. Da bodo naše ceste sposobne za promet, ki v času splošne obnove in dviga produkcije stalno raste, je Uprava cest skupno z množičnimi organizacijami izdelala načrt prostovoljnega dela v času od 12. do 19. maja. Predvsem se bo delalo na dovažanju gramoza iz kamnoloma na ceste, pri čemur se predvideva tudi pomoč lastnikov prometnih sredstev. Lep primer razumevanja te važne naloge so dali delavci velenjskega rudnika, ki so se obvezali, da jih bo v teku »tedna cest« vsak dan delalo v kamnolomu 100. Tudi vojaki v Velenju bodo dali 200 delovnih dni za popravila cest. Popravilo neprehodnega odseka, dolgega 6 km, na cesti Šoštanj—Št. Vid—Za-vodna bo omogočilo dovažanje lesa v velenjski rudnik. V načrtu je predvideno predvsem popravilo važnih odsekov na zveznih in federalnih cestah, ki so najvažnejše za naš promet. Ravno s poptavilom in z vzdrževanjem najvažnejših prometnih zvez bomo ustvarili pogoje za pravilno in hitro razdeljevanje vseh proizvodov industrije in pravilno preskrbo vseh krajev naše države. Zato naj sleherni posameznik sledi pozivu ljudske oblasti in s prostovoljnim delom pomaga obnovi našega prometa. Množične organizacije naj store vse, /da čim več doprinesejo k izvršitvi te naše splošne naloge. Zboljšanje prometnih zvez pomeni olajševanje pravilne preskrbe in veliko pomoč obnovi v vojni najtežje prizadetih krajev! Proslava prvega maja v Celju Velika manifestacija enotnosti in poleta delovnega ljudstva Ze v zgodnjih jutranjih urah so godbe z budnicami oznanjale pričetek svečanosti prvega maja. 2e pred sedmo uro so posamezne skupine udeležencev po-vorke s pesmijo in godbo odhajale na zbirno mesto, od koder se je ob osmih j eia viti povorka, kakršne Celje še ni videlo. Za jugoslo-venskimi, slovenskimi, sovjetskimi in sindikalnimi zastavami, ki so jih nosili na čelu sprevoda, je sledila godba, njej pa fizkulturniki FD Olimpa, nogometaši, lahkotaleti, mladinke, telovadci in deca s puškami, vsaka skupina v krojih drugih barv. Nato so sledili delavci naših tovarn, njim pa na številnih avtomobilih prikazi dela posameznih tovarn in ustanov. Med njimi je vzbudil posebno pozornost prikaz delovanja agrarne reforme, tovarne sadnih sokov, Metalne in cinkarne, posameznih tekstilnih tovarn itd. Šole, ki so sledile prvi veliki skupini avtomobilov in vozov, so z nazornim prikazom povedale veliki množici gledalcev, kaj so doprinesle v prvomajskem tekmovanju. Viharno pozdravljena je strumno prikorakala naša vojska in milica, njima pa so sledili rudarji rudnika Pečovnik in železničarji, nato pa pedagoški tečaj. Naši bodoči vzgojitelji mladine so na velikih transparentih prikazali svoje delo. Za delavkami naših tekstilnih tovarn so sledili zopet številni avtomobili in okrašeni vozovi s prikazi dela tovarn, ustanov in obrtnikov. Vsa ta ogromna povorka, v kateri je sodelovalo nad 4000 ljudi, pet godb, konjeniki, ogromno vozov in avtomobilov, je krenila proti Domu ljudske prosvete, se razvrstila pred govorniški oder in daleč tja po Ljubljanski cesti. Pred okrašenim odrom se je pričel miting, katerega je otvoril tovariš Špat. Po uvodnem govoru in pozdravu je predal besedo okrožnemu sekretarju tovarišu Popitu, ki je v svojem govoru med ostalim dejal: »Delavci, kmetje, delovna inteligenca, državljani, državljanke! Danes pred 56 leti so delavci prvič proslavljali prvi maj, dan mednarodne solidarnosti delovnega ljudstva. Delavec se je vedno zavedal nujnosti povezave s kmetom in ostalim delovnim ljudstvom. Zato je bil prvi maj tudi v stari Jugoslaviji manifestacija enotnosti delovnega ljudstva v borbi proti reakciji. Danes je za nas prvi maj dan svobode, dela, praznik enotnosti delovnega ljudstva v naši ljudski republiki. Naše narode je zajel val delovnega poleta. Odkod taka moč, tak delovni heroizem? Moč ljudstva je prišla do izraza zato, ker imamo ljudsko oblast, zato ker vodi ljudstvo Ljudska Fronta, zato ker nas vodi naš maršal Tito. Obnova je odvisna od dela delavca, kmeta, delovne inteligence, mladine, žena. Zato je naša naloga utrjevati enotnost, da dokažemo, da smo bili sposobni ne samo vzeti oblast, temveč tudi graditi! Danes praznujemo prvi maj kot dan zmage delovnega ljudstva nad fašizmom. Toda zavedati se moramo, da je fašizem sicer premagan, toda ne še popolnoma uničen. Spomniti se moramo tudi naše Primorske in Koroške, ki še vedno je-čita pod peto mednarodne reakcije. Danes imamo ljudsko armado, ki ščiti pridobitve narodno osvobodilne borbe, imamo bratstvo jugoslovanskih narodov in trdno zvezo z ostalimi slovanskimi narodi, posebno s Sovjetsko Zvezo. Ohranimo te pridobitve ter se tako oddolžimo neštetim žrtvam, ki so padle za te cilje v težki borbi delovnega ljudstva. Naj živi prvi maj, praznik enotnosti delavca, kmeta in delovne inteligence vseh naših narodov, zedinjenih v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji!« Za sekretarjem okrožja je govoril predsednik KMS tovariš Andrej Svetek. Prikazal je borbo delovnega ljudstva, v kateri je delavski razred trdno povezan z ostalim delovnim ljudstvom priboril svobodo. O naporih naših delavcev pri dvigu produkcije sta govorila udarnica Fani Tamšetova in udarnik Lukašček. Na-glasila sta, da se delavci zavedajo, da bodo le z napori za dvig produkcije doseženi boljši življenjski pogoji našega ljudstva. — Nato je v imenu vojske govojil kape-tan Nikola Gaber, ki je v svojem govoru med ostalim dejal, da je Jugoslovanska Armada vznikla iz ljudstva in da so v naših proletarskih brigadah dali za zmago svoja življenja najboljši sinovi naših narodov. Njim se moramo zahvaliti, da lahko danes praznujemo prvi maj v svobodi. Svoj govor je končal, z besedami: »Naj živi prvi maj, dan, ki nam bo dal nov polet v obnovi domovine!« Na koncu mitinga je bila prečitana resolucija maršalu Titu, ki se glasi: Delovno ljudstvo, zbrano na proslavi prvega maja prvič v svobodni domovini, Vas najprisrčneje pozdravlja. Svečano obljubljamo, da bo vse naše delo posvečeno obnovi, skupnim koristim in da bo vez med delavcem, kmetom in delovno inteligenco nerazrušljiva! Z vzklikanjem maršalu Titu, mladi republiki in velikemu Stalinu so se jele množice razhajati. Vendar se je še preko celega dopoldneva razlegala po mestu vesela pesem. Popoldanski spored se je pričel ob dveh v mestnem parku, kjer se je prvič v Celju vršil velik šahovski brzoturnir na katerem je sodelovalo 100 šahistov iz celega okrožja. Najprej so igrali v osmih skupinah, nato zmagovalci in drugoplasirani v semifinalu in zadnjih šest v finalu, kjer je zmagal Marek (Šahovski klub) pred Šnajderjem (FD Olimp) in petnajstletnim Hočevarjem (FD Radeče). Ob štirih popoldne se je pred več kot 2000 gledalci pričela na stadionu FD Olimpa fizkulturna revija obeh celjskih fizkulturnih društev. Krasen je bil pogled na skupine mladih fizkulturnikov, ki so v skupinah po panogah, v krojih različnih barv defilirali ob zvokih sindikalne godbe pred gledalci, ki so jih viharno pozdravljali. Navdušenje gledalcev je prikipelo do viška, ko je mimo tribune prikorakala deca FD Olimpa s paradnim korakom s puškami in petjem partizanskih pesmi. Po odigranju državne himne in razvitju razstave so sledile točke druga za drugo, v katerih sta obe društvi prikazali gledalcem posamezne panoge fizkulture: proste vaje, orodno telovadbo, preskoke, teke, štafeto, odbojko, košarko, nogomet. Posebno odobravanje je žela skupina sindikalistov, ki so nastopili s prostimi vajami in na koncu z deco v simbolični skupini prikazali Triglav z zvezdo, simbol Osvobodilne Fronte, Zadovoljni so odhajali gledalci po dveurnem sporedu, obe celjski fizkul-turni društvi pa sta v tako zgoščenem in hitro se razvijajočem sporedu prikazali svoje delo na polju množičnosti in vsestranosti fizkulturnega gibanja. Proslavo prvega maja je zaključil ob osmih zvečer sindikalni nastop v veliki dvorani Celjskega doma. Na sporedu je bilo tekmovanje pevskih zborov, deklamacije in prizori posameznih sindikalnih podružnic. Delovno ljudstvo Celja je s celodnevnimi prireditvami dostojno proslavilo praznik prvega maja, prvega v svobodi, ki si jo je priborilo samo. Obenem pa je navdušenje, s katerim je to ljudstvo proslavljalo svoj praznik, zagotovilo novega poleta pri obnovi domovine! Veliki uspehi delavcev naših - rudnikov in tovarn v prvomajskem tekmovanju V prvomajskem tekmovanju naših premogovnikov je prvo mesto zavzel rudnik Zagorje, drugo Trbovlje, tretje Velenje. Ti uspehi naj bodo spodbuda za nadaljnje delo za boljšo bodočnost naših narodov. V tem delu so v naših tovarnah delavci dosegli velike uspehe v zvišanju produkcije. Udarnik rudnika Zagorje Srečko Tratnik, je presegel normo za 50%. S požrtvovalnim delom so se v Zagorju izkazali Herman Franc in Jože Kartuš. Tov. Franc Pavel, čigar skupina je v rudniku presegla normo za 100%, že 34 let dela v rudniku. Tudi naša tekstilna industrija ima svoje udarnike. Tkalka Kristanšek Anica v »Metki« dela na štirih statvah in je v tekmovanju izkoriščala stroje povprečno za 88—90 %. V tovarni »Bergman« je najboljša tkalka Imenšek Marija, ki je presegla normo za 25 do 30%. Proslava obletnice OF v našem okrožju Danes je vse noše ljudstvo lrdno združeno v OF Ljudstvo Celja je že večkrat dokazalo svojo zavestno pripadnost k OF in novi Jugoslaviji. Zato je povsem razumljivo, da je ob prazniku OF, ki smo ga kot prvega obhajali v svobodi, ponovno iskreno in toplo manifestiralo svojo enotnost v OF. Ze nekaj dni pred obletnico se je Celje pripravljalo na ta praznik. Izložbe so se preurejale, hiše so se odele v zelenje in zastave. Transparenti z novimi gesli so opozarjali ljudstvo na zgodovinski dan. 26. aprila zvečer so se začele zgrinjati ljudske množice po svojih množičnih organizacijah na Glaziji. Bili so to pionirji, vojska, mladina, AFZ, sindikati, fizkulturniki in drugi. Tam so se uvrstili, prižgali bakle ter z godbo in petjem krenili po mestu. Streljanje topičev in raket se je mešalo med vzkliki vesele množice Titu, Stalinu, OF, KP in SKOJ. Na okoliških hribih so zagoreli kresovi. Sprevod se je končno ustavil pred kolodvorom, kjer je ljudstvo v svojih narodnih plesih dajalo duška svojemu veselju. Na dan obletnice je bila zgodaj bud-nica. Po mestu je korakala godba, za njo pa vojska z razvitimi zastavami. Ob 9. uri je bila otvoritev razstave, ki je obsegala slike iz narodno-osvobo-dilne borbe, streljanja talcev, pohod XIV. divizije na Štajersko, kakor tudi slike manifestacij in množičnih zborovanj celjskega okrožja. Do 10. ure so množice, ki so prihajale v sprevodih, s transparenti, slikami Tita in Stalina ter venci, napolnile trg Svobode. Takrat se je pričelo odkrivanje spominske plošče padlim žrtvam. Plošča je vzidana na mestu, kjer so nemški fašistični krvoloki izpostavljali naše borce pred streljanjem. Tem borcem je posvečena spominska plošča, ki bo tudi opomin našim potomcem, kako trdni morajo biti v težkih dneh preizkušnje svoje domovine. Po spominskem govoru tov. Močnika, predsednika okrajnega ljudskega odbora, so predstavniki oblasti in množičnih organizacij položili okrog 40 vencev pred ploščo. Po tej svečanosti se je na trgu Svobode vršilo slavnostno zborovanje v proslavo pete obletnice ustanovitve OF. — Prvi je govoril tov. Hribar Franc, član okrožnega odbora OF. V imenu vojske je govoril kapetan Gaber Niko, ki je poudaril skupno borbo vseh narodov Jugoslavije, njih enotnost in složnost, kar je edino lahko dovedlo do zmage nad fašističnimi osvajalci. Praznik OF je zato tudi praznik zmage nad fašizmom in njegovimi pomagači. Nato je govoril tov. Ocvirk Ivan, predsednik okrožnega odbora OF. Med drugim je dejal: »Oblastniki stare Jugoslavije so se trudili, da bi kmeta odtrgali od borbe delovnih množic. Kmeta so prepričevali, da so interesi kmeta različni od interesov delavcev. Umetno so razdvajali ta dva razreda samo zato, da bi se sovražila. Tudi danes se oglašajo takozvani »prijatelji kmetov«, ki hočejo kmeta- odtrgati od skupnih naporov ostalega delovnega ljudstva. Kdo so ti ljudje? To so stari jugoslovanski vojni dobičkarji in špekulanti. Ti so največji sovražniki kmetov. Danes pa sta kmet in delavec spoznala, da sta drug drugemu potrebna, zato sta tovariša pri političnem udejstvovanju in pri delu. Kmetje iz Solčave dobro vedo, da so celjski delavci, ki jim pomagajo obnavljati vas, njihovi resnični prijatelji in zavezniki. Prav tako pa delavci vedo, da so naši kmetje, ki so 100 odstotno izpolnili odkup presežkov živil, tudi borci za lepšo prihodnost naše domovine.« Govorila je še tov. GabroveC Emilija-Lenka v imenu AFZ in sekretar okrožnega odbora ZMS tov. Gorše Mirko-Iztok. H koncu je stopila pred zvočnik partizanska Oračeva mama iz Lokrovca pri Celju, ki "jo je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Svoj govor je končala: »Slovenska žena! Tvoje delo mora biti častno delo, delala boš na polju, doma in pri obnovi naše domovine.« Z vzkliki OF, KP, Titu, Stalinu ter himno »Hej Slovani« je bilo zaključeno dopoldansko zborovanje. Popoldne ob 3. uri se je vršila na trgu Svobode kulturna prireditev, kjer je nastopil recitacijski in pevski zbor, vojska in fizkulturniki. Prireditev je v besedi in pesmi prikazala ves naš razvoj do osvoboditve in obnavljanje naših domov. Težo te prireditve je nosil naš agilni pedagoški tečaj. Prireditev je dobro uspela. Zvečer so se vršile razne prireditve v mestnih četrtih. V Domu ljudske pro-svete pa je bila krstna predstava Roševe komedije »Mokrodolci«, ki je žela najboljši uspeh. Proslava praznika OF je ponovno dokazala, da se Celjani pravilno zavedajo pomena OF in da bodo to, kar so si priborili pod vodstvom OF, znali tudi braniti in ohraniti. Takšen je bil praznik OF, praznik svobode in miru v Celju. Naše delovno ljudstvo ceni, spoštuje in utrjuje svojo OF. Proslava 27. Pred 3000 ljudmi se je vršil na predvečer narodnega praznika koncert rudarske godbe. Ob osmi uri se je jela pomikati skozi Trbovlje veličastna povor-ka z godbo, okrašenimi avtomobili, ko-> njeniki in z nad 200 zastavami. V po-vorki, ki je bila dolga več kilometrov in med gledalci, ki so navdušeno vzklikali novi Jugoslaviji, maršalu Titu, tovarišu Kardelju in Osvobodilni fronti je sodelovalo nad 8000 ljudi. Na vseh okoliških hribih so goreli kresovi. Na dan 27. aprila je bila zgodaj zjutraj budnica, ob pol 11 pa se je vršila na pokopališču komemoracija padlim borcem. v Trbovljah Popoldanski spored se je vršil ob 4. popoldne pred Delavskim domom ob prisotnosti 5000 gledalcev. Po himni, ki je otvorila svečanost, so sledili govori, nato pa se je vršil spored s sodelovanjem Titovih črnih pionirjev, pevskega društva Zarje in fizkulturnega društva. Z veličastne proslave, kakršne Trbovlje ne pomni so bile poslane brzojavke maršalu Titu, Edvardu Kardelju in IO OF. Tudi po ostalih krajih trboveljskega okraja je bila izvedena najveličastnejša proslava 27. aprila. Tako v Dolu pri Hrastniku, v Zidanem mostu, v Loki in drugod. V Škofji vasi Kakor vedno, kadar gre za proslavo kakega narodnega praznika, se je tudi za 27. april Škofja vas dostojno pripravila. Na dvorišču krajevnega odbora so postavili oder, okrašen s slovenskimi, državnimi in sovjetskimi zastavami. V ozadju so izobesili slike vseh borcev, ki so padli v NOV in vseh talcev ter žrtev, ki so umrle v raznih taboriščih. Ob osmi uri zvečer je zagorel na griču nad vasjo kres, godba pa je zaigrala himno »Hej, Slovani!« Sekretar krajev- nega odbora OF je otvoril proslavo, nakar je tov. predsednik KLC prečital imena vseh borcev, ki so padli v NOV, talcev in žrtev fašističnega terorja, ki so umrle v raznih taboriščih. Nato je pevski zbor iz Vojnika zapel pesem »Žrtvam«. Sledil je referat »O pomenu 27. aprila in kratka zgodovina OF«, ki ga je podal tov. sekretar krajevnega odbora OF. Sledile so deklamacije in recitacije, pevski zbor pa je zapel še dve pesmi. 28. aprila pri naših kmetih Aktivisti, bivši terenski delavci, partizani in naši prijatelji s terena Sv. Jedert nad Laškim smo 28. aprila z zastavo in godbo prvič obiskali naše kmete v Pra-hih, Goucah in Belovem, ki so res tako zvesto podpirali narodno osvobodilno borbo. Solzni smo bili na grobu padlega tovariša-borca, ki leži pokopan v gozdu, solzni smo bili mi in kmetje, ko smo se zopet našli skupaj, se spominjali žrtev, težkih časov, ki so končno za nami. Z muziko in petjem smo dali duška veselju, da smo svobodni. Tov. Pavčnik in Go-razd sta se v lepih besedah zahvalila kmetom za njihovo pomoč. Skupno smo sklenili, da bomo čuvali našo novo, Titovo Jugoslavijo. Lep in nepozaben je bil ta dan za nas vse. Obljubili smo in sklenili, da se bomo v tem poletju še večkrat videli, prihodnjič pa jim bomo prinesli razen hvaležnosti v srcu tudi nekaj dobrin, ki jih bomo nabrali, da se jim tako vsaj malo materijelno oddolžimo. Kmetom v pomoč Ni še ravno dolgo časa od tega, ko je delavska ekipa iz Hrastnika obdarovala kmete na Dolenjskem z raznim poljedelskim orodjem, katerega so skovali kovači rudniške delavnice Hrastnik. Videč veliko pomanjkanje orodja so se znova odločili za ta korak. Zopet so zapela kladiva po končanem delovnem času in kovala orodje še za druge prizadete vasi v okraju Planina in Jurklošter. Tudi drugi delavci raznih obrti so mnogo pripomogli temu, da je bila obdaritev tem bogatejša. Marsikateremu kmetu je bilo pomagano iz zadrege pomanjkanja. Ne bomo Yas pozabili, je dejal kmet, kateremu jI vojna vihra uničila vse. Tudi delavci steklarne so izdatno pripomogli z darovi in delom. Ekipa hrastniških kovinarjev ~ Misel in želja hrastniških kovinarjev pomagati prizadetim kmetom v porušenih vaseh je napotila več skupin v najbolj prizadete kraje. Že dalje časa preje so delavci po končanem delu pripravljali orodje, podkve in druge predmete. In že se je v nedeljo zjutraj napotila prva skupina skozi sotesko mimo samotnega groba neznanega junaka 14. divizije proti Jurkloštru in naprej proti Merofu. Od tu so pričele ekipe s svojim delovanjem po vaseh. Zbirale so pokvarjeno orodje, posodo, snemali okna brez šip in vse pripeljali v Merof, kjer so potem delavci-strokovnjaki pričeli z delom na popravilu teh predmetov. Steklene izdelke in orodje, ki so jih sami izdelali v prostih urah so razdelili med najbolj potrebne kmete. Delo je trajalo od 9 ure zjutraj pa do 4 popoldne. Ekipe delavcev in nameščencev iz Celja V okviru proslave petletnice OF so se v Celju formirale kulturno-delovne ekipe ki so 28. aprila obiskale kraje iz partizanskih borb. Kozjansko, Planina, Št. Vid in Solčavo so si izbrale za svoj cilj. Na Kozjansko, ki je v narodno osvobodilni borbi največ trpelo, je odšla najmočnejša ekipa, katero so sestavljali člani raznih sidikalnih podružnic, kulturna ekipa nižje gimnazije in aktivisti OF iz prve četrti. Na okrašenih kamionih se je ekipa že v zgodnjih jutrnjih urah odpeljala proti Kozjemu. Takoj po prihodu na Kozje se je razdelila v več skupin. Steklarji so takoj pričeli z vlaganjem šip, čevljarji so popravljali čevlje, elektrikarji električno napeljavo in tudi drugi obrtniki so imeli dovolj dela. Ostali so se razdelili na tri skupine, od katerih je prva odstranjevala ruševine požganih kmetij v sosednji vasi Jesenovcu, druga je odstranjevala ruševine v Kozjem, tretja pa je prevažala iz tri kilometre oddaljenega kamnoloma pesek. Mladina pa je med tem časom pripravljala dvorano za popoldansko kulturno prireditev. Čevljarji so popravili preko 30 parov čevljev, steklarji so vložili šipe v 50 oken, finomehaniki so popravili dva pisalna stroja in še več drugih predmetov, prav tako tudi ključavničarji in ostali rokodelci. Ob tretji uri popoldne so mladinci in mladinke nižje gimnazije priredili prav dobro uspelo kulturno prireditev. Prikazali so tri enodejanke, več deklamacij, pevskih točk in telovadne vaje. Najbolj je vsem navzočim ugajal ruski ples »Noč na Volgi«, ki so ga morali dvakrat ponoviti. Po končani prireditvi je bilo med najrevnejše prebivalce Kozjega in okolice razdeljeno 11 lopat, 20 motik, tri kose, dva krampa, pet senenih grabelj, 10 kg žice ter šest zabojev razne kuhinjske posode in steklenine. Ekipa, ki je odšla na Planino, je bila sestavljena iz pevskega društva. Svobode, spodnjehudinjske mladine, gaberskih aktivistov in štirih sodnikov. Po prihodu na Planino, ki je bila v bojnem metežu skoraj do tal požgana, je pevski zbor Svoboda priredil na gradu kratek koncert, mladina pa je skupno z mladino iz Planine pela partizanske pesmi. Zbrani množici kmetov iz Planine in okolice je eden izmed sodnikov pojasnjeval nove zakone in uredbe, nakar so se ostali sodniki porazdelili med kmete in jim odgovarjali na zadana vprašanja. Pred odhodom ekipe proti Celju je bilo razdeljeno med najrevnejše kmete za 20.000 din tekstilij, poljedelskega orodja in kuhinjske posode. Delovno-kulturne ekipe celjskih četrti, sindikatov in ustanov so s svojim delom, pripravljenostjo pomagati prizadetim krajem in prebivalstvu, najlepše proslavile petletnico ustanovitve Osvobodilne Fronte. Prebivalstvo prizadetih krajev, ki so jih tega dne obiskale te ekipe pa je spoznalo, da ni samo, zapuščeno v svojem težkem stališču postavitve porušenih, požganih domov in opustošenih polj. Delovno-kulturne ekipe so dokazale, da so važen člen v utrjevanju vezi mesta s podeželjem. Prvomajsko temovanje v naših tovarnah V tovarni sadnih sokov so delavci zvišali produkcijo za 80 odstotkov kem, razvijajočem se podjetju pridejo do izraza prav vsi izboljški ali uvedbe novih tehničnih naprav. Na tem polju ima tovarna 2 udarnika, ki sta s svojo zamislijo veliko doprinesla za izboljšanje delovnih pogojev pri posameznih delovnih postopkih. Mizarski mojster Zupane Jože je skonstruiral in izdelal povsem nov tip zaboja za steklenice. Ta tip transportnega zaboja prekaša vse doslej uporabljene zaboje po praktičnosti, trdnosti, daljši življenjski dobi in ceneni proizvodnji. Konstrukcija pokrova rešuje na enostaven način problem snemanja in zabijanja pokrova, ki odpade in z njim vsi izdatki za žeblje in stroški za zabijanje. Vse . te prednosti prinašajo podjetju materijalno korist, tako, da se bodo stroški po do sedaj ugotovljenih podatkih za tovrstno embalažo letno znižali najmanj za 15 do 20%. Drugi udarnik je vodja marme-ladnega oddelka Solak Alfred. Za tovarno zelo pereče vprašanje je bilo iz-vlačenje zamaškov iz steklenic, predno so prišle v polnjenje. Do sedaj se je to izvrševalo s prosto roko brez vsakega zavarovanja za primer, da se je steklenica stria. Številni primeri nevarnih vreznin, počasnost izvlačenja zamaškov in naporno ledo so povzročali tovarni resne težave. S konstruiranjem naprave tovariša Solaka so bile te težave pre-mostene. Nova naprava za izvlačenje zamaškov, pri kateri ne pride delavec z roko niti v dotik s steklenico, povečava storilnost ob istem delovnem času za 100% in je tako materijana korist za podjetje zajamčena tudi v prihranku na stekleni embalaži, ker je lom steklenic padel najmanj za 30%. Doseženi uspehi prvomajskega tekmovanja v tovarni sadnih sokov pričajo, da je tekmovalna misel zajela prav vse in da hoče vsak v dejanju doprinesti svoj delež k skupnim naporom za obnovo domovine. V tovarni emajlirane posode so delavci znižali delovni čas, potreben za izdelevo posode varno posuta z belim peskom, urejene cvetlične gredice in ustanovljena tehnična knjižnica, in da je v čevljarski delavnici bilo v 1000 urah popravljeno 251 parov čevljev. * Danes, ko pregledujemo uspehe prvomajskega tekmovanja, lahko delavcem in nameščencem Tovarne emajlirane posode damo vse priznanje. V kolikor niso mogli zaradi nedostatka potrebnih surovin tekmovati v kvantitetnem zboljšanju produkcije, so dosegli odlične uspehe v izboljšanju norme, zmanjšanju izmečka in s tem dvignili donos podjetju in dosegli znatno znižanje prodajne cene produktov. Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku je dosegla predvojno produkcijo Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku je obnovila vse obrate in razen njih uvedla še tri nove, kot prva pričela izdelovati kemično čisto solno kislino in na novo uvedla izdelovanje cinkovega klorida za impregnacijo lesa, s katerim bomo krili domače potrebe. Kapaciteta tovarne napram predvojni proizvodnji je 100 odst. v izdelovanju solne kisline, železne {jarve, zelene ga-lice, superfosfata in apnenice, dočim je izdelovanje žveplene kisline doseglo 90 odst. in solitra 80 odst. predvojne proizvodnje. Obnova na Teharjih Strelski jarki, ki so se kot grdi spomini vijugali po naših poljih izginjajo. Zasipuje jih mogočni bencinski stroj, mi pa pomogamo s prostovoljnim delom. Od malih pionirjev do 711etne članice AFŽ, vedno živahne Skaletove mamice, je vse na delu. Zabrisati in zravnati hočemo vse, kar bi nas še spominjalo na okupatorja. In še nekaj besed o naših nabiralnih akcijah. Prav pridno smo nabirali železo in steklo, sedaj so na vrsti tekstilni odpadki. Pionirčki so seveda tudi tu najbolj agilni. Pri nabiranju bakra bo pa naš član ZMS-a, tov. Milan, sigurno odnesel prvenstvo, saj ga je sam nabral že nad 30 kg. Tekmovanje je zajelo prav vse delavce in nameščence tovarne sadnih sokov in marmelade na Spodnji Hudinji pri Celju. Izvoljena tekmovalna komisija sproti ugotavlja in vrednoti dosežene rezultate ter jih objavlja v tovarniškem stenskem časopisu. Dva meseca traja tekmovanje in uspehi so vidni: delovna disciplina se je vidno izboljšala, neopravičenih ur in zamud sploh ni, v obratnih prostorih vlada red. Politična izgradnja delavcev in nameščencev že kaže prve sadove. Članstvo sindikata je 100 odstotno. Udeležba na množičnih sestankih je polnoštevilna. Delavci in nameščenci tovarne so si zadali v prvomajskem tekmovanju naloge za izboljšanje tovarniških naprav. Tako je delavstvo v 384 prostovoljnih urah položilo nov odvodni kanal v dolžini 300 metrov in v globini 2 do 2.5 m. Dosedanje stanje tega kanala je resno ogrožalo celotni proizvodni potek. Vrednost vseh prostovoljnih ur na gradnji tega kanala znaša 17.490 dinarjev. Delo je bilo izvršeno v rekordnem času. Polnilni oddelek, čigar storilna kapaciteta zavisi povsem od strojev, si je nadel nalogo, da izboljša kakovost soka, zmanjša s povečano pazljivostjo teoretično dopustni odstotek izgube soka in lom steklenic. Dosedaj je ugotovljeno izboljšanje soka po kakovosti približno za 50 odstotkov, odstotek na izgubi soka je padel od prejšnjih 3 na 0.53%, lom steklenic od 6 na 3.5%. Temu dosledno so bili znižani proizvodni stroški za 22%. Z izboljšanjem delovnih pogojev, organizacije dela in novimi tehničnimi pripomočki je delavstvo doseglo razveseljiv uspeh v marmeladnem oddelku. Proizvodnja se je povečala za 85%, istočasno pa so se znižali stroški proizvodnje za 10.62%. Tovarna sadnih sokov na Spodnji Hudinji pri Celju se razvija v največje tovrstno podjetje pri nas in ravno v ta- V tovarni emajlirane posode je prvomajsko tekmovanje zajelo prav vse delavce in nameščence. Vsak je hotel čim več prispevati s stopnjevanjem lastnih možnosti. Ker je v tovarni dvig produkcije po kakovosti in količini zaradi pomanjkanja surovin, predvsem pločevine, nemogoč, se je tekmovanje vršilo v izboljšanju norme in zmanjšanju odstotka izmečka. Za čim uspešnejši potek tekmovanja so se ustanovile v tovarni komisije, ki so stalno nadzirale potek tekmovanja in beležile dosežene uspehe. Posebno delavna je bila komisija za strokovno izobrazbo. Organizirala je teoretični tečaj za izpopolnitev strokovnega znanja delavcev, tečaj za splošno izobrazbo in dva dopolnilna tečaja za pisarniško osebje. V tekmovanju za znižanje delovnega časa pri izdelovanju kmetskih skled širine 18 cm se je dosedanja norma v tekmovanju znižala za 48%. Kot osnovna je bila vzeta norma za 30.000 skled. Najboljši uspeh pri znižanju delovnega časa za to število skled je bil dosežen v postopku rezanja in robljenja, kjer se je delovni čas znižal od najboljše norme, dosežene v času pred tekmovanjem od 2550 na 1200 minut, ali v odstotkih izraženo za 53%. Tudi izmeček se je znatno znižal in sicer od 3 na 1%. Drugi predmet tekmovanja so bile 32 cm vedrice za vodo. Pràv tako kot v tekmovanju znižanja delovnega časa pri skledah se je tudi v tekmovanju zboljšanja norme pri tem predmetu, za katerega je bila vzeta kot osnova produkcijska norma 8000 komadov, znatno znižala. Najlepši uspeh pri posameznih operacijah izdelave se je doseglo pri mon- taži, in sicer za 20% ter pri varjenju za 15%. Da je vsak odstotek znižanja norme velike važnosti ^a naše gospodarstvo, priča dejstvo, da se je pri izdelovanju pokositrenih transportnih vrčev za mleko izboljšala norma za 20% in s tem znatno znižala prodajna cena, ki je bila dosedaj precej visoka in si je tako to za naše kmete-živinorejce koristno napravo mogel kupiti le premožnejši, sedaj pa je zaradi tekmovalnih naporov našega delavca dostopna vsakomur. Znižanje prodajne cene se je doseglo tudi pri produkciji kotlov za centralno kurjavo, kjer se je pri istem številu delovnih moči zboljšala konstrukcija, produkcija pa zvišala za 9%. V zadanih nalogah tekmovanja obsega zboljšanje in poenostavitev načina produkcije eno najvažnejših točk. Tudi na tem polju so delavci celjske Tovarne emajlirane posode dosegli znatne izbolj-ške. Tako je tovariš Franc Medved izboljšal postopek varjenja pri posodi tipa »Ideal« in s tem dosegel prištednjo večih delovnih moči. V skladišču surove posode so dosedaj nosili delavci v koših posodo v zgornja tri nadstropja. V prvomajskem tekmovanju so si delavci zadali nalogo, da postavijo s prostovoljnim delom v tem oddelku dvigalo. Danes, ko pregledujejo dosežene uspehe, lahko z zadovoljstvom ugotovijo, da so s svojim delom prištedili dve delovni moči. Ni treba posebej omenjati, da so delavci s prostovoljnim delom očistili vse tovarniške oddelke, odstranili z okenskih šip maso proti lesketanju, ki je kvarno vplivala na razsvetljavo delovnih prostorov, da so vsa pota pred to- Uspehi KLO Petrovče, plod sodelovanja ljudske oblasti z množičnimi organizacijami Zgled delavnosti in povezave z vsemi množičnimi organizacijami je KLO Petrovče. Uspeh tega dela je vidno izražen pri vseh akcijah, katerih cilj je čimprejšnja obnova mlade porušene in izčrpane države. Pri odkupu presežka poljskih pridelkov so požrtvovalno tekmovali vsi kmetje Petrovč in Dobriše vasi, posebno so se izkazali mali in srednji kmetje, tako da je odkup dosegel nad 100 odst. Dalje so davkoplačevalci KLO Petrovče do sedaj plačali 95 odst. davka. Ta davek je bil plačan v rekordnem času in sicer 90 odst. do 8. aprila. 1946, komaj štiri dni po masovnem sestanku, kjer so sklenili, da bodo plačali davek v najkraješm času, ostalih 5 odst. pa so plačali do sedaj. Tudi pri vseh nabiralnih akcijah, kot na primer prostovoljni prispevki za OF, za zimsko pomoč naši vojski, darove za vojne ranjence itd. so se prebivalci KLO Petrovče odlično izkazali, ter so daleč prekosili sosedne KLO, katerih prebivalci so boljše situirani kot pa naši, Zgled pravilnega razumevanja, da pride naše ljudsko časopisje v roke vsakemu, -je tov. Ropaš Anton tajnik ljudskega odbora, kateri je naročil za 5-letnico ustanovitve OF 300 izvodov okrožnega časopisa »Na delo« v svrho razprodaje med prebivalstvo, kljub temu da so že v velikem številu naročeni na »Ljudsko pravico« in »Slovenskega poročevalca«. Glavna zasluga, da KLO Petrovče prednjači v vseh panogah prvomajskega tekmovanja pred drugimi ljudskimi odbori v našem okraju, je poleg tov. Ro-pasa tajnika še tovariš Urbašek Ivan, predsednik KLO, katera dva zelo požrtvovalno delata za utrjevanje ljudske oblasti. Delo šentjurske mladine Šentjurska mladina si je zastavila nalogo, da očisti prostor okoli zadruge. Na določeni dan se je ob 8. zjutraj jela zbirati pred mladinskim domom, od koder je nato s pesmijo odkorakala pred jajčno zadrugo, kjer se je še kdo danes poznalo fašistično razdejanje: kupi starega železa, stekla in razbitin. Veselo je šlo delo izpod rok. Ne čas, ne prazni želodci niso mogli ugnati navdušene mladine, dokler ni pozno popoldne izginila zadnja sled okupatorjevega razdejanja in ni bil svet pred jajčno zadrugo očiščen in v največjem redu. Vas Radež pomaga sosedni vasi v obnovi V hribovitem terenu nad Loko pri Zidanem mostu stoji vas manjših kmetov in kočarjev — Radež. Za časa okupacije so prebivalci te male vasice drug drugega podpirali, vsi odločno sodelovali v narodno osvobodilnem pokretu. Sosednjo vas Okroglice je okupator skoraj do tal požgal. V zavesti medsebojne pomoči in naporov pri obnovi domovine, so ji prebivalci Radeža priskočili na pomoč s tem, da so premožnejši dali les iz svojih goždov, drugi ga podirali, vsi pa pomagali pri gradnji. Tudi radežka mladina se zaveda svojih obvez v prvomajskem in predkongresnem tekmovanju. Zavezo, da bo v prvomajskem tekmovanju napravila 500 prostovoljnih delovnih ur je prekoračila, kajti do sedaj je napravila že nad 600 ur, pomagala pri zasipavanju protitankovskih jarkov, gradila pot iz Radeža proti Loki, si vzorno uredila stenski časopis in pomagala partizanskim vdovam Prvomajsko:, tekmovanje na državnem posestvu v Slov. Konjicah V štirih letih okupacije je tudi to posestvo utrpelo precejšnjo škodo. Svoje posle je tukajšna uprava prevzela julija 1945. Okrog in okrog gradu je bila pre-prežena bodeča žica, z utrjenimi bunkerji, in s 1000 metri strelskih in 200 metrov tankovskih jarkov. Vsega tega danes ni več. Pridne roke naših delavcev so odstranile sledove vojne. Zasuli so vse jarke, tako da je posestvo v vsakem oziru zboljšano za 80 % . Uprava ima večkrat sestanke z delavstvom, na katerih rešuje različne probleme, tako politične, kakor glede izboljšanja gospodarskega stanja posestva. Ljudje so kmalu uvideli, da na tem posestvu ni več gospodar knez ali baron, vedo, da kdor na posestvu dela je tudi zanj odgovoren in zato tudi uživa njegove dobrine. Delavci so si sami zadali svoje naloge za prvomajsko tekmovanje. Upravitelj je vsak čas na razpolago vsem s strokovnim nasvetom, pomočnik uprave skrbi za politično vzgojo, traktorist itr