Književnost in umetnost. Poro«5ilo o mestnih ljudskih šolah t Ljubljani koncem leta 1905/6. Na svetlo dal in založil c. kr. mestni šolski svet ljubljanski. — To izvestje obsega izvečine statistiške podatke. Zanimivo je poročilo o petindvajsetletnem jubileju I. mestne deške petrazrednice. Na čelu knjige naj bi stal kak primeren spis (recimo o pomenu in važnosti obiteljskih večerov, ki so jih začeli uvajati v Ljubljani. Na strani 118. je sicer kratek odstavek, a to je premalo. Opozarjamo na tozadevni Pfibilov spis v letošnjem BPopotniku"). To bi starše zanimalo bolj nego same številke in preobile tiskovne pomote. To naj uvažujojo tisti, ki so provzročili skupno poročilo vseh ljubljanskih mestnih šol. Letno poročilo štirirazredne deške Ijudske šole in obrtne nadaljevalne šole v Kranju. Izdalo šolsko vodstvo koncem šolskega leta 1905/6. Imena in štatistika, kakor je običajno pri takih publikacijah. Naš Dom. Zbirka povesti, pesmi in narodnega blaga, zanimivosti itd. VI. zvezek. V Celju, 1906. Izdala ia založila Zvezna trgovina. Cena 50 h, po pošti 60 h. Str. 107. — Ta zvezek nNašega Doma" obsega tri lepe povesti, ki si brez dvoma pridobe mnogo čitateljstva. Popotnlk. Letnik XXVII. Štev. 7. — Tovariš Armin Gradišnik je napisal članek nNekaj o avtoriteti", kjer pravi med drugim: nDajte nam v to poklicani dosti — kruha, ne dopustite, da bi ob sramotnih plačah morali moledovati pri nepoklicanih često podpore! Plačajte nas tako, kakor to zasluži naše naporno delo: in ugledni bomo ter tudi ugledno lahko nastopali in delovali!" — Drugi članek Jndividualna stran vzgoje in pouka v ljudski šoli" je poslovenil Dragotin Svoboda po češkem izvirniku Jos. Zbroža. — »Bili ali ne — bili?" se zove košček odgovora, ki ga je napisal dr. Jos Tominšek na izvajanja Matije Herica, priobčena v zadnjih številkah rPopotnika". — L. Lavtar objavlja spis rPodrobno stopnjevanje pri računskem pouku". — V naslednjem članku trdi Matija Herie, da ni povedkovih zavisnikov. — V »Književnem poročilu" je na prvem raestu zaključena ocena knjig nSlovenske Šolske Matice" za 1. 1905. Karel Humek poroča o knjigah rJahrbuch fur den Zeichen- und Kunstunterricht" in BErprobter Lebrgang ftir das moderne Zeichuen". J. Bratina pa poroča o BSystematisches Verzeichnis der in der k. k. Universitatsbibliothek in Graz befindlichen Dissertationen padagogischen Inhaltes". — Ivan Šega prijavlja 119. in 120. odstavek svojih poučnih »Pedagoških utrinkov". — Pet strani velezanimivega nRazgleda" zaključuje tudi to nPopotnikovo" številko. Šopek šolsklh pesmi itd. Priredil in na svetlo dal Anton Kosi. I. in II. del. To je najuovejše delo našega na polju mladinskega slovstva neutrudaega tovariša. V teh šopkih je zbral lepo število narodnih pesmi in jim podložil besedilo iz šolskih beril. Poleg narodnih je pa tudi nekaj njegovih napevov in pa nekaj napevov znanih glasbenikov: Adamiča, Ipavca itd. Ti uraetni napevi so z malimi izjemami zloženi jako srečno po naroduih motivih. Za pesmi v berilih je pa skoraj ravno tako srečno volil narodne napeve. Sploh lahko rečem, da smemo biti te bogate in lepe zbirke prav veseli, prvič že zato, ker nam podaja toliko izbiro prikladnih pesmi za šolo, drugič pa zato, ker je vsa zbirka osnovana na podlagi narodne pesmi, ki ima gotovo največji vtisk na mlado in staro in torej ne bo uhajala pri enem ušesu noter, pri drugem pa — ven, nego ostane v — srcu. To zbirko si mora nabaviti vsaka ljudska šola in vsak učitelj-pevec. To je naša dolžnost že zaradi sebe, potlej pa tudi zaradi velezaslužnega izdajatelja A. Kosija, da za svoj obili trud ne bo imel še gmotne škode; honorarja itak ne išče. Ker pa več oči več vidi in da se ne bo reklo, da samo hvalim, naj dodam še par blagohotnih opazk po vrsti, kakor sem si jih zabeležil pri pregledovanju nŠopkau. I. del, str. 20. ,,Angel budi" B ni srečna; veliko boljša je A. Str. 30. A. V berilib so besede: nprav pridni, čedni vsi," tu pa je: nprav pridni ino čedni vsi". čemu ta ino, ki je potem še napev zverižil? II. del, str. 10. »Bolni tovariš" ia še par Stritarjevih pesmi niso prikladne za popevanje, ker je Stritar pač odličen pesnik, a gotovo ne odličen pevec. Zato pa kaka njegova pesem nima prav nič napeva v sebi. Str. 28. »Dekle in roža" bi imela lahko napev narodne: nDekle na vrtu zelenem sedi".*) Str. 42. MNaša vas" A. Ta napev se že sploh poje na Levstikovo: ,,Stoji učilna zidana". Str. 49. in 51. Narodnim napevom, kterih besede lahko mladini damo, ne smemo nikdar dajati drugih besed. Str. 49. je narodna: BNa planincah solnčece sije", str. 51. pa: ,,Ko ptičica sem pevala". Str. 67. Bilo bi privzeti narodni napev, ki ga je izdala nGlasbena Matica", Narodne pesmi, IV. zv. str. 59. Str. 76. »Mlade vojake" pustimo kar pri Parmovem napevu! če še dostavim, da mladino ne kaže siliti v višavo čez es, tedaj sem s kritiko pri kraju in le želim, da se krasni nŠopek" čim prej razširi po naši domovini ter priuese obilo nedolžnega veselja med mlado in staro! Janko Žirovnik. *) Te besede so bile tudi zložene na ta napev, ki ga je priobeil nZvonoek". Škoda, da ni tega lepega napeva v ^Šopku". Uredn.