felja v Ljubljani in po pošti: tt* ltw . . .K 180- y« leta .... M*— tetri leta . . , „ 45- v mesec » 15*— la inozemstvo: iti« let« . . .K 2401— 1*1 leta. . . , a k n j j. ietrt leta ia mesec 120 — eo — »•- m«, "*** ****;»» . 2 dolarja Ljubiji 1 1 d0l8r- /aoa. ki na) po&iljaj narsinino po nakaznici. Oglasi se zaračunajo p« pore'oljenem prostora in sicer 1 mm visok ter 55 mm Urok prostor za enkrat 1 K 50 vin., za veikral popust Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu 1------------- štev. 8. Telefon štev. 44. :— . ' . Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — — r Rokopisi se ne vračajo. ZS— ----------- Preki sod za veleizdajo in zločine zoper državo. LDU Beograd. 26. aprila. Na predlog ministra za notranje posle Je ministrski svet sklenil, uvesti postopanje po prekem sodu zoper veleizdajo In zločine proti državi po § 85 kazenskega zakona. Italijani popustili v reškem vprašanju. Obnovljena direktna pogajanja z Italijo LDU Berlin, 26. aprila. Kakor poročajo iz Milana, je na podlagi WiL sonove spomenice z dne 9. decembra Italija popustila v reškem vprašanju. LDU Berlin, 26. aprila. »Deutsche Allgemeine Zeitung" javlja iz Lugana: Po zanesljivem poročilu je Italija v reškem vprašanju popustila Priznala je. da se stvori nevtralna obrežna država. LDU Pariz, 27. aprila. Listi objavljajo nastopno brzojavko iz San Rema: Mirovna konferenca je prejela brzojavko od g. Truinbiča, ki izjavlja, da bi mogel poslati vesti, ker so brzojavne In telefonske zveze prekinjene; ravnotako se zdi, da je v Jugoslaviji nastal notranji nered. Gospod Trumbič je prosil zato delegate, da ne sklepajo prej o jadranskem vprašanju, dokler on ne stopi v direktne razgovore z Italijo. Nitti Je izjavil, da se strinja s tem, da se ta direktna pogajanja z Jugoslavijo zopet začno. To vprašanje se torej na konferenci v San Remu ne bo več razpravljalo. Zavezniki bodo čakali, dokler se direktna pogajanja ne končajo. Sefa narodnega predstavništva. LDU Beograd, 27. aprila. 83. sejo začasnega narodnega predstavništva je otvoril prvi podpredsednik dr. Ribar ob 16. uri 45 minut. Protokol ie bil sprejet brez pripombe. Ko so bile te formalnosti izvršene, je imel dr. Ribar krasen govor v spomin pokojnega predsednika dr. Draže Pavloviča. Nato je govoril predsednik vlade g. Protid in v imenu vlade izrekel narodnemu predstavništvu sožalje ob smrti prvega predsednika. Ob 17. uri 15 minut je dr. Ribar zaključil sejo in napovedal prihodnjo za za Jutri popoldne ob šestnajstih r istim dnevnim redom. Volitve na Češkem. končal rezultat volitev v poslansko zbornico. LDU. Praga, 26. aprila. Po drugem in tretjem skrntiniju je bilo doslej v narodno skupščino končnoveljavno izvoljenih 74 socialnih demokratov, 33 poslancev ljudske stranke, 28 agrarcev, 24 narodnih socialistov, 19 narodnih demokratov, 6 pristašev obrtniške stranke, 3 poslanci Modračkove stranke, 12 pristašev slovaške vladne stranke, Nemcev skupno 72, Madžarov 10; nezasedenih je 19 mandatov, od teh odpade na karpatske Ruse 9, na Tešin 9 in liulcin 1 mandat. Volitve v senat. LDU Praga, 26. aprila. Izid volitev v senat; Volilno okrožje Praga s narodni demokrati 4 mandate, narodni socialisti 3 mandate, češki so-ciaini demokrati 7 mandatov, ljudska strank., 1 mandat, agrarci 3, nezasedenih 5 mandatov. Volilno okrožje Pardubice: narodni socialisti 1, socialni demokrati 2, ljudska stranka 1, agrarci 2, nezasedenih 5 mandatov. Volilno okrožje Mlada Boleslava: socialni demokrati 1, agrarci 2, poljedelci 1, nemški socialni demokrati 14, nemška volilna zveza 2, nezasedeni 4 mandati. Volilno okrožje Douny: socialni demokrati 2, poljedelci 1, nemški socialni demokrati 4, nemška volilna zveza 1, nezasedenih 6 mandatov. Volilno okrožje Plzenj: narodni demokrati I, češki socialni demokrati 3. agrarci 1, poljedelci 1, nemški socialni demokrati 1, nezasedenih 3 mandatov. Volijno okrožje Brno: narodni demokrati 1. narodni socialisti 1, češki socialni demokrati 4, ljudska stranka 4, agrarci 2, nemški svobodomiselci 2, nezasedeni 3 mandati. Volilno okrožje Moravska Ostrova: socialni demokrati 2. ljudska stranka 2, agrarci 1. nemški socialni demokrati 2, nemška volilna zveza 2, nezasedenih 6 mandatov. ........... m ---------- mi n — i mn mm______ Boj za naše meje. (Iz cikla »Prvo leto Jugoslavije«) (Dalje.) V Parizu stopi rešitev jadranskega vprašanja v ozadje, v Jugoslaviji se pozornost obrne na notranjepolitična vprašanja, toda D’Annun-zijo zasede Reko. Naši mirovni delegati potujejo v Beograd. Lahi preko-jačiio v Dalmaciji demarkacijsko črto. toda naše čete jih vržejo zopet nazai. V Ljubljani traia skoro dva meseca tiskarska stavka. Koncem oktobra se slovesno praznuje obletnica prevrata. Ameriški Slovenci stopiio v stik z domovino. Uradniško vprašanje postane zopet aktualno. V decembru 1919. in prva dva meseca 1920. se nadaljuje v notranji politiki spor med demokracijo in reakcijo ter reševanje socijalnih vprašani, dočim ostaja zunanjepolitični položaj neiz-premeiijen. Laški politiki se sicer posreči popolnoma pridobiti Francijo In Anglijo, ki nam stavita ultimat da moramo pristati na laški predlog, po katerem izgubimo vso Istro in Reko ter nekaj otokov, ali pa se izvedejo določbe londonskega pakta. Toda Jugoslavija odkloni ta ultimat in Wil-son opozori v posebni poslanici za- veznike na to. da so laške zahteve imperialistične In krivične. V januarju in februarju 1920. se je regent Aleksander ponovno mudil v Parizu, da sodeluje pri rešitvi Jadranskega vprašanja kakor tudi pri važnih financijelnih odločitvah mirovne konference zlasti glede predujma na voino odškodnino. Po niegovem povratku je demo-kratskc-sociialistična vlada predložila regentu v podpis razpust začasnega narodnega predstavništva in razpis splošnih občinskih in državnozborskih volitev, ker le bila prepričana, da mora neizvestno in neureicno politično stanie prenehati in da se mora za vsako delo nezmožni začasni parlament uadomestlti z novim izvoljenim in trajnim parlamentom. ki bi bil izraz ljudske volje In ki bi omogočil končno utrditev parlamentarne konstituciionaine demokratske vlade in uredil vsa notranja ustavna in upravna vprašanja. Delo vseh demokratskih in nacijonal-nih mož oele Jugoslavije Je zgradilo v prvem letu našega obstoja tako trden temelj, da Je IzvedenJe volitev In nadalJnl ustavni razvoj ledna glavnih narodnih nalog. Narod Je dozorel. .Vseuč. prof. dr. Ljudmil Hauptmann. K današnjemu položa:u. Sramotno poglavje, ki ga pišemo že tako dolgo s čudovito vnemo kot uvod v zgodovino svobodne Jugoslavije, se brezvestno nadaliuie. Ce ga hočemo završiti, če nočemo doživeti še sramotnejših, moramo imeti oko in srce, da pogledamo resnici v obraz. Potem bomo z grozo spoznali: Svetovna vojna je razklala Evropo od Ledenega morja do Jadrana. Kjer so vladale prej tri silne države, je zdaj razmetanih devet drobcev, novih držav. Razklan pa je tudi vobče ves stari svet, ker mu je vojna razbila os od Prage in Dunaja do Bagdada. Dve prelomnici torej, evropska od morja do morja, svetovna od Donave do Evfrata, določata bodoči politiki smer. Na vzhodu od evropske prelomnice se dviga stodvajsetmilijonski ruski blok, na zapadu se poraja pred našimi očmi skoro enako močna nemško-italijanska skupina, ker se vrača Italija pod nemški krov. Drobcem med obema preti nevarnost, da lih zmelje dvojni pritisk. Slična nevarnost preži ob svetovni prelomnici. Do vojne je Nemec cepil svoje moči: širil je svojo oblast po mor}#, obenem silil pod geslom Berlin— Bagdad proti jugovzhodu. Zdaj pa, ko so ga pregnali sovražniki z morja, se morajo zaježenl valovi njegove narodne sile tem bumeje zaganjati v nasprotno stran, si morajo s podvojeno silo iskati izhoda ob črti najmanjšega odpora, ob svetovni prelomnici Dunaj—Bagdad. Baš na križišče te svetovne pre- ! lomnice z evropsko, t. j. na najbolj ogroženo točko, je postavila usoda našo domovino. Nemška ekspanziv-nost Jo bo izpodjedala, vzhodni in zapadni blok jo bosta dušila. Če hoče živeti, velja zanjo le ena zapoved: da zgradi skupno domovje z mrzlično hitrostjo. Kajti zgradba mora biti v glavnem gotova do one bližnje bodočnosti, ko se otresejo naši sosedi—velikani svoje hipne slabosti. Če ne, če nas najdejo še v razkroju, zapademo v sužnost kolonialne dežele, naj nam potem tudi pustijo celo kralja, ministre in kot igrišče parlament. Poldrugo leto dragocenega časa je skoro izgubljeno. Kar je ostalo, so morda le še meseci. V teh kratkih mesecih moramo izvršiti težjo nalogo kakor katerisibodi drug narod. Teži nas nesreča, da smo brez trdnih državnih tradicij, zato brez prirojenega političnega čuta. Opirati se moremo samo na razum. Toda ta naš razum ni izšolan. Zakaj naš osvoboditelj, Srb, je kulturno mlad a osvobojeni brat. ki je bil svetovni kulturi bliže, je sam omajal svojo državotvornost, ker ie moral v težkem boju proti*Avstriji odgojiti k državnemu nihilizmu iste moči, s katerimi mu je zdaj graditi državo. Edini zaklad, o katerem Živimo, je volja do narodnega edinstva. Ali kako se gospodari z njim? V slepi strasti blati vsaka stranka svoje domače nasprotnice in se ne zaveda, da sodi nepoučeni sosednji brat po strankah navadno kar celo pleme. A da Je poguba še bližja, utrjajo stranke povrhu v narodu se oni prej omenjeni državni nihilizem, blagoslavljaje vsako kršitev zakona, da le izhaja od lastne vlade. Ali res ne čutimo, da zidamo tako na sipino, da se pojem o svetosti zakonov ne more vživeti, ker jih lahko odnese najmanjša sapa? Drevo pogine, če ga vrtnar vsak dan presadi in obieže. Država pogine, če li obrezujemo korenine in veje še dalje po hipnem strankarskem ravnilu. Živeti le more, ako Jf zagotovimo naraven razvoj, t. j. razvoj na podlagi pravne kontinuitete/ Pravna kontinuiteta je za našo državo pridobljena s paktom med regentom in Narodnim Večem. Ta pakt je naša magna charta, temelj vsega ustavnega razvoja. Po njem se začasno predstavništvo ne sme razpustiti, dokler se ne sestane kon-stituanta. To pomeni dvojno dolžnost: za vlado, da dela s parlamentom, za parlament, da ne stavka. To svojo dolžnost prelomi parlament, če v slučajih, kjer gre za golo življenje države, obstruira ali odreče vladi celo kvorum. Le tam, kjer gre za opremo in barvo našega skupnega doma, za to, ali naj ga poslikamo črno ali belo ali rdeče, le v takih slučajih je parlamentarna stavka dopustno bojno orodje, v drugih slučajih ne. Naš položaj Je torej jasen. V oni kratki dobi, dokler se našim mogočnim sosedom še niso razvezale toke, si mora naš narod najti primerno ustavno oblike za državo, primerno socialno obliko za družbo. 7a to mu Je treba konstituan*e; a za konstitu-ama mu je treba čim varnejših zunanjih razmer in zakonito izvedemh volitev. Oboje mu more priskibeti le začasno predstavništvo, če ratificira mirovne pogodbe in reši volilni načrt. Vlada, ki bi preprečila to delo z razpustom, parlament, ki bi se temu delu odtegnil, bi si naprtil da more vzeti syoJo samoupravo v lastne roke. Regent ie na bil mnenja, naj se mesto razpusta poizkusi še enkrat s sporazumom v parlamentu samem. Po odstopu demokratsko-socilalistič-ne vade ie zato poveril nasprotno reakcijonarno skuoino s sestavo kabineta. Četrti jugoslovanski kabinet ie pod predsedstvom srbskega radikalca Protiča sestavUen iz srbskih radikalcev; hrvatskih pravašev in slovenskih klerikalcev in itd a mandat, vladati s parlamentom in v niem rešiti predvsem vprašanje volilnega reda. V socijalnem vprašanju je ta kabinet konservativen zlasti v pogledu agrarne reforme, ki jo želi ustavili. V naciionaiiicm pogledu združuje ta kabinet vse one. ki so vedno podpirali stare vlade pred vojno. Ob tej vladni premembi se ie sestavljal začasni,parlament tako-lo: Demokratska zaiednica 104 poslancev (prejšnja Jsl. d. str Slovenije, bosanski m dalm. naprednjaki srbski samostalci in Pavlovičeva skupina)- radikalci 76 poslancev Viz Srbije, Bosne, Vojvodine, Srema); narodni klub 26 poslancev (Starčevi-čeva stranka prava in Hrv. Narodna Zajednicah Jugoslovanski klub J9 poslancev (slov. in hrv. klerikalci); demokratski disidenti 5 poslancev (konservativni, prej v Hrv. srbski koaliciji); Bunjevci 4 poslance (neodločni); Črnogorci 9 poslancev (kot skupina, troiica je na že v drugih strankarskih skupinah razpredeliena. Ta devetorica podpira demokrate); Ribarac 6 poslancev (podpira konservativce): sociialni demokrati 11 poslancev (so v demokratsko-socija-lističnem bloku); Komunista 2 poslanca (izven bloka in večinoma odsotni); Marxist Lapševič 1 poslanec, republikanci 5 poslancev (v demokr. soc. bloku); srbski seljak (Mučič) 1 poslanec (v demokr. soc. bloku); ne-opredelienci 14 poslancev (prijazni demokratski zajednici); Radičeva 2 poslanca (odsotna vsled sklepa Radičeve stranke); nezasedeni demokratski mandati iz Vojvodine 3 po slance; vsled smrti in raznih imenovani'izpraznjeni mandati 8 poslancev; skupaj 296 poslancev. Toda jugoslovanska ideja Je ideja popolnega narodnega ujedinjenja, najširše ljudske, demokratske vlade in socilalne pravičnosti. Jugoslovanski demokrati so pred vojno in med njo najglasneje zahtevati svojo državo in neodvisnost in, so bili po osvobojeni!) glavni nosilci te misli in greh, za katerega zgodovina ne bi dala odveze. Kajti tako početje bi dokazalo svetu, da svobodna, ujedl-niena domovina ni bila v istini naš ideal, da je bil klic po njej farizejstvo. Nekaj primer. Uvesii hočejo proicaisKu u»kta-turo. o/o hudi m rauo uiKurato 'Jo/o, V ec pri nas komunistov ni, pu še ti, kar jih je, ne poznajo komunizma, ker bi sicer ne sanjan o samem terorju in maščevanju. V ju^os.uviji je ou'/o kmetov, ki o komunizmu nočejo slišati mti besede. Kes je. da j« tuui Kusua agrarna država, toua položaj kmetov je bil tam ves drug kakor pri nas. Bili so udavu na razsežmh veieposesivin m So drsati z boijševiki samo toliko časa. uo-kler si zemlje niso razdelili med seboj. Danes jim nihče ne upa razlagali potrebe skupne tasti zembe, kc< bi ga sicer nagnali z vilami m kosami. Poglejmo v Nemčijo, ki ima kot industrijsko močno razvita država gotovo vse druge predpogoje za so-cijaino revolucijo. Nemčija je bila v vojni poražena in ie že iz obupa -o mnogo ljudi med bpartakovce, da vse skup podro, privabijo antamne čete in jih zastrupijo z boljševiškim duhom, ki bi pomenil poraz antante oziroma zmago Nemčije. Poleg tega je v Nemčiji zelo močna soci-Jalna demokracija, kj ima tudi vlado v svojih rokah. Čudno, da kljub temu v Berlinu še ni bila proglašena sovjetska republika. Človeku se nehote vsiljuje misel, ali so nemški so-cijalni demokrati sami kapitalisti ali pa sami idijoti? V Nemčiji so že marsikateri krvavi punt zatrli sncl-Jalni demokrati sami. Dokaz, da komuniste dobro poznajo in da si od teh elementov ne obetafo blagosra-nja. V zidanju, v treznem delu bodo zopet vzpostavili Nemčijo in s tem zacelili pekoče rane poraza. Tudi v Italiji. Nemški Avstriji — o Mažnr-ski. kier so od komunizma ost do samo še vislice, ki jih. uporablja ‘-e-daj beli teror, kakor jih le prej rde-čf, niti ne govorim — so doslej zatrli vsak komunistični pokret. čeprav so v teh državah ugodne-ša tla za h’ko gibanie. Zato se moramo tembolj čud:tl, da se rvrj nas nekateri tako ogrevajo za komun. puč. AH ne pomislijo, da bj pri nas diktaturi, ako bi se slnčairto oosrečHa. h***' ure Štern? Našf kmetfe sami bj diktaturo tako neznatne neščlce čez noč nosfnvtlf na vlavo. Po nepotrebnem bi se mesarili med sebol, tekla bi bratska kri. Tn to seda?, ko smo se osvobodili tn bi moral? m?ndo državo re-stnvr?rnfj Ne pozabimo. da smo Jz v prvih vrs»ah delali za nieno uresni čenje. Storili so toliko, da ne more nobena vlada porušiti temeljev, na katerih ie Jugoslavija zgrajena. Glavna naša vprašanja niso rešena koncem prvega leta obstoia Jugoslavije, njihova rešitev ie šele v pričetku, toda udarien le pravec. Pred nami leži bodočnost, ki bo valila pred nas vedno nova vprašanja, nove naloge. nova bremena Za vse to poznamo le eno pravilo, en odgovor, eno sredstvo* delo. delo in zopet delo. Nas vse zove 'dolžnost, vodi nas na prepričan ie. da so naša te-melina načela in naš program pravilna in da Je niih izvrševanje v prid Jugoslovanskemu ljudstvu. Po teh načelih se mora imravllati in razvijat! naša narodna država na znotraj in na zunaj. Demokratska načela še niso prodrla in še niso zmagovita, ravnotako, kakor ni v svetovni politiki NVHsonovo načelo samoodločbe in pravice narodov zmagovito. Na znotraj se imamo boriti proti nazadnja-štvu. na zunal proti imperiializmu. Vsi Jugoslovani pa imamo trdno vero. da se nahaiaino v sveti borbi in da maralo načela demokracije 'Končno zmagati. (Dalle prih.) Zveza Jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani nam je postala naslednji: Oklic vsem železničarjem. Usodni trenutki za našo državo . se z veliko hitrostjo približujejo. Naši stoletni sovražniki so zopet združili vse svoje sile. da nam uničijo nago težko pričakovano in s toliko krvjo In s tolikimi žrtvami priborjeno svobodno domovino Na veliko žalost se pole« velike večine tuicev tudi nekateri naši sinovi ogrevajo z idejo uničenia naše komaj ujedinjene države in hočejo na njenih razvalinah oživotvoriti sovjetsko republiko, katera pa bi hitro propadla pod peto naših najbližnjih sosedov. Dogodki v Subotici, Novem Sadu in Bečkeretu, kjer so hoteli zopet upostavitl madžarsko strahovlado, a so iitn zvesti in patriiotični Vojvodinci nakano preprečili, nam lasno do-kazuielo resnost položaja. Nam vsem je tudi znano, da Italijani želino pri • čakuiejo vsak zgoden trenotek. vsak nered ali zastoj dela na železnici, da zasedejo ne samo naše železnice, temveč celo Slovenijo pod pretvezo nesigurnega obrata na železnicah iu n e sigurnosti oj) demarkacijski črti. Ne vidimo li bede, trpljenja in solz naših beguncev iz Primorske in Koroške in hočemo li. da tudi nas, naše žene in otroke doleti ista usoda In da tudi naše pokrajine z nami vred postanejo njihov plen? Tovariši! idimo vsi na delo, reši • mo domovino skrbi za notranji polo žai, da bo ona mogla posvečati vse svoie sile. da se člmprej rešijo naši bratie. kateri še ječijo pod tujim Jarmom. Gospod minister saobračaja nam je po svojih delegatih obljubil, da uveljavi pragmatiko. v kateri bodo zakonitim potom zajamčene vse pra vice do nainižjega pa do najvišiega v najkrajšem času — za nekoliko dni. Mi nočemo začasnih doklad, katero lahko vsak novi minister razveljavi, temveč mi hočemo si potom zakona zasigurati naše pravice z.a stalno na pravičen načiu. Poživljamo Vas, vse trezno misleče brez razlike, da v pravem času sprevidite resen položaj in stopite na delo in na ta način hočemo tudi naše ekonomske cilje doseči. Ne bojte se nobenih pretenj in napadov, ker vsako krivično prelito kapljico krvi bodo razbojniki izzivači plačali s svojo glavo. Vsi ua delo. vojne izšli drugače kakor Nemci, ker smo s pomočijo bratov ' Srbov dobili svojo prostost. V samozaia-jevanjji pa kljub temu ne znamo posnemati Nemčije, ki tudi kot poražena ne išče rešitve v obupu, negativnem delu in razbijanju. Po zadnjih dogodkih je evidentno, da so na delu nevošljivci naše svobode. Kar je tu Italijanov, Avstrijcev in Mažarov* ki naše ljudi begajo in hujskajo proti državi, vse naj se brez obotavljanja pošlje čez meje. Če jhn je za diktaturo proletariata, naj isto vpeljejo doma, tu bomo že sami napravili red. Isto velja za slovenske komuniste iz Primorske. Dobrodošel je med nami vsak, dokler dela v interesu naše domovine. Zr podiranje jih pa tu tte rabimo. Izčisti nai sel Posebno naj velja to za železnice, kjer potrebujemo zanesljive ljudi. Tem, k! ostanejo, pa naj re razmere kolikor mogoče Izboljšajo. Če druzega uspeha štrajk ne bo imel, je že to velik uspeh. V tem oziru so vse dosedanje vlade veliko grešile, ker so te elemente podpirale na škodo narodnih železničarjev. Istočasno z razdirajočim! elementi komunist! pa naj se obračuna tudi z veiemHnarfl ln veleverižnikl, ki z. druge strani rušijo temelje naše države. To je danes zahteva vseh poštenih Jugoslovanov, — e — Gospodarske posledice boljševizma v Rusiji. Svet lige narodov, ki je sestavil komisijo za proučevanje položaja v Rušili, je sestavil statistiko o gospodarskih razmerah v sovjetski republiki, ki nam lasno dokazuje kako usodepokt ie bil boliševiški prevrat V agrarni Rusiji za tamkajšnje narodno gospodarstva Prva žrtev prevrata so bile železnice. V prvih dneh revolucije je bilo Uničenih nad 60 odstotkov lokomotiv. Celo železniško omrežje je bilo pokvarjeno. Da se popravi pokvar- M ai foorsko gledali šče »Sappho« v mariborskem gledališču. Prjznati moram, da sem s precejšnjo mero nezaupanja pričakoval v četrtek predstave peterodejanske Grillparzerjeve žaloigre »Sappho«. Res nam je naše gledališče v tekoči sezoni nudilo že mnogo lepega, marsikaj tudi v vseh podrobnostih dovršenega. vendar pa se za to vprizoritev nisem mogel otresti bojazni in dvoma. V klasični igri se kaže umetniška razina gledališča, iz nje odseva moč igralcev, njih Inteligenca, duša in — šola. Ne morem prav razumeti, zakaj so je naše gledališko vodstvo odločilo za tako visok polet in poseglo po tako težkem, strogo klasičnem umotvoru, kakršen je ravno »Sappho«. Saj bi bilo vendar mogoče, dobiti tudi v slovanski literaturi komad, ki bi ga vsled njegove umetniške polnovrednosti bilo kazalo spraviti na oder. Obenem bi s tem našemu občinstvu bila dana prilika, da se pobliže seznani s kakim tujim ali še maloznanim delom iz tako bogato slovanske književnosti. Morda pa je bil razlog popolnoma mehanične nrav!, ker je bila ravno »Sapo- leni materija! bi bilo treba pet let žilavega dela. Za ves ta čas bi moral biti promet po železnicah po večin: ustavljen in bi ga morala nadomestiti druga prometna sredstva. Vsled zaostalega prometa je nastal po mestih glad. Trgovci so leli navijati cene, poskrili so svoje zaloge. Ljudstvo se ie začelo preseljeva • tl iz mest na deželo. Propadla je industrija; kar je ostalo delavoljnih ljudi. so morali vzeti popotno palico ln oditi v tujino ter si tam služiti kruha, da ne poginejo od gladu. Radi pomanjkanja premoga so morali ljudje začeti sekati gozdove. Uničenih je bilo nad 70 odstotkov šum, kar se sedaj v lesni industriji bridko maščuje. Mnogo podjetij mora ustaviti obrate radi pomanjkanja goriva; kakšne posledice ima to za delavce, ki so zaposleni v tovarnah, ni treba praviti. Živila so se marala privažati z dežele v mesta s konji in drugo živino: cene so Jim vsled tega silno poskočite. RusJd funt (400 gramov) črnega kruha ie stal 50-55 rubljev; funt bele moke 65 rubljev, funt sladkorja 280 rubljev, eno jajce 15 rubljev in Še več. Soli le skoral popolnoma zmanjkalo. kar je med prebivalstvom povzročilo velike bolezni. Da si liudie glede soli nekoliko odpomorejo so zmleli sode. v katerih so se nahajale slane ribe in so jedila solili z žaga • njeni. Sole so boljševiki premestili v vojaške barake. Število porodov v Rusiji ie silno padlo: število smrtnih slučajev se ic vsled. slabe zdravniške nege podvojilo. To so torei podatki, ki dovoli iasno osvetljujejo prvi blagoslov boljše-viškega prevrata. Težko njemu, ki ga doživi! ____________ Gospodom komunistom Prdbaciva se ml, da sem peljal prvi vlak na Gorenjsko. Zakaj sera ga peljal, Vam hočem na kratko razložiti: 1. 1916., ko sem bil obsojen po § 327 voj. kaz. zakona na 7 let težke ječe, je ostala moja soproga brez sredstev. Prišla je k vam nekdanjim internacijonalcem in prosila; da bi se pobiralo za njo v kurilnici. Organiziran sem bil takrat pri vas. Jn kaj ste naredili vi internacijonalci, sedanji komunisti? Ogibali ste se nje, kakor da bi bila okužena in vaš odgovor je bil: »Za izdajalca Avstrije nimamo ničesar!« Preganjena od avstrijskih valpetov in brez sredstev je moja soproga popolnoma oslabela, vsled česar ni mogla dojiti malega otroka, ki je nato radi pomanjkanja umrl. Gg. komunisti, osvobojevalci proletarijata, kje ste bili takrat med vojno? V zaledju 1 Podpisavali ste vojna posojila ln dajali za »Rdeči križ«, toda ne svojega denarja, temveč delavskega, da ste sami lažje verižili ali pa — kot g. narednik Jaka Žorga — tirali s palico naš narod v smrt. Danes ste razkrinkani. Tujci, ki prihajajo iz Beljaka in (drugih mest, pripovedujejo, da so tamkaj že pred 14 dnevi pričakovali razpada Jugoslavije in iz samega veselja nad tem prirejali slavnostne veselice. Menda ste mislili, gg. komunisti, da pridete kot ministri v avstrijsko vlado, ker vam je v našo nemogoče priti., Povem vam torej, zakaj sedaj vozim: 1. Ker me je Jugoslavija osvobodila, 2. ker ne maram biti ud družbe, ki dela proti državi; 3. ker sem član ZJŽ in ker je zveza stopila iz pasive, ko so bile njene zahteve odobrene; 4. ker ne maram iti zopet v zapor, ki bi me gotovo čakal, ako bi gg. komunisti prišli na krmilo. Da ne boste mislili, da delam službo iz drugih vzrokov, Vam še povem, da sem bil I. 1919 tudi soudeležen, ko smo zlomili mariborsko stavko in sem po 60 urni službi peljal prvi jugoslovanski vojaški vlak na Koroško, da smo Jo zasedli in osvo-bojili. Takrat kot sedaj je bila moja narodna dolžnost, da sem to storil. Vi niste pomagali postavljati Jugoslavije, pa je tudi podrli ne boste. VI,-ki niste za časa vojne reševali proletarijata, ga tudi sedaj samo slepite ln zapeljujete. Vi temni elementi, ki se skrivate po gozdovih — Vi meni očitate v »Napreju« lopovščine in tatvine. In naj vam sedaj podam roko?l Nikdar l Tako kot jaz, misli Se tisoč ln tisoč zavednega delavstva, ki Je tvegalo svoje življenje za ustanovitev Jugoslavije — toda ne za to, da bi jo sedaj Vi podrli. Nahujskali ste ljudi — in sobotne žrtve so na Vaši vesti. Jožef Breskvar, strojevodja. Malo odgovora. Poročali smo včeraj o žalostnih sobotnih dogodkih. Truditi smo se. da podamo kolikor mogoče stvarno ln nepristransko poročilo; nismo hoteli nesrečne katastrofe izrabljati, sal kriči in obtožuje sama glasno dovolj. To obiektivnost v poročilu smatrajo gotovi deloma od strankarstva, deloma strahu pred komunizmom in bog-ve od česa še zaslepljeni liudie za nedoslednost, omahljivost, koketiranje z boliševiki in podobno. Da sr.no biii nedosledni za »Večerni List«, ki danes z jednako strastjo obeša naše komuniste, kakor tih ie ob njihovem porodu golil In podpiral, ni nič čud-•nega. Mi svolega stališča do komunistov nismo spremenili od njihovega postanka sem in zlasti ne tekom zadniih dni. Bili smo ln smo nlih na- čelni nasprotniki. Obsojali snio njihovo delo. žigosali stremljenje nllhovlh voditellev pod firmo stanovsko-stro kovnega boja delati politične posku se, konstatlrall In poudarili tudi, da so naredili voditelji stavko za politično. Teh nazlranj smo še danes in Jih tudi s svojim včerajšnjim poročilom nismo niti najmanj zatajili ali spremenili. Hvaležni bi bili »Večernemu Listu, če bi nas opozoril na nedoslednosti v našem poročilu. Gotovo Je, da so smatrali komunistični voditelji in velik del pristašev stavko za politično zadevo, o tem sploh nismo govorili. Trdili smo le in še danes, da sobotni demonstranti niso Imeli — vsaj v ogromni večini ne —- namena, takoj isti dan izklicatl sovjete, ampak so hoteli pokazati svojo moč ln demonstrirati proti vladi ln njenemu predsedniku, ki izdaja ukaze, da se jih ljudje ne drže, seveda demonstrirati tudi proti buržujem, kapitalistom itd. Poudarili smo pa takoj v poročilu, da Je dr. Brejc smel, celo moral storiti, kar Je storil, saj Je šlo za avtoriteto vlade in državne oblasti. Kako je bilo ono z ženskami ln otroci, bo tudi težko dognati. Imamo več vesti ln od raznih strani, ki poročajo; da je straža sama pozvala ženske, da gredo naprej, češ, da otie smejo v mesto, moški pa se morajo vrniti. Pri tem pa ne tajimo možnosti da je ta ali oni agitator, ki je vabil Ženske k obhodu, mislil na nje tudi kot na obrambo proti varnostnim organom, dasl ie šlo raznim voditeljem gotovo v prvi vrsti za propagando in za — število. In tako gre naprej točka za točko. Namenoma napačnega poročanja nam ne more očitati nihče, preveč žalostna je že tragedija sam* na sebi. V enem oziru pa smo zaostali za »Slovencem« in > Večernim Ustom«, to priznavamo. Premalo rabeljski ln krvavi smo bili, a na tem polju jima radi prepuščamo prvenstvo. Beležke. Iz turške zgodovine tekom teh sto let. L. 1822, so poklali Turki 40.000 Grkov na Chiosu; 1. 1850. so poklali 3000 kristjanov v Damasku;-!. 1867. so Turki uprizorili obsežno klanje v Bolgariji, Bosni in drugod po Balkanu; 1. 1895. je zaukazal sultan Abdul Hamid »eksemplaričen« pokoli podjarmljenih narodov v Armeniji in Carigradu; t. 1915. sta organizirala Talaat paša in Enver krvavo »iztrebitev« odraslih Armencev v Mali Aziji. Armenske žene in otroci so umirali na begu v puščavah sc« verne Arabije in Mezopotamije. Armenske škofe, ki so jih smatrali za voditelje naroda, so Turki živa pekli. Obsodba te Turčije se piše sedaj v San Remu. Za tak narod no sme biti usmiljenja. Jugoslavija. Obnovljeni ‘ diplomatski odnošaft » Nemčija LDU Beograd, 27. aprila. Uradno. Naš upravnik v Berlinu g. Rajko VIntrovič Je dne 23. t. m. predal svoja akreditivna pisma nemškemu ministru za zunanje stvari. Na ta način so od tega dne obnovljeni diplomatski odnošaji med kraljestvom SHS in Nemčijo. Potlorek hoče biti Jugoslovan. LDU Dunaj, 27. aprila. Komisija za preiskavo vojnih deliktov Je uvedla. kazensko postopanje zoper generala Potiorka, ki se Je priznal za Jugoslovana. Na vrsto pridejo tudi bivši nadvojvod«. Dr. Remier v Jugoslaviji ? LDU Dunaj, 27. aprila. »Reichs-post poroča iz Beograda: Državni kanceiar dr. Renner posett prve dni meseca maja Beograd. Na povratka poseti tudi Zagreb in Ljubljano. Komunistično rovarjenje v SrblK LDU Beograd, 27. aprila. Uradne. Socialistična rudnička partija Jugo-.slavije (komunisti)) je te dni tiskala in med narodom razširila proglas z naslovom: »Delavskemu narodu v vaseh«, s katerim je seljake poživljala, da se združijo in dvignejo proti »gospodi« ter da ustanovijo delavske ln kmetske sovjete. Ker se s temi plakati pozivlje narod na nasilna m zlo. činska dela in prestopke po § 85., je uprava beograjske občine preiskala Tucovičevo tiskarno tn lokale Društvenega doma ter proglas koufisci« rala. Člani te strankarske uprave se bodo pozvali na odgovor, kakor tudi oni, ki so gorenji proglas razširili med narod. Razna poročila. rano «n z drugimi mesti. Razburjenje med prebivalci vedno bolj naraščf LDU London, 27. aprila. Po po*, ročilih iz Aten so pristaši Esad paše zavzeli Tirano in strmoglavili albansko vlado. Po hudih bojih so zasedli Krojo in Kavajo. Sedaj prodirajo proti Draču. Upor v Albaniji. LDU Beograd, 26. aprila. O nemirih v Kroji poročajo iz Podgradca: ! Sedaj se doznavajo podrobnosti o dogodkih v Kroji pred desetimi dnevi. Pristaši italijanske stranke 80 umorili spečega albanskega častnika Osmana Muso, velikega nasprotnika italijanskega protektorata in borl-telja za neodvisnost Albanije. Umorili so ga tudi zaraditega, ker ni hotel služiti intrigam nove vlade, ki je, kakor sedaj doznava, postajala vedno bolj italofilska. Ta umor je zelo razburil prebivalstvo v Kroji, ki je radi stališča vlade zelo vznemirjeno, keT ni hotela izgnati morilce. Ljudstvo se je vzdignilo in ubilo sre-skega načelnika Mohameda Pilka, kapetana Risa bega in dva orožnika. V tem boju ie bilo ubitih še 12 oseb. Kroja je prekinila vsako zvezo s Ti- BORZA. LDU Curih, 26 aprila. Berlin 9.50, Pariz 33.40, Milan 24.25, Praga 8.80, Zagreb 3.30, Krakov 2.30, Budimpešta 2.60, Varšava 3.26. Dunaf 2.70. LDU Dunaj, 26. aprila. Nemške marke 389, švicarski franki 3675, francoski franki 1250, italijanske liro 925, angleški funti 840, ameriški dolarji 200, madžarske žigosane krone 95—110, čehoslovaški bankovci 355 do 375, dinarji 575—625. ho« v lepem Benkovičevem prevodu pri rokah, medtem ko druge klasične stvari ni bilo na razpolaganje... Ako se res imamo tej okolnosii zahvaliti za vprizoritev »Sapphe«, potem bo pač treba izrabiti gledališke počitnice, da pričetek prihodnje sezone ne zaloti gledališča brez pripravljenega, dobrega repertoarnega gradiva. Jasno Je, da te vrste klasična igra, ki je v zunanjem dogajanju tako revna in se vsa njena moč opira na notranje doživljanje, na naše povprečno občinstvo ne more vplivati z izvirno silo svoje mogočne lepote, to pa tem manje, ker besede in m;sli v klasično vznesenem siogu tako be-govito hitijo mimo gledalca, da jim celo inteligent ob trajno napeti pozornosti le s težavo more slediti. Tem težjo nalogo ima torej Igralec, ako hoče v danih okolnostih vezati zanimanje občinstva, ki je vajeno, videti na odru slikovite, s peripetijami prepojene prizore med bujno scenerijo. Dolgotrajni samogovori in patetični dialog vpliva utrudljivo na uho in tudi na duh. Baš zato sem mnenja, da je gledališko vodstvo izbralo nekoliko pretežko snov v, svo- jem hvalevrednem stremljenju, da se oddolži onemu delu gledališke publike, ki si želi na odru ne samo »cir-censes«, marveč tupatam tudi pa-nem« za duha... Vprizoritev je v splošnem lepo uspela. Breme večera je slonelo na g. Bukšekovi, v vlogi Sapphe. Tukaj Je pokazala gospa Bukšekova svoje vrline kot umetnica v klasični ign. S pravilno dinamiko glasu, patetično gesto in lepo dikcijo Je dosledno obvladovala sceno. Njena z dušo, polno mehkobe in zopet s temperamentom vezana igra je našla svojo pot tudi do duše igralca. Umela je stopnjevanju dejanja prilagoditi organ, a tudi v duševnem vzkipevanju je znala očuvati dostojanstvo svečenice Muz nad nizkotnostjo človeških strasti. Bila je res vsega občudovanja vredna Sappho. Žal le, da njena igra ni našla pravega odziva in podpore v Phaonu (g. Gregorin). Kakor je g. Gregorin nastopil že v mnogih vlogah z res odličnim uspehom, tako malo je ugajal kot Phaon. Njegove kretnje in zlasti mimika, nič manje pa tudi njegov kričeč glas hi hlastna razburjenosti nerazločna Izgovarjav«, »o g« kazale v njem« tujem nedomačem elementu. Kljub njegovi, z vso marljivostjo naštudirani vlogi ni mogel uspeti, ker se njegov umetniški polet v kratki dobi razvoja še ni povzpel do olimpskih višav klasične umetnosti. Krivda na Gregorinovem neuspehu pa, bi menil, pada manje nanj, ko na vodstvo gledališča, ki bi moralo dovolj poznati moči, s katerimi razpolaga in ne bi smelo v tako težkih in skrajno kočljivih stvareh šele poizkušati. Želel sem si videti v Phaonu gosp. Nučiča. Bil je kot mladenič Pepeluh mogoč, zakaj torej ne bi bil kot Phaon? Ali pa morda gosp. Železnik? Oba imata šolo in potrebna svojstva, ki bi jima jamčila za uspeh. Ravno dejstvo pa, da nas je ta vprizoritev opozorila na doslej še neplodno stran Gregorinovih zmožnosti, me dovaja do odkritega In prijateljsko mišljenega nasveta, naj se g. Gregorin poda v tujino na študij. Pri nas, v domovini bo njegov talent težko našel prilike do takega razmaha, kakršnega je želeti pri njegovi nadebudni nadarjenosti in marljivosti. Le kulturna tujina mu more nuditi dobro šolo ki razširiti umetniško obzorje. Cm kaka tri leta pa ga bomo zopet sprejeli z odprtimi rokami in obogatel bo domovino za umetnika, v katerem se bodo gotovo; potrdile vse nade in pričakovanja, stavljena danes v njegov mladi, Še ne do bujnosti razcvell talent. G. Setinska je bila v vlogi suž« nje Melite prav simpatična prikazen. Igrala je z dekliško nežnostjo svoji gospej vdano sužnjo ln znala %. naravno igro predočiti ljubka svojstva v boju med hvaležnostjo in ljubeznijo trpečega dekleta. V vsakem oziru izboren je bil g. Velušček kož suženj Rhamnes. Mehak in poslušen v svoji vdanosti, a krepak v nastopu za svojo oboževano gospo, je bil vseskozi na mestu. — Tudi gdč. Ne-ratova (sužnja Eucharis) je ugajala, le mestoma je bila nekoliko preveč monotona. — Komparzerija je pohvalno poživljala sceno. Splošen vtis predstave je bil povoljen. Prevod g. Al. Benkoviča je blagoglasen, zvočen in ritmično tekoč. Posrečilo so mu Je, ohraniti tudi v prevodu lepoto in vzneseno dikcijo Izvirnika. Že* leti bi bilo, da izide slovenska »Sap* pho« y posebni knjigi. Dnevne vesti. — Objava. Zaradi vedno rastočih nabavnih stroškov za poštne vrednotnice se ne bodo več zamenjavale nerabne poštne vrednotnice pri poštnih uradih, dokler trajajo te razmere. L.e v izrednih primerih bodo dovoljevala poštna ravnateljstva na kolkovano vlogo zamenjavo proti odbitku nabavnih stroškov, ako se gre za zamenjavo vrednotnic, ki predstavljajo visoke svote. — Iz krogov užitnlnsklh uslužbencev nam kiSejo r Zopet je potekel mesec in ml smo še vedno pri starem. Kaj vendar mislijo merodajni faktorji, kje naj dobimo denar, da si kupimo vsaj najpotrebnejše živ-henske potrebščine. Tista plača, ki jo dobivamo užitninski uslužbenci sedaj na mesec, faktično ne zadostuje niti za nakup krompirja. Gospodje, ki imate z nami opravka, kaj pravite k temu? Kdo nam bo poplačal velike dolgove, katere smo prisiljeni delati vsled vaše brezbrižnosti in skrajne nečlovekoljubnosti. Večinoma ne dobivamo niti 600 K na mesec. Vse naše prošnje in opomini ne zaležejo nič. Obrnimo se torej na javnost, da presodi, kako naj živi mož z ženo in enim otrokom pri mesečni plači 58(5 K. Pač 'gotovo ni čudno, če se pojavlja med nami ne-veselje do resnega dela. Poživljamo torej merodajne faktorje, da storijo «vo}o dolžnost brez izgovorov 1 — Razpisani kr. poštni in brzo-|avnl uradi v Prekmurju. Razpisani so: nadpoštarski mesti v Murski Soboti in v Dolnji Lendavi, poštarsko mesto v Beltincih ter odpravniško mesto v: Cankovi, Črensovcih, Dobrovniku, Gornji Lendavi, Križavcih, Mutjancih, Petrovcih, Prosenjakovcih, Pučevcih, Rankovcih, Rogašev-clh, Turnišču ter v Velikih Dolincih. — Prošnje je vložiti v teku 14 dni. Osebne vesti iz poštne službe. Poštni oficijant Anton Babič je ime-«°.van za poštarja v Starem trgu pri Kočevju; pošto v Nemški Loki je dobila poštna pomočnica A. Panek, pošto v Libeličah poštna pomočnica Tončka Slebenik, Oalicijo poštna pomočnica Lina Petelenka ter Drago pri Kočevju poštni pomočnik Anton Defar. — Premeščeni so: poštni oficijant C. I.ilek iz Črnomlja v Ljubljano, poštna oficijaintka L. Cuderman iz Kočevja v Ljubljano, poštna pficrjantka A. Hiti iz Konjic v Metliko. — Iz poštne službe je Izstopila poštna oficijantka M. Vehovec v Borovljah. — Poštarica Francka Maver v Ljubljani je začasno upokojena. — Nekoliko numisuiatike. Naši novi SHS bankovci so, kar se slovenskega besedila tiče, pravi pravcati konglomerat. Škandalozno je, da ga ni človeka, ki bi jim prav raztolmačil tistih par bornih slovenskih ri?e,vec*a’ P°Htika se mora uganjati! Tako se čita »tisoč« namesto »tisoč« — »kraljevstvo« in kraljestvo« zakaj se ne rabi zajednička beseda: kraljevina? — »ministrstvo« in »ministerstvo« — povsod pa »din a ra« namesto »dinarjev«. Drugič je boljše, da slovenščino sploh opustite, kakor pa, da jo tako pačite. — Motenje vere. Franc Cimerman in Ivan Jurca iz Dev. M. v Po-ilu sta v Hrušici snela obcestni križ ter vrgla-Krista proč. Cimerman ie križ sunil z nogo Pred deželnim sodiščem se izgovarjata na popolno pijanost. Jurca je oproščen, Cimerman pa obsolen na 2 meseca zapora zaradi motenja vere. Ljubljana. ~ Preiskava v Mahrovi hiši. Tako! po sobotnih krvavih dogodkih je policiia zasedla Mahrovo hišo ter zapečatila društvene prostore. »Splošne žel. organizacije«. Mnogo spisov so sedaj prenesli na policijsko ravnateljstvo. Med zaplenjenimi spisi ie zlasti številna korespondenca z nemil ioc- organizacijami. — T Anton Seražln. Predvčerajšnjem ie po daljši bolezni preminul v Leomšču g. Anton Seražin, deželno-vladni koncipist pri predsedništvu deželne vlade za Slovenijo. Doma Je bi Iz Rocola pri Trstu. Pokojnik je bil starešina akademičnega ferijal-uega društva »Balkan« v Trstu. Za časa vojne je služboval pri vojaškem sodišču v Puliu in bil sotrudnik tamošnjega »Hrvatskega lista«. Po prihodu Italijanov v Trst je služboval nekaj časa kot avskultant v italijanski državni službi. Ker mu tamkaj ni ugajalo, le prišel v Ljubljano in bil sprejet v politično službo. — Pogreb blagega pokojnika se vrši danes ob pol 18. uri iz Leonišča na Zaloški cesti. Begunci in dijaki 1« zasedenega ozemlja, udefeflfe se pogreba dragega pokojnika vsi, ki ste ta čas prosti! N. v m. p.! — V signalni delavnici državnega kolodvora v Ljubljani se nahaja Rot načelnik revident Jakobich, ki prvič ni strokovnjak, drugič pa ne zna slovensko ne pisati, ne Čitatl Sploh se ne \c ali je italijanske nemške ali mažarskt naroduo m Ve se samo to. da je zagrizen komunist in straster nasprotnik Jugoslavije. Zvezarje seve zatira kjer in kadar le more. Pred kratkim je odslovil fz službe več primorskih beguncev. Celi čas sedanje stavke se ni niti enkrat prikazal v uradu. Veliko vlogo Je igral ta mož že za časa lanske politične stavke, na katero Je hujskal z vso vnemo. Na železniški direkciji se je proti temu človeku že večkrat protestiralo, a vse zaman. Kako je to mogoče, da igrajo take osebe vodilno vlogo? Nismo nlkaki šovinisti, ako zahtevamo, da se aa njegovo mesto postavi strokovnjaka nestran-karja, ki bo zmožen našega jezika in ne bo ruval proti naši državi. Takemu postopanju se mora napraviti konec! - Zglasltev oficirjevi Rezerve peš. poručnlk Josip J. Banovec (Ba-jtiovic), rezerve peš. poručnik Fran Zupančič iz Rakovnika, rezei ve peš. potporučnik Franjo A. Prag, rez. peš. poručnik Mirko F. Hrobat (Hrovat), rez. peš. potporučnik Jože A. Strnad, rez. peš. potporučnik Jože A. Tušar in rez. art. potporučnik Boris V. Furlan se poživljajo, da takoj najkasneje pa do 30. aprilp 1920 naznanijo svoje natančne naslove »Ljubljanski pukovskf okrnžni komandi v Ljubljani. = Dijaški transport na Dunaj odhaja iz Ljubljane v torek, dne 4. maja ob 8 uri 40 min. zjutraj. Tovariše poživljam, da se zberejo zadnji čas ob 8. uri zjutraj na glavnem kolodvoru. V svrho važnih informacij, prosim, da se sestanemo v sredo, dne 28. t. m. vsi ob 11. dopoldne v kavarni »Zvezda«, zadnja soba. Milan Dular. eksp. akad. ~ Medicinskim fondom Je darovala Jadranska banka v Ljubljani 5000 K in Slovenska eskomptna banka v Ljubljani 2000 K. = Uradniška predstava »Golgota« se vrši v četrtek dne 29. t. m. ^ arami. Zasebni in državni urad-nlkl dobe vstopnice v pisarni »Društva zasebnega uradništva«, Gosposvetska cesta 12/11, _k. = Poskus tatvine? Glede notice pod tem naslovom, ki smo Jo pri- Lzjfxvljamo- da omeflle- c? Q* Identičen z gospodom Rudolfom Mahničem, brv-S” m rednikom voj. policije, ki v era slučaju m prizadet. » t*0*" v Ameriko okradena. Amalija Hamann Je bila okradena na postaji Vinkovcl. sopotnik Aleksander Danczul iz Temešvara ji je ukra del plišast plašč v vrednosti 2000 K ter 1 kg sladkorja. Ljubljanska policija ie Danczula aretirala. Hamann potuje preko Trsta v Ameriko. = Aretacija. Aretiran ie bil Hinko Schulz, brez stalnega bivališča v trenotku, ko je prodajal razne predmete sumljive provenience. Schulz te sumljiv raznih podstrešnih tatvin == Drzna vlomilska družba — prijeta. V zadnjem času je neka vlomilska družba izrševala po ljubljanski okolici drzne vlome in tatvine Vlomi so s ponavljali na raznih krajih, pri trvovcu Iv. Pintarju v Šiški pri trgovini Agnola na Glincah in slednjič pri A. Steinerju na Opekarski cesti. Vlomilci so vselej odnesli za več tisoč denarja in raznega blaga. Kolodvorska policijska ekspozitura ie z energijo zasledovala te pojave organiziranih vlomov. Aretirala te malopridno triperesno deteljico: josipmo Jurič, njenega brata Antona Juriča, iz Pečnika in Petra Prince iz Do a. - Ta trojica se je klatila brez stalnega bivališča po ljubljanski okolici, nočevala po raznih šupali m imela svoj brlog tudi na Šišenskem hribu, kjer so našli zakopane razne ukradene prdmete. Maribor. Mariborski komunist WaMisch le bil za časa sovjetske republike na Madžarskem sovjetski komisar in je kot tak sodeloval, ko je sovjet dal postreliti celo vrsto ljudi. Ob zopetnem prevratu je zbežal v Jugoslavijo, a ker so mu bila v Bački m Banatu tla prevroča, se je usidral v Slovenili v Mariboru kot tajnik ma-riboi ske soc. dem. krajevne organizacije. Naše politične oblasti so bile, kolikor nam je znano, o teh dejstvih poučene, a se Jim ni zdelo vredno, da M »s zg g, \Valiischa temeljiteje po- brigale. Tako postopanje v rokavicah z zločincem in političnim pustolovcem pač ni v interesu ne države, ne državljanov. Sedaj, ko je zbežal, da zasledujejo — da bi ne bilo to te pesek v oči! Odvetniške strojepiske. Pišejo nam: čudni so nekateri odvetniki, ker zahtevajo sedai. ko so začeli odvetniški in notarski uradniki mezdno gibanje — ki so gotovo na najslab- j Šem glede plač — da moralo per- . fektne strojepiske znati tudi sloven- 1 sko in nemško stenografijo. Ni dovoli. če je dobra tipkarica, kateri se lahko kar na strol diktira, pri čemur se prihrani tri četrtine dragega časa. ampak sedaj zahtevajo zaradi tistih nar nisetn. ki gredo v inozemstvo, znanje nemške stenografije. Čudno, da ne zahtevalo še francoske! POMANJKANJE ZDRAVNIKOV! NA DEŽELI. Od preobrata sem je bilo v Uradnem listu M v dnevnikih razpisano veliko število okrajnih in okrožnih zdravniških služb v naši ožji domovini, na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, a le prav majhno število teli služb je bilo mogoče zasesti. Poznavalcem razmer je znano, da najdejo praktični zdravniki na deželi večinoma dosti ugodnejše eksistenčne razmere kakor v mestu, saj niso redki slučaji, da so si zdravniki na deželi ustvarili prav dobro mate-rijelno stanje. Toda vkljub temu silijo vsi mladi zdravniki v mesta. Posebno v Ljubljani in v Mariboru je že zdravnikov dosti preveč. Ta beg v mesta je tudi ena težko razumljivih posledic vojske. Kakor čujemoi, provzročujejo te razmere našim oblastim resne skrbi. Na deželi raste nezadovoljstvo; iz raznih krajev in občin prihajajo obupni klici, naj se jim vendar da zdravnika, okrajna glavarstva pa se pritožujejo, da ni moč uspešno nastopati proti epidemijam. če že ne skrb za splošno blagostanje domovine, bi morali lastni interesi siliti zdravnike, da se potegujejo tudi za službe na deželi. Ce se dosedanje razmere v kratkem ne Izpremene, ne bo preostalo drugega, kakor da se v deželo pokličejo Inozemski zdravniki, seveda v provizorični lastnosti, kakor se to že dogaja v Srbiji m na Hrvaškem. Kajti v skrbi za obolele svojce pri odvračanju epidemij, ki ogrožajo prebivalstvo, se nehajo narodni oziri. Občinam na deželi je ljubše, da imajo tujega zdravnika, kakor da bi ne imele nobenega. Ce bo na ta način v deželo prišla nevšečna konkurenca, ne bo to krivda naših oblasti, ki imajo predvsem skrbeti za interese prebivalstva In za zdravstveno blagostanje celokupega naroda. Mladi slovenski zdravniki naj bi resno prevdarili te razmere. RAZGLAS. Gospod V. Radojevič, 2011 Ven-tura Aven. Fresno, Cal. v Severni Ameriki je izgubil v vojni dVa svoja sina Gojka in Jova. Jovo Je bil zavarovan za življenje za 10.000 dolarjev; padel je v francoskih Argonih kot vojak ameriške armade. Vsoto življenske zavarovalnice je gori imenovani oče določil v dobrotvome svrhe na ta način, da hoče podpirati redno mesečno z vsoto po 4 dolarje petero jugoslovanskih sirot moškega spola m sicer sirot, ki jim je oče padel kot legionar v boju za jugoslovansko svobodo. Ena izmed teh peterih sirot bodi po želji ustanovnika slovenskega pokolenja. Izbor je poveril rektoratu ljubljanske univerze ki se s tem obrača na občinstvo s’ Prošnjo, da bi se mu v čim krajšem času sporočilo ime In naslov sina njeŠovl'u robu, vino, žestoka piča i žestu, žito, surovine, I IliijIujC I plUuujC. gradjevni materija), ugljcn, kemičke i tchničke pioizvode,! mai.ufakturnu robu i stoku. — kam« na veliko! 604 Pve blaguttiičurkl sprejme v službo takoj .Vnovčevalnica za žrvi-m in mast* v Ljubljani, Krekov trg 10. Reflcktira se samo na starejše in dobro isurjene meči. Plača po dogovoru. 591 Montoritilluja vešča slovenskega in nemškega jezika, nekoliko tudi Mkega, dobra Izurjena moč se sprejme takoj. Nrana in stanovanje v hiši. Po-UJKfbe (prepisi izpričeval na naslov: JuRGJ »TERK, Vinica, Belakrajina. ttiiMt jeiiut1 Razglas. Poziv neznanim pričam! VV Proda se enonadstropna hiša v vrtom in ledenico tik pred kolodvorom Dravograd—Meža. Lokali so dostopni 0) za marmor za Pohorje (Konjice), za vsako obrt. PrOCldjlKI CGHS 300.000 K« ki znajo dobro uklesavati (ritzen) Reflektanti naj vpošljejo v zapečatenem pismu ponudbe in bosirati, se isčs za takoj. (j0 5 na trško občino Dravograd, toda ne pod prodajno Plača po dogovoru. Ponudbena: cen0 ppj sklepanju pogodbe se mora položiti najmanj i liaiRgll.laignoitltliiiiijstn.ttRi! 150.000 K, drugo se izplača po dogovoru. 5781 Da se popravi v< lika krivica, prosi prizadeta str.oika da se zglasiio oni gostje goftrlne pri Moharju v Sp. Sfkkl, ki so ondi s išali poleti 1915, kako seje piitoževal naprnm pleskarskemu moj.-tru Antonu Malgaj prej Mitteregger v Sp. Šiški mizarski mojster Ivan Zorman iz Ljubljane, Prečna ulica, zaradi postopanja Franceta Škafar, mizarskega mojstra v Ljubljani. Rimska cesta Svoje naslove naj blagovolijo sporočiti dr. Janho Žirovniku, odvetnika v Ljubljani, Selenburgova ul. 5. Izdatki se povrnejo. 585 Iščemo K. Linhart, urar Gosposvetska c. 7. Velika zaloga zlatib, srebrnih in niklast h nr, kakor Omega, Schtiffha i.sen, stenske ure z Zahvala. Dne 15. marca t. I. uničil mi je požar hišo in go prvovrstno kontoristinjo ki popolnoma obvlada slovensko in nemško stenografijo ter izborno piše na stroju. (_ Strojne tovarne in livarne v Liubliani. nihalom po najnižji ceni. Po- spodarsho poslopje s pritiklinami vred. — Zavarovana -...............-................ - —— mM1 MlfdnoiivS^0 V8ak w s61« W/a Pn zavarovalni družbi »Feniks*, kije &*<>/: Eau de Cologne izvršila cenitev in izplačala polno zavarovano vsoto. cijar|a~z družinami Vsakovrstne slamnike. Izrekam tem potom podružnici omenjene družbe v Ljub- iroti dobremu plačilu IMem 3 o is trajno delo profl dobremu plačilu l. Rotar, uttj«. 5521 različne torbice, predpraž- Ijani najboljšo zahvalo. iščemo izvežimao piM«rni- nike, slamnate Solne in pleta«*« izdelke koj. Le pismene ponudbe prosimo pod priporoča po primerni ce-” upravništvo ni g trgorcem Franjo Cerar, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale 580 pri Ljubljani. 358 250 de la Maison DRIAY- Pariš Čili-j .Jictcžban«*' na ..tegojlsvije*. Razno: S preš me in K*>*i»«,«li(aieal»wvoe korespondence a veselimi mornarji, hladit I, Nteln II. Prosim dopise pod Imenovano šifro na upravo lista. tiEeliisli mnt Ponudbe Jugoslavije*. na upravništvo B2!? SEVEB. 9 Artdvmc* Dospela velika partija BLg aa m~ S po najvisi cenama liupi Bel na vagone jelove daske, gradjn, latei vapno. Posrednike nagradjujem. Vfadltnlr Ivkov, Sztapar (Vojvodina). Kfua železn ato vino Rekarja ,;PL68 Sr*'*' Klavirje, t™»oy" piodnja ln izpo.-iojujo Alfonz Breznik nnjvečja zaloga vseh glasbil, muzikali) la etrun. Ljubljana, Kongresni trg 15. MBUMiir 'tSi mSCaKMDBUMMMMM PF Kupim “»te 1 n uinizni !i 1 stenski i aiaslnn izvršuje vsakovrstna poslopja iz apnenega bete na. 50°|o prihranka. Solidno, Riiho In zdravo stanovanje. BmSiC!3KRa:5B5r i plaščev In irelnlc za avtomobile in kolesa. Tomažič & Pipan Sv, Pet a tesia štev. 5,_ Narodna ^ Ljubljana M Prodaja na Lobolo. Parfumerija cvrtja Franc>je. Pred Škof jo 21. Nepogrešljivo za dame. Po otvoritvi železniškega prometa bo dospela partija e eklrtenih ogreval k« lasne škarje in novovrninlh kuhalnik plešč različnih volta*,. Garantirano zanesljivi priina proizvodi. V vporabi zelo čisti in žtedljtvi in so hitro razgreti. Ker je število kotov te pošiljatve zelo omejeno, prevzem? 472 naročila tvrdka SVETLA”* Ljubljana, Mestni tr® št. 25. >• znica. 1. in2. snopič: VEf. Vc« f Ek Mreni spisi- Ercr. 8 K. 8.- 5. snopič: CeucfEirUS 1 < n edija v Štirih dejanjih. Spisal Leonid Andrejev, poslovenil dr. Joža G1 o n a r. Bros. 8* K 9. snopič: Gadje g««*1®’ Povest lz dni trpljenja in nad. Spisal Vladimir Levstik. Broš. 10‘— K, vez. 14' K. 10.—-12. snopič: Bele roži. Ffa*® junak. Spisal F. M. Dostojevskij, preložil dr. Vlado Borštnik. Broš. 10'— K, vez. 14'— K. 18.—IB. snopič: Kcje livijcnle Spisal Ivan Cankar. Broš. 10‘— K, vez. 14'— K. Zatožila in Mala in" ’ “ Proti sladkorni bolezni, bolezni jeter in ledic, oteklini želodca in čreves, kro- ničnemu katarju želodca in čreves, želodčnemu ka-menu, hemeroidom in bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilna iaxLHiB mineralna voda rogaSka slatina- === Rogaška slatina največje in najmodernejše zdravilišče V Jugoslaviji, hidroterapija, elektroterapija, inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, kopeli z ogljikovo kislino solne, smrečne, parne, zračne, solncne kopeli in kopeli z vročim zrakom. Vojaška godba (42 mož, med njimi absolvirani konservatorisii. Za vsakovrstne zabave je preskrbljeno kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd.) Sezija od 1. maja do 15. oktobra BaO. RAVNATELJSTVO. A A sprejema vloge na hranilne kniižiee, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. gg* Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. ‘AWI Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko-vič, Opatija, Sarajavo, Spbt, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi krajivtu-in inozemstvu.