Knez Al. Liechtenstein o sedanjem šolstvn. III. Tretja napacnost pri novem aolstvu mi je ona, vsled kateie se uaroduiin pravicam ne ustreza, kar je veliko krivo nemiiom in prepirom med avstrijskimi narodi. Deželni šolski Bvet ima vse solstvo v posamezuib deželah v avojej oblasti. Zatorej bi užo postava .'ama bila morala skrbeti v deželah, kder prebivata po dva naioda, za to, da nebi mogel deželni šolski avet svoje oblasti zlorabiti jednej narodnosti v koiist drugej pa na kvar. Žali Bog, za to se ui skrbelo in torej vidimo rnuogo krivic prihajati na dan. Na Českem na primer šteje deželni aolski svet samo 5 Čebov, a 17 Nemcev, to pa takšnih, ki veljajo knt najstrast nejši strankarji iu vodjo nemako-liberalne stranke. To sc je kmalu tudi prikazalo na avetlo. Za nemako deco so v vsakem kotu stavili šole, množili razrede, med tem ko so pri českern prebivalstvu povsod ovire delali. L. 1877 je ovi deželni aolski svet za nemske sole iz deželne blagajnice posodil 195.000 fl. za 6eske pa samo 29.000 fl. 6eravno je Čebov v deželi 5krat ve6, kakor pa Nemcev. Vsled takšnege strankarskega samovoljstva imajo sedaj Čehi 600 u6ilnic in 1000 razredov v primeii do Nemcev premalo. Jednake krivice godijo se tudi Slovencem. 01) nemškej meji želijo Slovenci sami, naj bi se v šolab učilo nekaj nemški, ker je znanje tega jezika ondi potrebno. Toda ovo potrebo uporabIjajo sedaj v tako brezpametno iu posilno ponemčevanje, da se Slovenci po vsej pravici pritožujejo. Kajti le poniislimo sledeče: novih u6itelje7 dobivajo Slovenci iz učiteljskih pripravniš6 7 Mariboru in Ljubljani. Toda v teb šolab je u6ni jezik nemščina. Prihodnji ucitelji se tedaj niti materinščine nc morejo pravilno naučiti niti se njej privaditi, da bi potera uspeano podučevali. Noveji 6as imajo v Gradci na nemškem u6iteljiaci za učiteljice nemskih deklet, katerim dajejo 2 nri na teden nekaj slovenakib beaed nau6iti ae, da jib potem k slovenskim otrokom potianejo, akoravno ee tem ženskam o slovenskem podučnem jeziku nikoli še prav sanjalo ui. Ob nemškej meji je v lrazrednib šolab slovenskih uže v pol letu neniščiua predpisan predmet, ko s tem veuder druga ne dosežejo, nego da otroke motijo in zadržujejo v prveni uajpotrebnejšeru podu6evauji. Nernški narod, kojemu prištet biti aem jaz ravno tako pouoseu, kakor kteii bodi izmed tukajanjib neuiškib gospodov, je v Avstriji atevileu in mo6en dovolj, da zamore miruljiibnim slovanskim sodržavljanom pravi6en biti (Dobio, n;i dcsnici). Nam res ui treba sebe pomnoževati in krepiti s ponem6enjem drngih narodov, ko bi to tudi še mogo6e bilo. Ali to sedaj niti mogo6e ni. Sedanji ponem6evalci so se za 1000 let prepozuo zglasiii. Slovanski narodi probudili so se k novemu življenju ; oni nam stojijo nasproti prerojeni, živabni in mladostni (Dobro, na desnici). Ako so se Neuici leži probudili k novemu življenjn, ker niso imeli toliko opovir premagati, zato nesmejo nikakor zavidati, 6e se tudi sosedui narodi preroditi želijo, kar ge bo, 6eravno težeje, počasniše, a vender jednako gotovo zgodilo (Dobro, na desuici). Zato poudarjam, da se imajo in bodo tudi Slovencem uarodne pravice v šoli priznale (Dobro, izvrstao, na desnici).