SIX)VEI\SKI VESTNIK CELOVEC SREDA 12. avgust 1992 Letnik XLVI. Štev. 32 (2667) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 50 tolarjev P. b. b. SAK prevzel vodstvo V tretjem kolu nogometnega prvenstva se je Slovenski atletski klub prebil na vrh lestvice koroške lige. V nedeljski tekmi s Trgom, ki se je končala s 3:0 za SAK, so gole dosegli Hermann Lippusch, Rade Savič in Hans Gross iz enajstmetrovke. Slovenski nogometaši so bili dobro razpoloženi in so moštvo iz Trga, ki jim je še pred dvema tednoma delalo velike težave v prvi tekmi za avstrijski pokal - SAK je zmagal z 1:0 le s pomočjo avtogola Tržanov - nadigrali na vseh področjih. SAK je s tem edino moštvo v ligi, ki je zmagalo vse tri tekme. Velike zasluge koroškega partizanstva za Avstrijo Na nedeljski proslavi na Slovencev v aprilu istega leta cialnega ministra dr. Kurt Robežah ob 50-letnici prvega spoznalo, da se je tako močni Wegscheidler (slika) je iz avs-partizanskega spopada z sili mogoče tudi upreti in z njo trijskega stališča ocenil spopad nemško enoto so govorniki voditi zmagovite bitke. Izid in partizansko borbo nasploh, spregovorili o zgodovinskih bitke je bil močna opora izrazil polno spoštovanje in vidikih tega dogodka in mu koroškim slovenskim aktivi- izpostavil zasluge koroškega dali ustrezen pomen predvsem stom pri organiziranju pro- protifašističnega boja. Ob tem zaradi moralnopolitične di- tifašističnega odpora, saj je pa je argumentirano zavrnil menzije. Takrat odpisano slo- koroškemu prebivalstvu vlil tudi vsa natolčevanja o tedanji vensko prebivalstvo na Koro- vero v svobodo. partizanski borbi iz drugačnih škem je po pregonu preko tisoč Zastopnik avstrijskega so- interesov. Več na 3. strani. Slovenščina uradni jezik za vso dvojezično Koroško! Odvetnik dr. Ludvik Druml je v zastopstvenem postopku za mag. Urbana Popotnika, stanujočega na Ziljski Bistrici, v upravnem postopku, kije bil sprožen pri Okrajnem glavarstvu v Beljaku, dosegel razveseljivo odločbo Neodvisnega upravnega senata za Koroško, ki je daljnosežnega pomena za uporabo slovenščine kot uradnega jezika za prebivalstvo dvojezičnega ozemlja na Koroškem. V upravnem postopku pri Okrajnelh glavarstvu v Beljaku, ki ga je sprožila celovška policija, je mag. Popotnik zahteval uporabo slovenskega jezika. Okrajno glavarstvo v Beljaku mu je to pravico - sklicujoč se na odredbo zvezne vlade o uradnem jeziku iz leta 1977 - zanikalo. Proti tej kazenski odločbi je Druml vložil priziv na Neodvisni pravni senat za Koroško in se, kakor že na prvi instanci, skliceval na 7. člen, 3. odstavek državne pogodbe, po kateri ima vsak član slovenske narodne skupnosti v okrajih z mešanim prebivalstvom pravico do uporabe slovenskega jezika. Neodvisni upravni senat za Koroško se je očitno zavedal, da sta tako zakon o narodnih skupnostih kakor tudi odredba glede uradnega jezika protiustavna, ker omejujeta pravice posameznih članov narodne skupnosti. Da bi se izognil spodbijanju odredbe oz. zakona pri ustavnem sodišču, je Neodvisni upravni senat za Koroško v svoji odločbi ugotovil, da imajo vse osebe, ki živijo v okrajih z mešanim prebivalstvom - ti pa so imenovani v 3. členu, 1. odstavek, št. 2 odredbe o uradnem jeziku -, pravico do uporabe slovenskega jezika. S tem je Neodvisni upravni senat za Koroško v bistvu prevzel pravno argumentacijo ustavnega sodišča v šolskem vprašanju, ta odločba pa potrjuje tudi avtohtonost slovenskega naselitvenega ozemlj a. (Dalje na 2. strani) Stopnjevan pritisk na Srbijo Po odkritju koncentracijskih taborišč za nesrbsko prebivalstvo v Bosni in Hercegovini se je začel silovit pritisk javnosti na vlade t. im. Zahoda. Sprožil ga je ameriški predsedniški kandidat Bill Clinton, z vso odločnostjo pa ga nadaljuje angleška železna Iady Margaret Thatcher. Mimo zahtev ne more tudi ameriški predsednik Georg Bush, kije moral izjaviti, da bodo ZDA z vsemi sredstvi zavarovale pošiljanje humanitarne pomoči bosanskemu prebivalstvu. V ponedeljek je bil sklenjen dogovor med ZDA, Veliko Britanijo in Francijo o zaščiti kopenskega koridorja za dostavljanje pomoči BiH, ki ga mora potrditi še VS. Ta naj bi zahteval angažiranje 100.000 vojakov. Po vesteh iz BiH so srbske sile zahodne grožnje vzele zelo resno, zato so se začele vkopavati in graditi bunkerje. Predsednik t. im. ZR Jugoslavije Čosič pa je Zahod že posvaril, da se bodo njene sile v primeru napada na srbske strateške cilje zelo odločno uprle. Sejma v Celovcu in v Kranju! V Celovcu in Kranju bodo ta petek odprli dva pomembna mednarodna sejma. 59. mednarodni Celovški sejem 1992 (od 14. do 23. avgusta) z nad 700 raz-stavljalci bo odprl zvezni kancler dr. Franz Vranitzky, 42. mednarodni Gorenjski sejem pa vabi na ogled prav tako od 14. do 23. avgusta. Oba sejma bosta zagotovo deležna velike pozornosti gospodarstva v celotnem prostoru Alpe-Jadran. Več o Celovškem sejmu 1992 na 4. in 5. strani. Evropa letos doživlja eno najbolj vročnih poletij tega stoletja. Toda, kar je za ene veselje, je za druge skrb. Medtem ko naša deklica uživa ob kopanju v škafcu in se veseli sonca in sladoleda, kmetje nestrpno pričakujejo dež, saj je letošnja letina resno ogrožena. siika:w.Fnu Vojvodski prestol povzročil „poletne vročinske iritacije“ Načrt za postavitev kopije vojvodskega prestola v centru Ljubljane je med koroškimi politiki vseh barv povzročil „poletne vročinske iritacije“, se je o polemiki izrazil bivši deželni tajnik SPÖ in sedanji socialdemokratski deželni poslanec dr. Franz Großmann. Zaradi tega načrta se je najprej v tiskovni izjavi razburjal koroški „Heimatdienst“, kar zapored pa so mu sledili šef svobodnjakov dr. Haider, nekateri politiki ljudske stranke ter ne nazadnje tudi poslujoči deželni glavar dr. Peter Ambrozy (Zernatto je na dopustu - op. ured.), ki je v tej zadevi naslovil celo pismo predsedniku slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku. V njem poudarja, naj bi Slovenija odstopila od vseh načrtov, „ki bi lahko motili dobrososedske odnose ter hkrati ustvarili vzdušje nezaupanja...“ Großmann pa meni, da gre pri teh izjavah spet za „umetno ustvarjen problem, s katerim koroški politiki želijo točkovati pri nemš-konacionalnih krogih“. „Slovenija lahko postavi tako kopijo vojvodskega prestola kot tudi celovškega zmaja kjerkoli to želi, saj končno doslej še ni slišal, da bi se pariški župan razburjal, ker kopija Eifflovega stolpa stoji v celovškem Minimudusu!“ 212. avgust 1992 HEUTE IM SLOVENSKI VESTNIK Die Seite für unsere deutschsprachigen Leser/innen Der Kärntner Partisanenkampf ein „wesentlicher Geburtshelfer des neuen, demokratischen Österreichs!“ Anläßlich des 50. Jahrestages der ersten bewaffneten Auseinandersetzung zwischen Partisanen und der SS fand vergangenen Sonntag in Robesch/Robeže bei Abtei eine Gedenkveranstaltung statt, in deren Rahmen Dr. Kurt Wegscheidler vom Sozialministerium in aller Deutlichkeit aussprach, was die Kärntner Politik bis heute nicht zur Kenntnis nehmen will: Der Kärntner Partisanenkampf war ein „ganz wesentlicher Geburtshelfer für das freie und demokratische Österreich“! Dr. Wegscheidler führte in seiner Rede vor rund 500 Teilnehmern unter anderem auch aus, daß es - obwohl Terror und Propaganda die Menschen niederhielten-ein Gebiet in diesem Österreich gab, in dem der Widerstand eine Breite erreichte, wie nirgendwo sonst in diesem Land. „Ein Landstrich exsi-stierte, in dem der Freiheitskampf in der Bevölkerung verankert war, wo der Widerstand Massencharakter annahm. Hier wurden tausende von Besatzungssoldaten gebunden und sogar teilweise befreite Zonen geschaffen. Es war dieses südlichste Gebiet Österreichs, in dem wir uns heute zusammengefunden haben. Und es war die slowenische Bevölkerungsgruppe in diesem Land, die diesen Kampf in erster Linie getragen und unterstützt hat. Österreich verdankt es zu einem guten Teil seinen Kärntner Slowenen, daß ihm auch ein Beitrag zu seiner eigenen Befreiung attestiert werden konnte, an den die Alliierten in der Moskauer Erklärung erinnert haben. „Ich verneige mich daher heute besonders vor den beiden Männern, die an dieser Stelle fielen im Freiheitskampf für unser Volk und für viele andere Völker auf diesem Kontinent. Sie waren die ersten Toten des bewaffneten Widerstandskampfes auf österreichischem Boden und viele andere sollten ihnen folgen. Aber während der Tod in der Uniform mit dem Hakenkreuz nur der Unterdrük-kung und dem Völkerbund diente, starben diese Kämpfer, um den Völkerbund zu beenden. Vielleicht hätten sie selbst es nicht so gesehen, aber sie waren die wirklichen Helden in diesem blutigen Ringen. Und sie waren es, die tatsächlich für die Heimat ihr Leben verloren“. Dr. Wegscheidler ging in seiner Rede auch auf die oftmals zu hörende Behauptung ein, die Partisanen hätten doch gar nicht für Österreich gekämpft, sie hätten doch im Dienste einer ganz anderen Sache gestenden. Seine Antwort darauf: „Wenn dies jemand von sich gibt, der schon etwas älter ist, dann genügt meist eine einzige Frage. Es ist dies die Frage: Für wen haben Sie denn damals gekämpft? Kämpften Sie für die Freiheit der österreichischen Nation? Oder war es nicht vielmehr so, daß Sie vielleicht noch bis in den April oder Mai 1945 mithalfen, daß Großdeutsche Reich zu retten? - Sehr oft ist die Antwort dann nur ein betretenes Schweigen“. Auch der Vorsitzende des Zentralverbandes slowenischer Organisationen in Kärnten/Zveza slovenskih organizacij na Koroškem Dr. Marjan Sturm ging in seiner Ansprache auf die historische Bedeutung des Widerstandes der Kärntner Slowenen gegen das Terror-Regime der Nazis ein, wandte sich aber auch aktuellen tagespolitischen Fragen zu. Hinsichtlich der beim Verfassungsgerichtshof anhängigen Klagen bezüglich der Amtsprachenregelung und der Nichterteilung des zweisprachigen Unterrichts in den 4. Klassen der Volksschulen gab sich Sturm optimistisch. Er betonte, daß ein zu erwartender positiver Spuch des VfGH weitreichende Auswirkungen, sowohl hinsichtlich der bisher geltenden Amtsprachenregelung, als auch der Leiterbestellungen bei zweisprachigen Volksschulen haben werde. Das von den beiden Slowenenorganisationen niemals anerkannte Volksgruppengesetz von 1976 werde dadurch in wichtigen Teilen aufgehoben werden und einer Neuverhandlung mit den Kärntner Slowenen bedürfen. Sommerliche Hitzeirritationen“ Als „sommerliche Hitzeirritationen“ bezeichnet der Kärntner SPÖ-LAbg. Dr. Franz Großmann die jüngste Kritik von FP- und ÖVP-Po-litikern an den Absichten Sloweniens, im Zentrum von Ljubljana eine Kopie des Kärntner Herzogstuhles aufstellen zu wollen. Hier würden offensichtlich gelang- weilte Politiker versuchen, mit künstlichen Problemen auf einer nationalen Welle über die Sommermonate zu schwimmen. Auch der Pariser Bürgermeister habe bis heute über keine Irritationen geklagt, obwohl eine Kopie „seines“ Eifelturmes im Klagenfurter Minimundus stehe. Taborišča smrti in ameriške volitve Če bo prišlo do spremembe ameriške politike do vojne v Bosni in Hercegovini, se to najbrž ne bo zgodilo zaradi objavljenih grozljivih posnetkov ČNN o trpljenju bosanskih (muslimanskih) jetnikov v taboriščih v BiH, Srbiji in Črni gori, temveč zaradi ameriške predvolilne kampanje, v njej pa konkretno zato, ker je pobudo za ameriški pritisk na srbsko vojskujočo stran sprožil Bushov tekmec Bill Člinton. Ta je že pred dobrim tednom, sicer tudi v predvolilnem nabiranju točk, sprožil pobudo oz. zahteval odločnejše posredovanje ZDA v bosanski vojni. Predsednik George Bush, ki mu za volitve ne kaže najbolje, je moral reagirati. Za spremembo ameriške politike pa nedvomno stoji tudi zelo močan, predvsem pa finančno vpliven židovski lobi, ki je na objavljene vesti takoj reagiral prav zaradi lastnega holocavsta v nacističnih koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Bush in ameriška zunanja politika Jamesa Backerja, vodje njegovega volilnega štaba, sta res v nezavidljivem položaju. Več kot leto dni sta iniciative za ureditev razmer na področju nekdanje Jugoslavije prepuščala Evropski skupnosti, pri tem pa pritiskala na zavoro. Šele pred dvema mesecema, ko se je že pokazalo, da Carringtonova konferenca o Jugoslaviji ne uspeva in se vojna vztrajno širi, in ko tudi mirovna posredovanja ameriškega diplomata Cyrusa Vancea v imenu OZN niso uspela pomiriti vojskujočih se strani, je Bush napovedal „aktivnejšo ameriško vlogo“ na Balkanu. Hkrati pa je z njegovim privoljenjem navidezno prevzel krmilo jugoslovanske vlade pokavbojljeni Američan srbskega rodu Milan Panič, ki je takoj zahteval vsaj sto dni, da pomiri napetosti v bivši Jugoslaviji. Ameriški blagoslov iluzorni spremembi tretjejugo-slovanske (srbske) politike je zmanjšal pritisk na Srbijo in Črno goro, blokada je na več mestih (vede)počila, nafta za srbske ubijalske avione in tanke je nadalje pritekala (iz Romunije, Bolgarije, Grčije in še od kod), Panič pa je pridno razvijal mednarodne stike, obljubljal nemogoče in slepil mednarodno javnost, da se bo resnično obrnilo na bolje. V tem času pa so Srbi izvedli močno osvajalno ofenzivo v BiH, zavzeli Bosansko Posavino in Bosasnsko krajino z Banjaluko v Bosni ter Kninsko krajino na Hrvaškem povezali s Srbijo. V času ameriškega pričakovanja izboljšanja razmer s „svojim“ guvernerjem Paničem so Srbi uredili vse potrebno za etnično (pobijanje) čiščenje nesrbskega prebivalstva. V teh dveh mesecih so tudi spretno izkoristili namerno abstinenco Hrvatov v zamenjavo za hrvaško Her-ceg-Bosno v času pred volitvami na Hrvaškem. Brez kakršnihkoli protestov so sprejeli podpis hrvaško-bosanskega sporazuma o vojaškem sodelovanju, saj so vedeli, da - zaradi Tudjma-novega sporazuma z Miloševičem o razdelitvi BiH - iz njega ne bo nič. Zmagovalec vseh balkanskih nesporazumov in razhajanj med Evropo in ZDA je zaenkrat Miloševič. Ta še najbolj odgovarja ameriškim interesom na Balkanu. Preko Miloševiča se zmanjšujejo islamski in posredno tudi ruski interesi. Taborišča, umirajoči in trpinčeni lahko pretresejo normalno svetovno javnost, za Busha in podobne politike pa so žal samo izgovor za opravičevanje in spreminjanje doslejšnje zavožene politike. In spet samo v svojo korist. Jože Rovšek Po svetu Rusija priznala Makedonijo! MOSKVA/ATENE. Rusija je prva velesila, ki je priznala neodvisnost Makedonije. Evropska skupnost se je pod pritiskom Grčije doslej odrekla priznanju, dokler Makedonija ne bo spremenila svojega imena, kako to zahtevajo Grki. Tudi ZDA se očitno tik pred volitvami nočejo zameriti tamkajšnji številni grški skupnosti, za Avstrijo pa je Makedonija že tako oddaljena, da ji očitno ni treba več hiteti, kot je to storila v zvezi s priznanjem Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Nemčija v Varnostni svet? BONN/NEW YORK. Zvezna republika Nemčija je uradno potrdila interes, da zasede stalni sedež v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov. Tozadevna zahteva izvira predvsem iz krogov vladajoče krščanskodemokratske unije, podpira pa jo tudi koalicijski partner FDP. Socialdemokrati, ki so v opoziciji, pa stalnemu članstvu ZRN v Varnostnem svetu odločno nasprotujejo. Ombudsman za tujce? Položaj beguncev iz nekdanje Jugoslavije je pokazal, da v Avstriji ni uradne inštitucije, na katero bi se tujci, pa tudi Avstrijci, lahko obrnili. Ker so novi, na hitro sprejeti zakoni o tujcih polni nasprotij, Terezija Stoisič zahteva uvedbo ombudsmana, ki naj bo od parlamenta neodvisen in ki naj redno poroča o tekočih problemih. Ne smemo se omejevati le na administriranje policije, delovati je treba v smislu integracije, je dejala Stoisičeva. Uspešen odvetnik dr. Ludvik Druml Slovenščina uradni jezik... (Nadaljevanjes 1. strani) uradnem jeziku, pravico do Avstrijske državne pogodbe, uporabe slovenskega jezika, in s tem tako zakon o narod-Deželani iz mešanega Zastavlja se torej samo še nih skupnostih kot tudi ozemlja imajo torej, ne glede vprašanje, kdaj bo tudi zako- odredbo o uradnem jeziku na to, ali je občina, v kateri nodajalec upošteval pravilno končno uskladil z ustavnimi živijo, imenovana v odredbi o tolmačenje ustave oz. 7. člena določili. Koroški partizani odločilno prispevali k svobodni Avstriji Kljub izredni vročini se je preteklo nedeljo popoldne ob spomeniku na Robežah zbralo veliko število nekdanjih borcev proti fašizmu in demokratov iz Koroške, množična pa je bila tudi udeležba iz Slovenije. Proslava v spomin na zgodovinski dogodek na Robežah pred 50 leti-prvega partizanskega spopada s policijsko enoto SS na ozemlju tretjega rajha -je izzvenela kot prispevek k utrjevanju zgodovinskega spomina koroških Slovencev na čas, ko so bili skupaj z vsem slovenskim narodom, in še posebej, obsojeni na uničenje. Ob tej proslavi ni bil poudarek na heroizaciji zgodovinske bitke, postavljena je bila v zgodovinski okvir in aktualizirana s sedanjo situacijo slovenske narodne skupnosti na Koroškem, z razvojem širše po Avstriji in Evropi in, razumljivo, tudi z dogajanji v nekdanji Jugoslaviji. Predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luč je med gosti pozdravil zastopnika avstrijskega socialnega ministra dr. Kurta Wegscheidlerja, predsednika Zveze združenj borcev NOV Slovenije Ivana Dolničarja, komandanta tedaj udeležene partizanske enote, Kranjčevega bataljona, Franca Poglajna, predsednika ZSO na Koroškem dr. Marjana Sturma, podpredsednika deželne Enotne liste Franca Jožefa Smrtnika in druge predstavnike borčevskih, kultuniih in političnih organizacij z obeh strani meje. V kulturnem programu so sodelovali Godba na pihala s Prevalj, Moški pevski zbor „Valentin Polanšek“ z Obir-skega ter recitatorja Tonči Schlapper iz Šentjakoba in Lojze Eržen z Jezerskega. Po proslavi so se udeleženci zadržali na tovariškem srečanju ob spomeniku na Lesjakovem travniku, žejo pa so jim tešili aktivisti kapelske „Zarje“. V letu 1942, ko je vsa Evropa ječala pod nemškim nacističnim škornjem, samo nekaj mesecev po nasilnem pregonu preko 180 slovenskih družin iz Koroške v nemška taborišča, je Kranjčev bataljon iz II. grupe odredov preko Koroške prodiral proti slovenski Štajerski, kjer naj bi podprl tamkajšnji partizanski odpor. Zasledovala , ga je močna policijska enota SS. Na Robežah, kjer se je približno osemdeset borcev 25. avgusta odločilno za počitek, je prišlo do spopada, v katerem sta padla dva partizana, večje izgube pa je imela nemška enota. Predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc je v uvodnem govoru med drugim tudi dejal: „Ta uspešna borba na Robežu in razne druge akcije so prekrižale nacistične načrte o nadaljnjem masovnem izseljevanju koroških Slovencev. Kljub nacističnemu nasilju so se vrste množile in dosegle tako udarno moč, da je Maier Kaibitsch oktobra v Grebinju izjavil: „Kraj južno od Drave je za nas naciste izgubljen, zato moramo vsa razpoložljiva sredstva usmeriti na severno stran Drave, da jo očistimo banditov.“ O koroških nemškonacio-nalcihpaje Wutte dejal: „Vsa povojna leta se zaletavajo in omadežujejo slovenske organizacije in posameznike. Kljub temu, da so izgubili vse procese zaradi lažnive propagande in klevet, ne mirujejo. Heimatdienst že zahteva odstranitev partizanskih spomenikov na Koroškem, toda tega veselja ne bo doživel. Ti spomeniki so mednarodno priznani od takratnih zaveznikov.“ Predsednik ZSO dr. Marjan Sturm je pomen bitke na Robežah za razvoj protifašističnega gibanja na Koroškem ocenil takole: „Zmaga Kranjčevega bataljona je pomenila za koroške Slovence, ki so bili potrti zaradi izselitve, dokaz partizanske prisotnosti in uspešnosti. Prvič Zastopnik avstrijskega socialnega ministra dr. Kurt Weg-scheidler s komandantom zmagovite partizanske enote na Robežah Francem Poglajnom-Kranjcem. um'.maä a JI fl se je zgodilo, daje vbojih pre-UhKHKl "*** I kaljena enota na koroških i, tleh premagala nemško enoto in navezala stike z domačini, ki so jo prisrčno sprejeli z vzkliki: Rešite nas tega hudiča! in ji pomagali z informacijami in hrano. Eden izmed učinkov tega boja je bil, da je prvi koroški aktivist Ivan Zupanc-Johan pri svojem političnem delu po vaseh imel še večji uspeh. Že ob koncu avgusta 1942 je v Lobniku ustanovil prvi odbor OF, potem pa so nastajali vaški odbori na Obirskem, v Beli, Selah, Plaznici, Borovljah, Kortah, na Rebrci, v Suhi in drugih krajih.“ V nadaljevanju je Sturm spregovoril o pomenu sožitja, ki mora temeljiti na človekovih pravicah, ki vsakomur zagotavljajo pravico do lastnega jezika in kulture. Ob našem čudenju nad krutostjo vojne na tleh nekdanje Jugoslavije je dejal, da se ne zavedamo, da je to zlo del nas, da nihče ni izvzet in da nihče ne more reči, da to ni tudi njegova vojna, in pri tem citiral zagrebško sociologinjo dr. Mežnaričevo: „Evropapotrebuje ogromen premik v odnosu do individualnega življenja in temeljnih potreb ljudi v civiliziranim okolju. Ta premik pa se ne bo zgodil v mednarodnih organizacijah, Združenih narodih ali Evropski skupnosti, zgoditi se mora na področju socialno-filozof-skega stališča do zločina, do Predsednik slovenske bor- holocavsta, do lastne ubijalce vske organizacije Ivan ske preteklosti, ki mora biti Dolničar razvito čisto na novo... “ Dr. Marjan Sturm, predsednik ZSO Kljub izredni vročini se je ob 50-letnici bitke na Robežah zbralo veliko število nekdanjih borcev in aktivistov z obeh strani meje. Za narodnopolitično situacijo koroških Šlovencev pa je Sturm poudaril, da sta za sožitje odgovorni tako manjšina kot večina. Potrebujemo zavezništvo med demokrati na obeh straneh in treba je zastaviti vse sile, da ponovno ustvarimo zaupanje tako znotraj manjšine kot tudi navzven. Tega pa bomo ustvarili samo z odprtim in demokratičnim dialogom! V zvezi s pravicami slovenske narodnostne skupnosti pa je napovedal skorajšnjo razsodbo ustavnega sodišča o dvojezičnem pouku v četrtem razredu ljudske šole, ki, kot kaže, bo pozitivna, s tem pa bo razrešena tudi problematika imenovanja dvojezičnih učiteljev na ravnateljska mesta. Zelo jasen v opredelitvi pomena partizanskega boja na Koroškem je bil zastopnik zveznega ministra za socialo dr. Kurt Wegscheidler: „Bilo je področje v tej Avstriji, kjer je odpor dosegel širino kot nikjer drugje v deželi... Ta je vezal nase tisoče zasedbene vojake in ustvaril celo deloma osvobojene cone. To je bilo najjužnejše področje Avstrije in to je bila slovenska narodna skupnost v tej deželi, ki je v prvi liniji vodila odpor in ga tudi podpirala. Avstrija je svojim koroškim Slovencem dolžna zahvalo, da so s svojim bojem prispevali dobršen del k lastni osvoboditvi, na kar so zavezniki opozorili že v Moskovski deklaraciji.“ K očitkom, da so se partizani borili za druge interese, pa je Wegscheidler dejal, da je treba tiste samo vprašati, za koga so se oni, še v marcu in aprilu 1. 1945, borili; za svobodno Avstrijo ali pa so še vedno poskušali reševati veli-konemški rajh? Predsednik ZZB v NOV Slovenije Ivan Dolničar je obširneje spregovoril o pomenu partizanskega boja, za bitko na Robežeh pa je dejal, da je koroškim Slovencem zbudila vero ter jih preko Kranjčevega bataljona povezala v skupno slovensko protifašistično gibanje. Za notranjepolitično situacijo v Sloveniji pa je menil, da seje Sloveniji v preteklem letu z enotno voljo in tudi z nekaj sreče uspelo osamosvojiti, da pa je sedaj pred velikimi nalogami socilanega in gospodarskega razvoja in ustvarjanja blaginje delovnega ljudstva. Če v tem ne uspe, tudi osamosvojitev ni imela pravega smisla. Partizanski boj na Koroškem je ocenil kot pomemben prispevek za ponovno vzpostavitev suverene Avstrije in za sklenitev državne pogodbe, ki v svojem 7. členu zagotavlja pravice slovenski narodni skupnosti. „Zato slovenski borci nikoli ne bomo dovolili spremembe njegovih določil,“ je v imenu svoje organizacije poudaril Ivan Dolničar. Jože Rovšek Iz zbornika občine Kotmara vas (1142-1992): grad Humperk iz leta 1649. Kotmara vas je prvič omenjena pred 850 leti Prihodnjo soboto in nedeljo bo Kotmara vas praznovala 850-letnico prvega zgodovinskega zapisa svojega imena. V listini, s katero je bil leta 1142 ustanovljen samostan cistercijanov v Vetrinju, je omenjen kraj „Kotmansdorf'. Zagotovo pa je sam kraj bil poseljen že davno prej, saj gre v tej listini za stare domačije, ki so s prihodom menihov menjale lastnika. V listini iz leta 1194 pa beremo o cerkvi, jancti Georgii de Godmeres-dorf‘. Spominski pohod Nadpovprečno vroče poletje postaja iz dneva v dan vse bolj neznosno, suša zapušča škodljive sledove v naravi, in ljudje, v kolikor se nimajo možnosti vsaj delno osvežiti v naših vodah, le zaradi najpotrebnejših opravil zapuščajo svoj kolikor toliko senčni krov. Zato je bila tudi udeležba na letošnjem spominskem pohodu na Jepo, posvečenem Joziju Miklavčiču, očetu planinske koče na Bleščeči, skromna, pač vremenskim razmeram primerna. Le nekaj neustrašenih, zvestih planincev je krenilo že v zgodnjih jutranjih urah na utrudljivo pot. Nekateri so za vzpon proti vrhu izbrali krajšo, bolj strmo pot po vzhodnem grebenu, medtem ko so se ostali odločili za običajno po vzhodni strani. Vrh Jepe z dobrimi 2000 metri in rahle sapice so oddih na cilju napravili kar znosen, pijača, čeprav pregreta, je tokrat še posebno prijala. Pogled proti jugu na Julijce je bil prečudovit, le severna gorska veriga Alp se je potapljala v zameglenem pajčolanu. Še malo pomenka s tem in onim planincem, bodisi s te ali one strani Karavank, in spet smo si naprtali občutno lažje nahrbtnike za povratek. Sonce je že neusmiljeno pripekalo, a rahel prepih je blagodejno razgibal razgreto ozračje, in ko smo se mimo Komnice spustili v senčno grapo proti Bleščeči planini, je bilo najhujše za nami. Ob naši koči nas je prašne in preznojene oprala in osvežila mrzla voda ter tudi dodobra odžejala. Topla planinska juha in vrček piva sta pohodnikom dokončno vrnila zgubljene telesne moči. Zunaj se je medtem že več prijateljev planin zbralo za božjo službo, posvečeno vsem umrlim planincem in še posebej Joziju Miklavčiču, ki je pred 12 leti zapustil svoj „planinski raj“. Mašo je daroval župnik Stanko Olip. F s. Ime vasi verjetno izvira iz slovanskega imena Hotimir, čeprav obstajajo tudi druge teorije. Vse o naselitvi in preobrazbi Kotmare vasi skozi osem in pol stoletja pa lahko najdemo v zborniku, ki ga je občina izdala ob svojem jubileju. V pripravljalnem odboru sta poleg strokovnjakov, znanstvenikov in politikov iz občine sodelovala tudi župnik Maks Michor in občinski odbornik EL prof. Jože Wakounig. Tako so tudi prispevki o fari, o Slovenskem prosvetnem društvu „Gorjanci“ in o Enotni listi vzorno dvojezični. Na splošno nudi zbornik pester pregled kotmirske občine, tako zgodovinski (o gradu Humperku, o stari občini Vrde) kakor tudi aktualni (o rastlinah in živalih, statistični pregled). V okviru praznovanja 850-letnice so bile že razne prireditve. Najbolj zanimiva je bila rožanska ohcet v starinskih kostumih na gradu Humperk pretekli mesec. Bila je tudi v slovenščini, za nameček pa je bil del obreda tudi v nizozemščini (ena izmed nevest je bila po poreklu Nizozemka). Prav tako najdemo v zborniku italijanski tekst in postavlja se vprašanje, ali ta navidez internacionalna opredelitev ne služi le skrivanju domače slovenščine med druge, tuje jezike. Toda nazaj k sporedu praznovanj: na programu so bili tudi zaprisega vojakov, turnir v malem nogometu in predavanja. Višek občinskega jubileja pa bo zagotovo dvodnevni vaški praznik, ki se bo s praznično božjo službo pričel v soboto ob pol desetih v farni cerkvi. Avstrijska pošta bo v dograjeni ljudski šoli izdala poseben jubilejni pečat, zvečer pa bo slavnostna seja občinskega sveta. Vseskozi bodo na ogled razstave, v nedeljo pa bodo društva, lovci, kmetje in vsi drugi, ki aktivno oblikujejo življenje v občini, predstavili sebe in svoje delo. FRANC RULITZ Veljavnostno območje tudi za dvojezične vrtce! Namestnik deželnega glavarja Dr. Peter Ambrozy, ki v deželni vladi vodi referat za otroške vrtce in varstvo, je z deželnima inšpektoricama Stelzerjevo in Raunigovo orisal trenutni položaj teh vzgojno-varstvenih ustanov. Razvoj od zadnje novele zakona o vrtcih je od leta 1989 potekal s tremi težišči: zvišanje podpor, pospeševanje integracijskih skupin (prizadeti) in ustanavljanje forumov staršev. Z novelizacijo iz 1. 1991 je uspelo znižati najvišje število otrok v skupinah na 25, v prihodnjih petih do desetih letih pa naj bi se to število še znižalo na 20. Treba je doseči stanje, da bo vsah otrok na Koroškem pred šolo vsaj eno leto lahko obiskoval vrtec. Čas delovanja vrtcev bo treba uskladiti z zaposlenostjo staršev, čeprav te ustanove ne morejo biti nadomestilo za družino, pač pa le dopolnilo. Drugo težišče je v dodatnem izobraževanju vzgojiteljic, v program pa so vključeni tudi seminarji za dvojezične pedagoginje. Na Koroškem trenutno potrebujejo še šestdeset vzgojiteljic in še dodatnih dvajset za posebne skupine. V šoli za vzgojiteljice je v načrtu dodaten razred. Pri dvojezičnih vrtcih, je dejal Ambrozy, dežela ne razlikuje med javnimi in privatnimi. Zahteva slovenske narodne skupnosti po povečanju števila dvojezičnih skupin mu je znana in jeseni se bodo razgovori nadaljevali, SPÖ zagovarja enako veljavnostno območje za dvojezične vrtce kot to velja na šolskem področju. To pa bo treba zakonsko urediti s soglasjem treh strank. S.W. Die Kärntner Arbeiterkammer - in der Bildmitte Präsident Josef Quantschnig - führt während der Klagenfurter Messe kostenlose Trinkwasser-Tests durch. AK-Messepavfllon: Testen Sie ihr Trinkwasser Einen kostenlosen Trink-wasser-Test können Besucher der Klagenfurter Messe heuer im Pavillon der Arbeiterkammer Kärnten durchführen lassen. Mitgebrachte Wasserproben werden am AK-Messe-stand auf dem Messefreigelände entgegengenommen und zwei Mal täglich im Labor der Umweltabteilung beim Amt der Kärntner Landesregierung untersucht. Bestirnt werden Nitratgehalt und Härtegrad der Trinkwasser-Proben. Die Meßergebnisse samt Erläuterungen werden den Konsumenten kostenlos und schriftlich zugeschickt. Diese Trinkwasser-Tests der Arbeiterkammer werden ganztägig durchgeführt. Erforderlich ist eine Wassermenge von mindestens einem Liter. Diese Wasserprobe soll nicht älter als 12 Stunden sein und am besten in einer verschlossenen, sauber ausgeschwemmten Mineralwasserflasche mitgebracht werden. Die Wasserflasche muß beschriftet sein. Angegeben werden sollen Abfüllzeit, Adresse und Telefonnummer, damit die Meßergebnisse zugestellt werden können. Im AK-Messepavillon werden außerdem täglich die aktuellen Ozonwerte - ebenfalls gemessen von der Umweltabteilung beim Amt der Kärntner Landesregierung -veröffentlicht. Kjeje v hali 5 razstavni prostor 1! Nad 700 podjetij bo razstavljalo na Celovškem sejmu Zvezni kancler dr. Franz Vranitzky bo v petek odprl 59. celovški sejem, na katerem med 14. in 23. avgustom pričakujejo do 150 tisoč obiskovalcev. Celovški sejem ni več zgolj razstava potrošniških dobrin, temveč v vse večji meri nudi tudi usluge in informacije. Slej ko prej pa je mesto, kjer koroški obrati in podjetja v najboljši luči predstavijo sebe in svoje dosežke. Letošnji sejem ima dvoje težišč, od teh je eno prikaz konjereje, tako za šport kot tudi za kmetijstvo. Kmetijska zbornica prireja posebno razstavo ob 80. obletnici reje norikov na Koroškem, mnogo radovednih obiskovalcev pa bo zagotovo privabil tudi tečaj molže kobil. Drugo težišče bo namenjeno varčevanju energije. Strokovnjaki s področja izoliranja, gradbeništva in elektrike bodo na razpolago za vprašanja in nasvete. Po vsem razstavišču bodo proizvodi, ki varčujejo energijo, posebej označeni. Predstavili pa bodo tudi alternativne metode pridobivanja energije. Dolgoletne uspešnice sejemskega programa pa seveda ostanejo: otroški dan (19.8.), dan starejših (17.8.), dan gradbeništva (20.8.), kmečki dan (18.8.) in dnevi koroških občin v paviljonu ORF. Hala 12 bo namenjena med drugim kulturi, saj v prvem nadstropju razstavljajo galerije, tam pa bodo tudi lite- rarna branja in glasba v živo. Že zdaj si zapomnite četrtek, 20. 8., ko bo ob 15.30 uri pel satirične pesmi koroški kaba-retist Alexander Kuchinka. Nad 700 razstavljalcev (470 neposrednih, nad 250 v zastopstvu preko drugih firm) bo prikazalo svoje dosežke na tako različnih področjih kot so moda, prehrana, gospodinjstvo in gostinstvo, komunalna tehnika, pa tja do gradbeništva in kmetijstva. Iz Slovenije se je za sejem prijavilo sedem razstavljalcev ter 15 podjetij v skupni predstavitvi. Obiskovalcem iz Slovenije pa nudijo posebno ugodnost: pri Gorenjskem sejmu v Kranju lahko kupijo vstopnice za Celovški sejem po polovični ceni; iz teh vstopnic bodo izžrebali tudi številne nagrade. SLOVENSKI VESTNIK Klagenfurter Messe 1992 Die „59. Internationale Konsum- und Investitionsgüter-Messe für Handel, Gewerbe, Industrie und Landwirtschaft“ in KlagenfurtlCelovec vom 14. bis 23. August 1992, wird wieder jene traditionell marktwirtschaftlich ausgerichtete Großveranstaltung sein, die besonders für die Bedürfnisse und Wünsche der Bevölkerung im Alpen-Adria-Raum konzipiert ist, vor allem für die Menschen in Südösterreich sowie in Slowenien und in Friaul-Julisch Venetien. Einerseits ist die Klagenfurter Messe traditionell eine Konsumgütermesse und wendet sich damit an den Endverbraucher, der sich dort informieren, vergleichen und prüfen sowie im Endeffekt auch einkaufen kann, andererseits ist die Klagenfurter Messe aber auch als Ordermesse konzipiert, die Investitionshilfen durch Produktvergleiche und die praktische Vorführung von Maschinen und Geräten ermöglicht. Und nicht zuletzt ist die Klagenfurter Messe eine Veranstaltung für die ganze Familie, neben der Information auch Vergnügen, Spaß, Unterhaltung und Entspannung bereithält. Bei der Klagenfurter Messe ’92 werden über 700 Firmen auf mehr als 90.000 Quadratmeter Hallen- und Freigeländeflächen ausstellen. Eine sektorale Gliederung, die den Interessen der Besucher im hohen Maße entgegenkommt, umspannt in weitem Bogen das breite Spektrum des Angebotes, von der Landwirtschaft mit Tierschau und Bauernmarkt über Bauen und Werken bis zum Baustoffzentrum und zum Fertighaus-Zentrum, vom Haushalt über Ernährung, Einrichtung und Wohnen, bis zur Mode. Zahlreiche Interessensvertretungen, Organisationen und Verbände werden über ihre Arbeit, Dienstleistungen und Produkte Auskunft erteilen und diese anbieten. Auch in diesem Jahr stellt eine Vereinigung von Handwerkern aus Friaul-Julisch Venetien unter dem Begriff „Artigiani Alpe Adria“ mit gediegenem Design aus. Sejemski paviljon Avstrijskih dravskih elektrarn (ÖDK) s posebno razstavo Skrivnosti vode in toka • prof. Otto Koenig o viru vsega življenja • elektrarna v knjigi rekordov • kolo na sončni pogon in številne druge nagrade • povabilo v gore Ste vedeli, da človek izloča dva in pol litra vode na dan in da v teku svojega življenja popije med 55.000 in 65.000 litrov vode? Si lahko predstavljate, da mora 1200 milijonov ljudi izhajati brez pitne vode, ki je za nas tako samoumevna? Ali pa to, da že en liter olja lahko zastrupi milijon litrov pitne vode? Verjamete, da je voda, ki danes priteka izpod ledenika Pasterca z Velikega Kleka, padla tam kot dež pred 700 leti? Poznate najgloblje koroško jezero in veste, zakaj je ena izmed elektrarn ÖDK zabeležena v Guinessovi knjigi rekordov? Tematika vode je presenetljiva in hkrati aktualna. Zaradi tega je naša voda središčna tema predstavitve Avstrijskih dravskih elektrarn na Celovškem sejmu. V našem paviljonu boste zvedeli še mnogo več iz sveta vode in kako ÖDK ravna z Voda Jh«P njo. Z vodo se boste lahko seznanili preko vida in sluha, lahko jo boste gledali, slišali, čutili in pili. Pri velikem nagradnem ribarjenju se lahko zgodi, da se Vam bo v mrežo simbolično ujela prva nagrada -kolo na sončni pogon v vrednosti 20.000 šilingov. Na video-posnetkih Vam bo znani raziskovalec narave in vedenja v njej Otto Koenig razodel skrivnosti vode in toka in Vas popeljal do vira življenja, k slapovom in biotopom. Podjetje Reißeck-Malta-tal-Touristik (RTM), ki je v lasti ÖDK, Vas bo povabilo na goro Reißeck in v dolino Malta, kjer lahko planinarite, se oddahnete in skratka uživate. Obiščite naš paviljon z obširno specializirano razstavo „Voda“ od 14. do 23. avguste 1992 na Celovškem sejmu in si oglejte, zakaj Avstrijske dravske elektrarne posvečajo vodi tolikšno pozornost. Pferdeausstellung der Landwirtschaftskammer Unter dem Motto „80 Jahre Hengstenaufzucht in bäuerlicher Hand“ bietet die Sonderschau der Kammer für Land- und Forstwirtschaft in Kärnten auch heuer wieder anläßlich der Klagenfurter Messe ein interessantes Altemativangebot. Zur Vorführung gelangen unter anderem Noriker-Hengst, vom „Hengstenauf-zuchthof Ossiacher Tauern“, der sich seit 1912 im Besitz der Landwirtschaftskammer befindet. Daß bei einer Pferdeausstellung auch das Drumherum nicht fehlen darf, versteht sich von alleine. So wurde kurzerhand eine Fachaus- stellung über Hufbeschlag -präsentiert von der Bundesanstalt für Pferdezucht, Stadl Paura - organisiert. Für alle Aktiven, und jene, die es einmal werden wollen, besteht die Möglichkeit eines Publikums- und Kinderreitens. Und für jene, die es eher ruhiger haben wollen, steht einer Kutschenfahrt ins Grüne nichts im Wege. Was gibt’s sonst noch? Im Pavillon der Landwirtschaftskammer wird sämtliches Reitzubehör für den fachkundigen Messebesucher ausgestellt. Spezialitäten von Bauern werden ebenso angeboten, wei eine Ausstellung der Kärntner Landjugend. Dal um ki a. PRIREDITVE Priredite); Sreda, 12.8. od 9.00 v Kazazah Molitveni shod za duhovne poklice z 'novomašnikom Slavkom Thalerjem im srebrnomašnikom Stankom Trapom Petek, 14.8. v farni dvorani v Železni Kapli Juri Muri v Afriki 30. jubilejna predstava nastopa: Scena 11 Celovec KKZ Petek, 14.8. 16.00 izpred hotela Obir v Železni Kapli Izlet na Ojstrico; Start iz Logarske doline (zahtevna pot), od 14. do 16.8 Odhod z osebnimi avtomobili v petek ob 16. uri Petek, 14.8. 20.30 v gostilni ,Adi Picej“ ob Zablaškem jezeru Kulturni večer - poje MoPZ „Vinko Poljanec“, ’ zatem ples SPD „Vinko Poljanec“ Sobota, 15.8. Društveni izlet v Vuzenico - Pohorje -Maribor; Prijave sprejemajo: Andrej Lampichler, tel. 392613, Tomaž Ogris, tel. 39180, Nuži Wieser, tel. 39129 SPD Radiše Sobota, 15.8. „PriTedlnu“ vZg.Žamanjah Sredozemski praznik - z grško glasbo Nedelja, 16.8. 12.00 pri Trklu v Selah Gasilska veselica; Za ples igra Ansambel Obzorje iz Železnikov Nedelja, 16.8. 8.45 v Šentjanžu v Rožu Farni praznik - po maši nastop: MePZ J.P. Gallus Sobota, 15.8. 8.30 izpred posojilnice v Bilčovsu Izlet na Lammersdorfer Hütte, ob 11.00 maša na vrhu Jufena. Vožnja 1 uro, hoje 45 min. Prijave: Toni Valentinitsch, 04228/2274. SPD Bilka in Slov. plan. društvo Nedelja, 16.8. 20.00 v romarski cerkvi v Podgorjah Koncert donskih Kozakov sakralno petje in ljudske pesmi Župnišča Podgorje, Šentjakob, Sveče in Bilčovs Sobota, 22.8. 18.00 priCingelcu na Trati Salon Expon - muzikal za staro in mlado Nastopa: mlada gledališka skupina iz Sel SPD Borovlje RAZSTAVE CELOVEC - Evropska hiša - Nadvojvodinja Maria Anna in njen čas - (do 27.9. ) - Rudniški muzej - Kinkstraße 6, Kolumb ob Vrbskem jezeru (do 31.10. ) Deželni muzej - Trinkwasser (Pitna voda). Razstava muzeja za naravoslovje iz Milnstra. v kavarni „Bei uns“ (Goldene Gans) v Celovcu - Rupert Henning -akvareli. PLIBERK - Galerija Werner Berg (vsak dan od 10. do 12. in od 14. do 16. ure). BOROVLJE - Puškarski muzej - (do 26. oktobra) ŽELEZNA KAPLA - PODPECA - Peršmanov muzej - vsak dan do 8. do 18. ure, razen ob ponedeljkih. MARIBOR - Pokrajinski muzej — Slovenska nacionalna razstava 1992 „Anton Martin Slomšek“ (do 28.11.) SEMISLAVČE - Galerija Rožek - Razstava Walterja Krobatha (do 16.8.) Poletna noč za obnovo Dubrovnika Pod geslom „Noč za Dubrovnik“ bo v soboto, 22. avgusta ob 20. uri v mestni hiši v Celovcu poletna noč z obsežnim kulturnim in umetniškim programom. Med drugim bodo nastopili „Dunajski dečki“, Eta Scollo, Lend-River-Dixie-band ter drugi znani ansambli in pevci. Čisti izkupiček poletne noči bo organizator, celovški Rotary Club, namenil obnovi poškodovanih in porušenih poslopij in spomenikov v Dubrovniku, ki je bil več kot leto dni tarča vojaških napadov. Vstopnice oz. rezervacije lahko naročite pri turistični agenciji Springer v Celovcu, telefon 0463/3870-555. SLOVENSKI VESTNIK Nadstrankarski časopis koroških Slovencev Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Kla-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P. Lukan Izdajatelj in založnik/Herausgeher und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16,9020 Celovec/-Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Izlet na KORZIKO od 31. avgusta do 6. septembra - prostih je še 5 mest! - Izlet, ki ga organizirata Slovensko planinsko društvo Celovec in planinska skupina Avto Celje, je primeren tudi za neizrazite planince, saj so v programu ogledi krajev in znamenitosti Korzike, planinarjenje, kopanje itd. Cena potovanja znaša 4.500 ATS, prijava oz. vplačilo pa je možno samo še do 14. avgusta t.l. pri Rihardu Brumniku, tel. 0463/ 46 801-20 ali zvečer 0463/ 220293. MLADINA K BESEDI Mladinski teden je namenjen slovenski mladini, ki • hoče uporabiti moč novinarstva • se hoče sama zastopati v javnosti • se zanima za mednarodne mladinske dejavnosti Kraj: Dobrovlje ob Baškem jezeru Čas: od nedelje, 6. sept. 92, do petka, 11. sep. 92 Prireditelj: Politično upravna akademija Prijave oz. nadaljnje informacije: 0463 / 512528/28 Na Zvezni gimnaziji in realni gimnaziji za Slovence v Celovcu, Prof.-Janežič-Platzl, bo septembra 1992 odprt na novo urejen bife (z malicami in brezalkoholnimi pijačami) za učence in učitelje. Interesenti, ki bi hoteli voditi tak bife, naj se oglasijo v ravnateljstvu slovenske gimnazije tel.: (046 3/33 3 53). Dv. sv. dr. Reginald Vospernik, ravnatelj POSOJILNICA-BANK PODJUNA • v v išče nameščenca z opravljenimi strokovnimi izpiti ter nameščenca s primerno šolsko izobrazbo trgovske stroke, ev. tudi brez prakse Znanje obeh deželnih jezikov je obvezno. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili pričakujemo na naslov: Posojilnica-Bank Podjuna, 9141 Dobrla vas, Pliberška cesta. 6 Naročite in širite Slovenski vestnik Vaš list s formatom! Sreda, 12.8. Glasbena sreda. Večerna 21.05-22.00 Serenada popevk. četrtek, 13.8. Rož - Podjuna-Zilja Petek, 14.8. Blaže in Nežika a la Janko Messner lil. Sobota, 15.8. 6.30 -7.00 Marijin vnebohod (P. Zunder)- -18.10 -18.30 Marijine pesmi. Nedelja, 16.8. 6.30 -7.00 Od pesmi do pesmi - od srca do srca. 18.10 -18.30 Od pesmi do pesmi - od srca do srca. Ponedeljek, 17.8. Za dobro voljo. Torek, 18.8. Partnerski magazin Slovenski vestnik čestita! ženinu in nevesti Veroniki Stropnik in Reinholdu Terbuchu vso srečo na skupni življenjski poti; gospodu Francu Werginzu iz Rudmata pri Podravljah za rojstni dan; gospe Tereziji Bogataj iz Celovca za rojstni dan; gospe Marti Smrtnik z Obirskega za osebni praznik; gospe Marti Scheriau in gospe Mariji Eberndorfer za osebna praznika; gospe Nani Jug iz Medbo-rovnice pri Borovljah za osebni praznik; gospe Marti Velik iz Srednjega Kota v Selah za god in rojstni dan; gospodu Tomažu Kasslu iz Horc pri Škocijanu za rojstni dan; gospe Ljudmili Sienčnik iz Dobrle vasi za osebni praznik; gospe Mariji Partej iz Goselne vasi za osebni praznik; gospe Barbari Knez iz Mlinč za osebni praznik; gospodu Vladimirju Rutarju iz Žitare vasi za osebni praznik; gospodu Janezu Kuch-lingu iz Štriholč za osebni praznik; Karolini Struger z Obirskega za rojstni dan; sreče in zadovoljstva v skupnem življenju želimo Moniki Krištof iz Doljnje vasi in Maxu Polancu z Blata pri Pliberkom; gospe Ani Walter z Lipice na Radišah za osebni praznik; Justini in Štefanu Pra-perju s Preškega vrha za obletnico poroke; sreče in razumevanja ob poroki želimo Mali Petek in Norbertu Preindlu iz Železne Kaple; gospe Ani Rož v domu sester v Pliberku za rojstni dan; gospe Annemarie Kuss iz Klanč za rojstni dan; gospodu Nužiju Wieserju z Radiš za rojstni dan; gospodu Hanziju Piskerniku z Obirskega za rojstni dan; gospe Marici Pečnik iz Železne Kaple za osebni praznik; gospe Nadji Vavti vse najboljše za rojstni dan; gospe Mariji Klančnik iz Gorinčič pri Šentjakobu za rojstni dan; gospodu Luku Sadovniku iz Klopinja za rojstni dan; gospe Cilli Serajnik iz Sentpetra za rojstni dan; gospodu Naciju Krištofu za osebni praznik; gospodu Adolfu Otto-witzu za osebni praznik; gospe Mariji Nachbar iz Vogrč za osebni praznik; gospe Susanni Sturm iz Mokrij za rojstni dan; gospe Mariji Dovjak s Srednjega Kota za rojstni dan; gospodu Toniju Maku s Sajde za rojstni dan; gospe Mariji Hirm iz Zgornje vasi pri Žvabeku za dvojni praznik; gospodu Johannu Gra-berju iz Spodnjih Borovelj za rojstni dan; gospodu Francu Arneitzu za rojstni dan; gospe Lenčki Petrač iz Smarjete za osebni praznik; gospodu Gustavu Brum-niku iz Železne Kaple za rojstni dan; Sonji in Benjaminu Wakounig se je rodil sin-čik. Srečnima straršema čestitamo, malemu Saši pa srečno pot v življenje! gospe Fridi Kumer z Blata za rojstni dan; Rubin uspešen Letos je ORF-Radio-Koroška prvič razpisal deželni natečaj za mlade narodnozabavne ansamble, ki je bil 2. avgusta v Šmihelu pri Pliberku. Pogoj za sodelovanje so bile vsaj tri lastne kompozicije, ki jih je bilo potrebno predložiti izbirni komisiji. Na natečaj seje prijavil tudi domači ansambel „Rubin“ iz Loč, ki je pri štiričlanski žiriji kot tudi pri navzočem občinstvu požel največ priznanja. S svojim nastopom ter za izvedbo je od možnih 40 točk prejel kar 38 in s tem med skupinami dosegel prvo mesto, kar mu je omogočilo sodelovanje v glasbeni oddaji avstrijske televizije. Drugo in tretje mesto sta dosegli dve skupini iz Podjune in sicer: „Woschitz Trio“ ter „Podjunski muzikantje“ („Jauntaler Musikanten“), ki sta za nagrado prejeli devet oz. šest tisoč šilingov. Vsekakor je razveseljivo, da seje ansambel „Rubin“ po komaj dveletnem obstoju - (v sedanji postavi igra celo le nekaj pičlih mesecev!) tako uspešno ureljavil na področju narodnozabavne in tudi moderne glasbe. Občudovanja vredna je požr-tovalnost skupine, katere člani so raztreseni po vseh koroških dolinah in celo po Sloveniji. Doslej so uspešno nastopali po naši domovini in tudi že po Južni Tirolski. Brez dvoma bo nedavni uspeh na natečaju ORF in bližnji nastop v tem mediju „Rubinovce“ še bolj vzpodbudil, da bodo tako posredno v širši javnosti postali vredni poslanci našega kulturnega udejstvovanja. ŠAHOVSKA NALOGA Novice izpod Jepe! Rešitev naloge št. 101 Ali bo napredovanje kmeta v damo odločilo partijo? To se sprašuje vodja belih figur, saj ne vidi dobrih potez za belo damo s polja e8 v nadaljevanju: I.e7 h2 Zato se je presenetljivo odločil 2.e8s!! (skakač) po 2.e8D hlD črni je pred zmago. Sedaj po 2...hlD beli skakač z večnim šahom napada črnega kralja, ki se ne more braniti in si tako zagotovi neodločen rezultat 3.Sc7+ Ka7 4.Sb5:+ Ka6 5.Sc7+ Remi! Šahovska naloga št. 102 Berezin - Žuravljev/ SZ 1958 Bele figure nevarno ogrožajo črnega kralja v rokad- a b c d e f g h nem položaju. Obramba črnega, ki je na potezi v poziciji na diagramu, ni zadovoljiva po l...Sb6 zaradi 2.Sb7:! s prednostjo belega. Analizirajte in ugotovite, kako je črni sprožil plaz svojih figur na belega kralja v središču šahovnice in se na zanimiv način rešil pred porazom. 27. malega srpana je SPD Jepa-Baško jezero priredilo na Pušnikovi terasi v Ločah folklorni večer. Zbralo se je veliko število turistov, da prisluhne slovenskim pesmim in melodijam. Večer so oblikovali tamburaši, moški pevski zbor in trio Rubin, ki je s svojimi vižami marsikoga popeljal na plesišče. Predsednica društva Anica Lesjak-Ressmann pa je orisala delovanje društva ter slovenskega življa v okolici Baškega jezera. Prav tako meseca julija je bil MoPZ „Jepa-Baško jezero“ pod vodstvom Aleša Schusterja v gosteh pri dveh zvestih članih. Hani Kopei-nig, bolj znana kot krčmarica Lasjakove taberne na Peč- nici, je praznovala 70. rojstni dan. V svoji vlogi je seveda po številnih vajah moškega zbora namakala suha grla pevcev. Ti so se ji ob tem prazniku oddolžili z domačo slovensko pesmijo. Enako slavje je praznoval tudi Janez Miki, Gašparčov Hajnžek na Pečnici. Kot dolgoletni občinski odbornik ter nekdanji predsednik društva „Jepa-Baško jezero“ ima velike zasluge za politično in kulturno delovanja v območju Baškega jezera. Tudi sam slavljenec je v zahvali poudaril pomen slovenske besede in domače pesmi. Obema kličemo še na mnoga zdrava leta! F.Č. Pa še to... Izlet Bilčovščanov Slovensko prosvetno društvo Bilka je v nedeljo, 2. avgusta, priredilo izlet oz. pohod na Wöllaner Nock. Ob pol devetih se je zbralo lepo število planincev, nakar se je kolona avtomobilov odpeljala v smeri proti Beljaku. Vsi smo bili dobre volje, predvsem zato, ker se je obetalo izvrstno vreme, in ob pričakovanju, da se bomo vsaj za nekaj ur umaknili mučni vročini ter zadihali svež planinski zrak. Ker so bili pohodniki vseh starostnih skupin - od tri in pol-letnega Damjana do zrelejših šestde-setletnikov - smo se odločili za bolj blag „sprehod“ po planinah omenjenega dvatisočaka. Na vrhu smo se seveda spočili, okrepčali in zapeli ter uživali krasen razgled na vse strani. Šele v poznih popoldanskih urah smo se spet vračali v vroče nižine in proti svojim domovom. Hvaležni smo vodiču Toniju Valenti-nitschu za prijeten izlet in upamo, da bo še kdaj organiziral kaj podobnega. Udeleženec Obirski ženski oktet je v svojih 18 letih delovanja imel 364 nastopov, pevke pa smo se v zadnjem letu v glavnem pripravljale na snemanje četrte plošče oz. kasete. Za to so bile potrebne številne vaje, ki jih je vodil profesor Janez Bole iz Ljubljane. Samo snemanje je potekalo kar zadovoljivo, kaseta je v izdelavi in bo na trgu predvidoma jeseni. Oktobra '1991 smo posnele tudi nekaj pesmi za slovenski oddelek celovškega radia. V zadnjem letu smo nastopile v sledečih krajih: v Šentjakobu v Rožu, na Obirskem, pri Wernigu na Kočuhi, v Tinjah na dobrodelnem koncertu za žrtve vojne v Sloveniji in na Hrvaškem, v Šentprimožu ob 80. obletnici zbora Danica, v Stični pri Ljubljani na 23. Taboru slovenskih pevskih zborov. V času počitnic pa je naš oktet nekajkrat gostoval v hotelu Obir v Železni Kapli, kjer sooblikujemo družabne večere za goste in jim tako posredujemo lepo slovensko pesem. Avgusta bomo nastopile tudi na „dnevu starih“ v šotoru v Železni Kapli. Kljub naporom, ki so povezani z vajami in nastopi, rade pojemo. Plačilo pa nam je navdušen aplavz poslušalk in poslušalcev. E.V. OGLAS 4-članska slovenska družina išče trisobno stanovanje v Celovcu ali bližnji okolici. Tel. 0463 / 46801 ali pod šifro „Stanovanje« na Slovenski vestnik SLOVENSKI VESTNIK - SPORT SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT Dobria vas zadela petkrat Drugi derbi v drugem kolu za Globasnico, za Dobrlo vas pa druga zmaga! V Dobrli vasi igrajo vedno v nedeljo dopoldne in s tem skušajo spraviti nasprotnike iz ritma. Tako so tudi Globašani „zaležali“ začetek tekme in po nekaj več kot desetih minutah je bil rezultat že 3:0 za Dobrlo vas. Vsak napad se je končal z zadetkom. Ko so se Globašani vendar prebudili, je bilo že prepozno. Igra se je ustalila, akcij ni bilo nobenih, vsakogar, ki se je dotaknil žoge, so takoj podrli nasprotni igralci. Sodnik je bil na strani domačinov in to je seveda razburilo duhove gostov. Raz-bitost igre je dosegla višek po pol ure, ko po popolni zmešnjavi v kazenskem prostoru Globasnice vratar žoge ni prijel (novo pravilo ki ga ne razumejo ne igralci ne sodniki!), branilci so jo samo gledali in Mann jo je bliskovito potisnil v gol. Po ena enajstmetrovka na obeh straneh in rdeči karton za Guida Sadjaka pove že marsikaj, vendar še zdaleč ne vsega. Sodnik Wernig bi moral poslati predčasno pod prho še najmanj tri igralce. V vrstah Dobrle vasi sta bila stebra igre bivša sakovca Velik in Lusch-nig, ki sta bolj z rutino kot s hitrostjo usmerjala igro proti golu Globasnice. Po grobi tekmi proti Metlovi v prvem kolu in nič manj prizanesljivi igri proti Globasnici se že vidi, da bo o stanju na vrhu lestvice v 1. razredu-D zagotovo odločala telesna moč in številčnost kadra. * Moštvo Dobrle vasi s trenerjem A vdičem (desno zadaj), ki hoče napredovati v spodnjo ligo. SAK prevzel vodstvo! Slovenski atletski klub prvič v novi sezoni vodi na lestvici koroške lige. V doslej najboljši tekmi proti Trgu so slovenski nogometaši slavili s 3:0, višja zmaga pa bi bila prav gotovo možna, saj je Urschitz sam imel najmanj pol ducata priložnosti za zadetek. Tržani so imeli v vseh devetdesetih minutah le dve možnosti, pa še te po naklučju. Ofenzivno igro SAK sta pogojevala dva fak- torja: prvi, da je igrišče v Trnji vasi v tako dobrem stanju kot že dolgo ne - vsak dan ga škropijo - in drugi, da je bilo v moštvu SAK kar pet napadalcev (Lip-pusch, Hober, Gross, Blajs in Urschitz). Lip-pusch in Hober sta po potrebi pomagala tudi v obrambi in zdelo se je, da vsi igralci SAK znajo igrati na vseh pozicijah. Hober je s silovitim prostim strelom omogo- čil prvi gol. Žogo, ki se je odbila od vratarja, je Lippusch potisnil preko linije. Drugi gol je bil rezultat prodora Saviča, ki je v tej tekmi pokazal, da je zares najboljši nogometaš v ligi. Tudi tretji gol je bil dosežen po solo akciji Saviča, ki so ga s prekrškom zaustavili branilci Trga v kazenskem prostoru. Enajstmetrovko je hladnokrvno streljal Gross. FRANC RULITZ Gneča odbojkarjev v Dobu Na Avcigerjevem travniku v Dobu je pretekli vikend potekal največji koroški odbojkarski turnir. 60 ekip iz Avstrije, Slovenije in Italije se je med seboj podnevi pomerilo na igriščih, zvečer pa so igralci prijateljevali na veselici v šotoru. Nad 200 tekem v najhujši poletni vročini je povzročilo, da je skoraj zmanjkalo pijače, iz gasilskega doma na hribu pa so morali večkrat „poškropiti“ igrišča in vroče igralce. „Več kot 60 ekip organizacijsko ne zmo- kluba, in celo oba legio-remo,“ je dejal Lojz narja, so pomagali kar Opetnik od športnega se da dobro speljati tur-kluba Dob, vsi člani nir. Bec in Oraže razred višje Z dvema igralcema, torej z enim manj kot vse druge, je namiznoteniška ekipa DSG Sele napredovala iz 1. razreda v spodnjo ligo. Na lestvici sta Stane Bec in Mirko Oraže sicer zasedla drugo mesto, a ker bo v prihodnji sezoni v spodnji ligi igralo več moštev kot lani, so bosta povzpela tudi Selana. Na lestvici posameznikov je po rezultatih prvo mesto osvojil Bec z razmerjem iger 56:1, Oraže pa je bil šesti najboljši igralec v 1. razredu (45:12) med preko šestdesetimi igralci. NOGOMETNO OGLEDALO KOROŠKA LIGA SAK - Trg 3:0 (2:0) Trnja vas, 700 gledalcev, sodnik Aichholzer; postava SAK: Preschern; Savič, F. Sadjak (66. Wie-ser), L. Sadjak, Blajs; Gross, Ramšak, M. Sadjak; Urschitz, Hober (77. Šmid), Lippusch. Goli: Lippusch (10.), Savič (30.), Gross (77., 11-m). SAK pod 19 - Trg pod 19 -1:1 (gol: F. Sienčnik). Ostali rezultati 3. kola: Matrei-Austria 2:0, ATSV Wolfsberg-Šentvid 3:0, Treibach-VSV/Beljak 1:1, Vernberk-Breže 2:1, Pliberk-Mölltal 4:1, Velikovec-Lienz 3:2, Wietersdorf-WAC 2:2. SPODNJA LIGA-VZHOD Bilčovs - Pokrče 1:0 (1:0) Potok, 400 gledalcev, sodnik Kienzl; postava Bil-čovsa: Slapnik; Rajnovič, Partl, Kuess, Durnik, Pau-litsch, Hobel, Weichboth, Rauter, Quantschnig, Schaunig (67. Fischer). Gol: Hobel (9.), rdeča kartona: Donsch (59.), Pichler (61), oba Pokrče. Železna Kapla - Vetrinj 1:1 (1:0) Železna Kapla, 200 gledalcev, sodnik Tschernitz; postava Železne Kaple: Rus; Baloh, Kukoviča, Grubelnik; Ošina, Germadnig (46. Praschnig), Köck, Reinwald, Kucher (65. Jenschatz); Wicher, Ramšak. Gol za Železno Kaplo: Reinwald (32., 11-m). 1. RAZRED D Dobria vas - Globasnica 5:2 (4:0) Dobria vas, 150 gledalcev, sodnik Wernig (brez milosti); postava Dobrle vasi: Hofstätter; Velik, Pre-counig (53. Sturm), Širnik, Opietnik, Luschnig (62. Dollinger), Prosen, Schippel, Kuprivec, Marin, Appe; postava Globasnice: Preitenegger; Tratar, G. Sadjak, Fera, Micheu ((69. Pasterk), S. Sadjak, Zanki, Kordesch (57. Silan), Pleschgattemig, Grubelnik, Hren. Goli: Marin (5., 29.), Kuprivec (10.), Velik (12., 11-m), Appe (81.) oz. Pleschgattemig (46., 11-m), Silan (71.); rdeči karton: G. Sadjak (60.). Sele - Grebinj 1:1 (1:0) Stadion pod Košuto, 100 gledalcev, sodnik Weber; postava Sel: E. Oraže-Pristovnik (65. Hribernik), Radosavljevič, Božič, Certov, F. Oraže, M. Oraže, Z. Oraže, D. Oraže, Kreutz (75. Dovjak), Travnik. Gol za Sele: Travnik (26., 11-m). Frantschach - Šmihel 0:2 (0:0) Frantschach, 40 gledalcev, sodnik Krenn; postava Šmihela: Bricmann; Höher, Walter, Andrei, Sch-wegel, Klančnik, Buchwald, Motschilnik, Krewal-der, Juvan, Lutnik. Gola: Klančnik (80., 89.); rdeča kartona: Moschilnik (60.), Andrei (80.). Ostali rezultati 2. kola: Galicija-Labot 1:0, Met-lova-Šentštefan 2:2, Eitweg-Šmarjeta 0:1, Šentpa-vel-Ruda 1:4. Rade Savič je v tekmi SAK-Trg preigral pol nasprotnega moštva in zabil žogo v golo. Koroška liga 1. SAK 3 3 0 0 6: 1 6 2. Wieteredorf 3 2 1 0 7: 2 5 3. Vernberk 3 2 1 0 6: 4 5 4. ATSVAVolfsb. 3 2 0 1 10: 3 4 5. Pliberk 3 1 2 0 5:2 4 6. Treibach 3 1 2 0 3: 2 4 7. WAC 3 0 3 0 5: 5 3 8. Velikovec 3 1 1 1 5: 5 3 9. Matrei 3 1 1 1 3: 3 3 10. Trg 3 1 1 1 3: 4 3 11. VSV/Beljak 3 1 1 1 3: 5 3 12. Breže 3 1 0 2 3: 4 2 13. Lienz 3 0 1 2 4:6 1 14. Austria 3 0 1 2 0: 3 1 15. Mölltal 3 0 1 2 3:12 1 16. Šentvid 3 0 0 3 1: 6 0 Spodnja liga-vzhod 1. Atus Borovlje 2 2 0 0 5: 2 4 2. ASK Celovec 2 2 0 0 3: 1 4 3. Klopinj 2 1 1 0 5: 2 3 4. Vetrinj 2 1 1 0 4: 3 3 5. ASV Celovec 2 110 4:33 6. Železna Kapla 2 0 2 0 4: 4 2 7. Mostič 2 1 0 1 4: 4 2 8. St. Michael/L. 2 0 2 0 1: 1 2 9. Bilčovs 2 10 11:22 10. Žrelec 2 0 1 1 4: 5 1 11. St. Leonhard 2 0 1 1 1: 2 1 12. Pokrče 2 0 111:21 13. Žitara vas 2 0 0 2 2: 4 0 14. Šentandrai 2 0 0 2 1:5 0 1.razred D 1. Ruda 2. Dobria vas 3. Šmarjeta 4. Šentštefan 5. Grebinj 6. Eitwei 7. Šmihel 8. Globasnica 9. Galicija 10. Metlova 11. Selc 12. Labot 13. šentpavel 14. Frantschach 2 2 0 0 7: 1 4 2 2 0 0 7: 3 4 2 2 0 0 3: 0 4 2 1 1 0 6: 3 3 2 1 1 0 5: 4 3 2 1 0 1 2: 1 2 2 1 0 1 3: 4 2 2 1 0 1 3: 5 2 2 1 0 1 3: 5 2 2 0 1 1 3: 4 1 2 0 1 1 1: 2 1 2 0 0 2 0: 3 0 2 0 0 2 4: 8 0 2 0 0 2 0: 4 0 SAK - Velikovec v petek, 14. avgusta ob 18.15 uri v Trnji vasi