PoStnina plačana v gotovini.
Maribor, torek 10. novembra 1?56
Štev. 258. beto X.
murmmummmmsmsfiK
MARIBORSKI
Cm**i 1 Dm
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka uL XI / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostevijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni Eek. rač. št. 11.409
ff
JUTRA
99
mam ^eiezmcarii
v Danes je pred nami cela vrsta vprašanj življenjskih potreb železničarjev Direkcije državnih železnic v Ljubljani, katerih rešitev zahtevajo tudi bitni interesi sa-we železniške službe. Eno najbolj perečih točk je vprašanje nezadostnega sta-iŽa osobja.
Na podlagi strokovnih in statističnih Podatkov je ugotovljeno, da je promet na naših progah sorazmerno najjačji na kilometer dolžine in poedinega uslužbenca. V istem sorazmerju stoji tudi donos dohodkov, ki je na teritoriju Direkcije državnih železnic v Ljubljani med vsemi dir ekciiami najvišji. Logična posledica teh dejstev je, da bi morala biti temu primerno tudi dotirana Direkcija državnih železnic v Ljubljani s potrebnim osobjem. £a! pa temu ni tako in moramo samo ugotoviti, da je v tem oziru zapostavljena tako pred beograjsko, kakor zagrebško direkcijo brez ozira na vrsto in jakost Prometa, število postaj in postajališč itd.
■ So pa proge Direkcije državnih železnic v Ljubljani razmeroma stare in zahtevajo radi tega za svoje vzdrževanje in sanacijo več delovnih moči, kakor je {o slučaj pri ostalih dinskcijah, kjer so v veliki meri vse proge več ali manj prenovljene. Po statističnih podatkih je danes v staležu aktivnih uslužbencev pro-metno-komercialne službe preko 500 že dosluženili oseb. To število pa bo na-rastlo do 1. 1940 že na okoli 600 oseb, ali 7- drugimi besedami, skoraj celo tretjino sedanjega aktivnega staleža. Večina že ^osluženih se vodi danes še vedno kot ^ksekutivno uslužbenstvo, naj si so kot nesposobni radi starosti in onemoglosti °dtegnjeni od eksekutive. Isto razmerje _vla\ta v taležu gradbene in strojne službe.
Službena obremenitev osobja na terenu Direkcije državnih železnic v Ljubljani znaša več kakor 8 ur dnevno. To dokazujejo sledeči stvarni slučaji: a) Prometniki proge Zagreb—Zidani most ima-Jo določen turnus 12/24, morajo pa pred nočno turo pomagati še pet ur službujo-cermi, kar da mesečno 290 ur zaposlitve
Y	službi. — b) Skladiščno osobje postaje Jakovec dela dnevno od 7.30 do 13. ure 111 od 14. do 18. ure, skupaj torej 9 in pol nr dnevno. Pri tern pa tako uslužbenci, kakor delavci ne dobe za čezurno delo 5}pbene nagrade, c) Stalež osobja skladi-s«ie službe Ljubljana glavni kolodvor je 15 oseb pod normalo. Radi tega trpi s'užba in službeni interesi. Tako ostajajo j10 več dni železniški vagoni nerazloženl
II to v dobi največje sezone. Vozni park
III ostaja neracionalno Izrabljen. Č) Podaja Ruše ima normirane tri zvaničnlke.
katerili eden boluje že čez leto dni. Nje *°v posel opravljata poleg svojega dela stala dva uslužbenca, ki se vrstita en ,atl v kretniški (od 4. do 21. ure), drugi Pa v skladiščni službi od (7. do 21.), s 1,'Pno 16 ur dnevno. Vse to pa brez mednih odmorov in zakonitih dopustov. —
°staja Zidani most je za 20 uslužbencev normalo dotirana, Ljubljana glavni ^olodvor pa za 80. od teh samo za vla-°spremno službo za 40 uslužbencev pod Q°rttiak). To pomanjkanje onemogoča ^sebju izrabo letnega odmora in ga pre-^•tterno obremenjuje. Službene edinice { .^rosile Direkcijo za substitute, ka-Pa jim ne more dostaviti radi pomikanja rezerve.
Pričo teh okoliščin je nujno potrebno, liuhr6 ZV'Sa sta'e* železniškega osobja pijanskega ravnateljstva in sicer za l>re ^oj, s čimer bi se razbremenilo 9007aPOKTeno '^'^benstvo Nadalje za y zameno za žc odslužene in nerab-
krvavo bojišče
MADRID, 15, novembra. Po ulicah glavnega mesta eksplodirajo bombe nasprotnih letal ter granate nacionalističnega topništva. Rdeči miličniki so pri Carabanchelu Alto in pri Villa Verde izvršili protinapad ter se jim je posrečilo, da su tukaj izgradili svoje položaje. Nacionalisti so imeli tukaj šest tankov, niso pa imeli sreče, ker je štiri tanke uničilo topništvo. Vladne čete so nadaljevale s^ prodiranjem prj Carabanchein Alta in so na nekaterih mestih potisnili nacionalistične čete nazaj. Število žrtev zračnega bombardamenta še ni znano. Neka bomba je padla na zgradbo policijskega ravnateljstva ter je ranila več stražnikov. Računa se, da se je iz periferije umaknilo v središče mesta o-koli 12.000 ljudi, ki so se nastanili v stanovanjih, ki so jih lastniki zapustili. Ob reki Manzanares so miličniki nudili močan odpor in so napredovali v tem sektorju za eno miljo. V zraku se vršijo ljute borbe, til pa bilo nobeno letalo sestreljeno. Neka bomba je padla v bližino francoskega poslaništva. Po mirni noči sta topništvo in letalstvo vladnih s5l bombardirali nacionalistične položaje okoli Madrida. Po poslednjih vesteh je do včeraj bilo središče Madrida v popolnem miru in so se borbe vodile v daljavi 7 km od središča mesta.
PRAGA. 10. novembra. Po dobrih informacijah so prve predhodnice nacionalističnih čet v bližini madridskih predmestij, kar pa še ne pomeni, da so v samem Madridu. Samo eni koloni se je posrečilo, da je na eni od osmih glavnih cest, ki vodijo v mesto, prodrla v neposredno bližino mesta. Na severu so nacionalistične čete še vedno pri Escorialu, ki je 40 km odaljen od Madrida. Dve cesti, ki vodita proti Madridu, sta še vedno v rokah vladnih čet In prihaja po njih vojni material Iz Valencije ter Barcelone. Vladne čete Imajo še vedno možnost umika iz glavnega mesta. Če se nacionalistom posreči, da z naglim/ prodorom iz severa zavzamejo važno križišče cest pri Guadalajari in da naperijo topniški ogenj na te ceste, potem obstoja nevarnost, da bi bile rdeče čete, ki so na severu še vedno za 60. km oddaljene od Madrida, obkoljene, uničene ali zarobliene. Borba zaMadrid je koncentrirana na sektorju gen. Yagun. Zatrjujejo, da je veliko tujih elementov, zlasti pa Rusov. Po poročilih iz štaba generala Varelle so nacionalistične čete zavzele kompleks splošne državne bolnišnice in kompleks madridske vseučiliške naselbine ter da prodro v nekatere ulice mestnega okraja Yeserlas med toledskim in sego-vijskim mostom. Posebni dopisnik rimskih listov poroča iz Madrida, da so v teku včerajšnjega dne besnele krvave in srdite poulične borbe, ki so tem hujše, ker je v gotovih ulicah vsaka hiša utrdba za sebe. Manjši oddelki generala Varele so prodrli v delavsko četrt Barrios, kjer se v ozkih ulicah vodi borba nož na nož. Iz glavnega stana generala Franca poročajo, da jedro nacionalističnih čet pred Madridom še ni stopilo v akcijo.
5506	(bilfO*
BUKAREŠTA, 10. novembra. Pogajanja med delegacijo itigoslovenske in romunske vlade glede izmene romunskega petroleja za jugoslovenski baker so se zaključila. V smislu dogovora bo dobavila Romunija Jugoslaviji letno 5500 vagonov petrolejskih proizvodov, in s:cer 412 vagonov bencina za letalstvo, 350 vagonov bencina za avtomobile 190 vagonov težkega olja, 330 vagonov moto-rina, 210 vagonov masti za mazanje, 35 vagonov mineralnega olja in 3 vagone petroleja za razsvetljavo. Vsa ta količina se bo dobavljala vsako leto v dveh tran-šah po 2750 vagonov, in sicer prva transa 1. julija, druga pa najdelj do 1. dec.
Prva tranša se bo izjemoma dobavila 1.
sne usiužbence. Končno še za 400 vsako (leto kot normalen prirastek za odpadte.
Vsako leto se zgradi v naši državi ne-Ikaj 100 km novih prog. Do leta 1918 je znašal v naših krajih sedanje dravske banovine ca. 20 km letno, a od preobrata sem le ca 3 km. Večina novih prog se gradi na teritoriju beograjskega železniškega ravnateljstva, ki je do letos- pridobilo preko 1000 km novih prog in< s tem v zvezi nekako 7000 novih uslužbencev in okoli 100 milijonov več krajevnega denarnega prometa letno samo na račun pre jemkov.
Naše obmejno delavstvo je vezano zgolj na zaslužek pri železnici in nima lastne zemlje, ki bi mu nudila podporo za olajšanje borbe za vsakdanje potrebe kakor jo ima delavstvo ostalih pokrajin. Službeni interesi in gospodarsko stanie železniških delavcev progo vzdrževalne službe zahtevajo, da se ljubljanski direkciji da za sedanjo polovico bndžetnega leta 1936-37 še 2.500.000 Din naknadnih kreditov.
V	železniški službi je veliko število delavcev s 6 do 10 letno neprekinjeno službeno dobo. Vsi ti so že zdavnaj pridobili pravico postati stalni, z ozirom na določbo členov 10. 11. 22 in 23 delovnega pravilnika, vendar se to vprašanje doslej še ni rešilo. Tako teko uslužbencem leta, ne da bi se jim računala v starostno zavarovanje,
Vsi tj problemi našega železničarstva so še danes odprti. Za Maribor je njihovo reševanje tem važnejše, saj je Maribor po strukturi svojega prebivalstva pretežno železničarsko mesto, ki bo imelo od uspešne rešitve teh vprašanj mnogo koristi. V vseh teh točkah glede ureditve vprašanja železničarjev v območju ljubljanske železniške direkcije je interpeiiral skupno s tovariši narodni poslanec Avgust Lukačič prj prometnem ministru dr. Spahu.
januarja 1937, in sicer v iznosu 150(1 vagonov, mesto 2750. V slučaju, da jugoslo venska vlada ne bo imela potrebe za iz vestne vrste petrolejskih proizvodov, potem ima pravo, da jih lahko zamenja z drugim. Jugoslovenška vlada pa seob-vazuje, da bo dobavljala Romuniji baker v protivrednosti. V slučaju, da Jugoslavija ne bo imela dovolj bakra, potem bo jugoslovenska Narodna banka izplačala odgovarjajoči iznos v angleških šun-tih ali drugih devizah. Ob priliki teh pogajanj je bilo govora tudi o ustanovitvi mešane romunsko jugoslovenske petrolejske družbe ter o konstrukciji cevi za odvajanje petroleja v Jugoslavijo.
HosfauUk luddU G	/lAunkfkltL
BEOGRAD, 10. novembra. Novi italijanski poslanik na našem dvoru Mario Indelli je sprejel novinarje ter je na vpra sanje novinarjev glede odnošajev med Jugoslavijo in Italijo izjavil: »Kar se tiče teh odnošajev so bili nedavno točno precizirani v zelo važnem govoru, katerega važnost in jasnost ste lahko sami ocenili. Mislim, da ni možnosti, da temu jasnemu govoru dodam še kakšen komen tar. Dovolite mi, da se omejim na to, da vam rečem: Moja misija se pričenja v znamenju tega govora in v znamenju izjave, ki jo je dal predsednic jugoslovanske vlade dr. Stojadinovič ob priliki skle nitve novega italijansko juEOslovemske-trgovskega sporazuma in v smislu katere izjave se Italija in Jugoslavija zelo po-
srečeno dopolnjujeta v svoji ekonomski strukturi, kar predstavlja najboljši interes za razvoj gospodarskih in drugih odnošajev obeli držav. Jaz osebno se čutim zelo opogumljenega pri izvrševanju svoje misije po prisrčnosti, s katero sem bil sprejet v vaši lepi prestolnici in po kateri sem takoj videl čustvovanje in razume vanje, ki ga je pogumno skoval daleko-vidni in ustvarjajoči duh vašega velikega kralja Aleksandra I. Ujedinltelja. Jaz s svoje strani bom storil vse, da podprem delo pri zbližanju skupnih interesov naših narodov. To delo pa zahteva iskreno sodelovanje javnega mišljenja, ki se odraža potom tiska, katerega naloga je ravno ob teh prilikah izredno velike važnosti.«
Ibuute vesli
Dr. MAČEK PRI KNEZU NAMESTNIKU PAVLU.
Včeraj je bil v avdienci pri knezu namestniku Pavlu na Brdu pri Kranju dr. Vladko Maček. Zagrebški »Hrvatski dnevnik« poroča to vest v posebni izdaji. Dr. Maček se je odpeljal zjutraj okoli 8, ure na Brdo z avtomobilom preko Ljubljane in Kranja ter je bil takoj nato sprejet pri knezu namestniku Pavlu, ki ga je zadržal pri kosilu. Dr. Maček ni dal o tem nobene izjave in se je okoli 10. ure zvečer vrnil v Zagreb.
Včeraj popoldne se je knez namestnik Pavle pripeljal v Ljubljano, kjer si je ogledal tamošnji Narodni muzej.
O	ZAHTEVAH VOJNIH INVALIDOV
je razpravljal zadnje tri dni širši odbor Zveze vojnih invalidov v Beogradu, kjer so se zbrali delegati 32 oblastnih odborov. Vojni invalidi zahtevajo, naj se izdaje odredbe, po katerih bodo državne in samoupravne oblasti točno izvajale obstoječe zakonske določbe ter po zakonu postopale proti onim. ki v tem pogledu ne izpolnjujejo svojih dolžnosti. Tjidi zahtevajo, da se rešitev invalidskih vpra šanj pospeši.
ZA NOVO USTAVO
se zavzemajo v posebni spomenici šefi sr-bijanske združene opozicije Aca Stanojevič, Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič
Spomnite m CNDI
Htdkmd Asm§kdi
Jubilejni koncert mariborske poštarske godbe
Ob proslavi petletnice ..Glasbenega društva poštnih in telegrafskih uslužbencev v Mariboru"
»Mala Floramy«, elementarno, pristno slovansko Čermakovo »Sibirsko pošto«
(solo krilnega roga iz skrite sobice je posrečen domislek!), KHmentov venček »Živahno in veselo« in vedno učinkovito, vžigajočo koračnico »Moskva«. Kapelnik Jože Kratohvil se je izkazal kot prav dober vodja. Dokazal je, da se z vztrajnostjo, ki podpira njegovo zna-n>2, dajo doseči lepi uspehi. Godba je v svojem razvoju zadovoljivo in zaznavno napredovala. Pohvalno moramo tekom omeniti prilično enotnost posameznih instrumentnih skupin. Prepričani smo, da se bo tekom časa 9 pridno vajo znebila tudi onih neizogibnih ostrin, ki jih mora preboleti vsaka godba tekom svojega razvoja.
Ta večer je nastopila tudi že omenjena godba iz Ljubljane s stamimi slovanskimi skladbami. Podali so udarno Fu-čikovo koračnico »Bosanci«, »Venec na-
Prav dostojen je bil koncert, ki ga je v soboto 7. novembra ob svoji petletnici priredila v Unionski dvorani, naša pridna poštar, godba z bratskim sodelovanjem godbe »Poštnih in telegrafskih uslužbencev v Ljubljani«. Ob tej priliki moramo pribiti, da domala vsa naša prosvetna, kulturna, pevska in godbena društva vršijo svojo važno nalogo brez večjih podpor z neomajno voljo in neumornim idealizmom. Želim samo to, da jim naša javnost in oblastva posvečajo še več pa-žnje, saj delajo ta društva za utrjevanje narodne zavesti in prosvete, kar je posebno v obmejnih predelih neobhodno potrebno.
Spored je potekal takole: Po kratkem, neprisiljeno prisrčnem pozdravnem govoru zaslužnega društvenega predsednika tov. Franceta Babiča je mariborska poštarska godba zaigrala osem skladb. Prvi del je obsegal močno in živahno Blankenburgovo koračnico, »Orlov let«, overturo iz prijetne Suppejeve operete »Lahka kavalerija« (iz 1. 1866), lahkotne motive iz raznih Straussovih del, takozvane »Straussove melodije« in sijajno, učinkovito »Komično potpurijo«, ki sta jo za godbo priredila Ružiča in Svoboda ter sta v njej realistično naslikala razne zvoke (poštni rog, slavčje žvrgolenje, kukavico, uro, zvončke vlak). V odmoru so mariborski poštarji izročili svojim tovarišem godbenikom iep venec, za Ljubljančane pa je spregovoril predsednik sekcije poštnih in telegrafskih uslužbencev g. Jože Benko ter je poklonil krasno diplomo in jugoslovanski trak.
V	drugem delu smo slišali priljubljene pesmi iz znane Tijardovičeve operete
rodnih«, ki ga je preprosto pa učinkovito priredil kapelnik Lado Hvale, nadalje lepo, občuteno delo našega Danila C erarja »V luninih nočeh«, E. Štolco-vo izrazito sentimentalno-romantično o-verturo »Palečkova zdehra«, valček Slovenca A. J a k 1 a »Naši mladini« (jugoslovanske narodne pesmi), krasno serenado češkega skladatelja Vačkara »Dej mi, divko!« in sijajno koračnico »Primo-hled« istega komponista. — Ljubljančani so svojo nalogo častno izvršili. Kapelnik Hvale je v treh letih izvežbal godbo tako, da igra že tudi večje in resnejše skladbe. Seveda je treba še kar naprej brusiti in gladiti, pa bo uspeh vedno večji in zmeraj bolj zadovoljiv. Mariborski stanovski tovariši so dali ljubljanskim godbenikom prav lepo diplomo v prisrčen dar.
Splošen vtis je bil razveseljivo r -ovoljen, želeti bi le še več slovanske glasbe. Če obisk ni bil ravno najboljši, je bilo pa zato mnogo navdušenega odobravanja, s katerim navzoče občinstvo ni šte-dilo. Bil je lep večer, prava pesem vesele proslave, koji naj sledi zopet delo z ojačeno voljo in idealnim poletom.
—n—s—
študij. V čitalnici je vsakomur na razpolago 1800 časopisov v vseh jezikih svs-,ta. Poleg nje je še pedagoška, tehnična-in medicinska knjižnica, Mestna knjižnica v bližini izposodi letno do 4,OOO.OW knjig in ima po vsem mestu 48 podružnic.
In ogromne nove zgradbe, od visokih šol s 23.000 visokošolcev pa do osnovnih modernih šol s sprhami in kuhinjami ter moderna in lična delavska stanovanja so se vrstila pred našimi očmi. Vsepovsod napredek, veselje de dela, dejanska ljubezen do domovine in do skupnosti!
Dijaška mladina je popolnoma izpoimla dvorano. Odzvalo pa se je povabilu Fe-rialnega saveza tudi lepo število staršev. Tudi češka kolonija je bila častno zastopana. Jugosl.-čsl. ligo je zastopal g. di rektor Kadunc. Več podobnih predavanj bo mladini, šoli in staršem samo v veliko korist.
pAduikcue Atovite
StouoHska ofaotja
Zlata, stostolpna Praga
Avstrijski zvezni predsednik Miklas, ki ga za 15. t. m. pričakujejo v Pesti
Prikazal nam jo je preteklo soboto popoldne v dvorani Ljudske univerze v o-kviru predavanj Ferialnega saveza prof. Šedivy. V jedrnatem govoru je ob sprem ljanju 96 krasnih skioptičnih slik prikazal celotni razvoj te čudovito lepe slovanske prestolnice od najstarejših časov pa do današnjega dne. Vodil nas je po nekdanjem kraljevem gradu, sedanjem bivališču predsednika republike, po Hrad-čanih, nam pokazal dvorano, kjer je bil dan povod za tridesetletno vojno, krasno Vladislavsko in še lepšo Špansko dvorano, kjer se vrše sedaj slovesni spre jemi. Občudovali smo razkošje nadškofijske palače z dragocenimi, umetniškimi gobelini. Praške stolnice sv. Vida se nismo mogli dovolj nagledati. Človek ne ve, ali se bolj čudi dovršenosti oblik gotskih zunanjosti ali pa bi strmel samo nad notranjostjo, na pr. nad oltarjem sv. Jana Nepomuka, kjer so vsi velikanski svečniki, svetnikov kip, krsta z njegovimi ostanki in angelji v nadčloveški velikosti, ki jo drže, iz čistega srebra, ^branega iz prostovoljnih prispevkov. — Ogromni zakladi kapele sv. Vaclava, kjer so stene posute z velikimi dragocenimi kamni vseh vrst, ki jih premorejo češke dežele in kjer so pod sedmimi ključi shranjena znamenja češke kraljeve moči: krona, žezlo in jabolko. Vodil nas je okrog glavnega oltarja, kjer počivajo češki kralji, ki so s svojimi grobovi pričali v časih najhujše sužnosti o nekdanji češki slavi in moči ter budili
misel na boljšo bodočnost.
Ko smo v duhu stopali po V r š o v l c a h, nekdanjem predmestju Prage, še prej pa samostojnem mestu, smo doživljali zgodovino rodu Vršovicev, ki je v začetku nasprotoval Premislovcem, knezom na Hradčanih. Višehrad se nam je prikazal v vsej svoji slavi od dobe, ko je tam stoloval v 7. stoletju kralj Samo, pa do sedaj, ko krije pokopališče o-krog cerkve največje sinove češkega naroda. Ob slikah nagrobnih spomenikov Božene Nemcove, Svatopluka Čeha, J.
Zeyera, Vrchlickega, Manesa, Smetane,
Fibicha in mnogo drugih smo se seznanili ne samo z njihovimi deli in njih pomenom, ampak smo se tudi prepričali, kako Čehi ljubijo svoje velike može, bodisi da so pesniki, pisatelji, skladatelji, ali gradbeniki.
Pri znameniti uri na Staromestnem trgu smo si ogledali, kako ob urinem bitju smrt kosi, petelin zapoje, angelj zvoni in se pomikajo ob dveh oknih apostoli in Kristus, se obrnejo ven in zopet izginejo. Občudovali smo iznajdljivost Čehov, ki so znali starodavni Klementinum, ki je nastal v 150 letih na prostoru 40 prejšnjih hiš, ohraniti v prvobitni obliki in ga vendar praktično uporabiti za knjižnice tako, da so v njem dvorane urejene kar najmoderneje. V njem je javno knjižnica s 1,300.000 zvezki. Vseh 36 knjižni- j čarjev ima poleg filozofske fakultete še! dvoletno knjižničarsko šolo. Štiri dvora-: Zunanji poljski minister polkovnik Beck, ne s po 100 do 250 sedežev omogočajo j ki se te dni mudi v Londonu
Putnikov predbožični izlet s posebni® vlakom na Dunaj. V času od 5.—10. decembra t. 1. priredi Putnik kompenzacijski izlet s posebnim vlakom na Dunaj* Odhod iz Maribora bo v nedeljo 6. decembra ob 2.30 zjutraj, prihod na Di;nai decembra ob 12.30 — prihod v Maribor ob 8.00. Odhod z Dunaja v četrtek 10. ob 17.30. Vozne, cene so zelo znižane ter znašajo: za III. razred Maribor - Wien in nazaj Din 240, za II. razred pa Din 300. Potuje se lahko na podlagi rednega ali pa kolektivnega potnega lista, ki stane 50 Din. — Vse nadaljnje informacije, prospekti, prijave do 25. novembra, preskrba vizumov in valut po najnižjih dne v nih tečajih ptj Putniku v Mariboru, tel. 21-22, in v Celju, tel. 119.
dnevi 1.1918 v Pragi
Vira Hajšman, Mafie v rozmachu. Soukup, 28. fijen 1918.
Ponedeljek, 28 oktobra. Neprijazen, meglen dan; prav vsakdanji dan, ki ga ni oddvajalo nič od sive koprene tožnega polumraka. Povsod popoln mir in pokoj. StotisocS in milijoni ljudi v narodu so sc probujali, ne da bi slutili, da je napočil dan, od katerega ni bilo še večjega v zgodovini češkoslovaškega naroda. Bil je mir v Pragi in po vseh čeških pokrajinah. Praški cesarski namestnik Maks Coudenhove se je odpeljal k osred nji vladi na Dunaj po navodila. Ko je odhajal iz Prage, ni bilo nikjer nikakega znaka, da bi se kaj pripravljalo.
Edino v Narodnem odboru, ki je imel svoje skromne prostore v Občinskem domu (Obecni dum), so bili nekoliko ner vozni. Izvedelo se je, da je Avstrija kapitulirala in radi tega je bila za 9. uro sklicana seja Narodnega odbora, toda ne v njegovih prostorih, nego pri poslan cu Švehli, poznejšem dolgoletnem ministru — predsedniku Č. S. R. Še pred 9. uro so bili člani predsedništva NO zbrani pri njem. Na tej seji so bili storjeni sklepi, ki so se tikali glavnem le ukrepov glede preskrbe Prage in vse dežele z živili. Vsekakor pa je vladalo splošno prepričanje — toda le prepričanje, nič
več! — čim dospe uradno poročilo o kapitulaciji Avstrije, prevzame NO vlado ter proglasi samostalno češkoslovaško državo. Po zaključku seje so se člani predsedstva NO razšli z namenom, da se ob 11. uri sestanejo v uradnih prostorih NO v Občinskem domu.
Dr Rašin je odšel v uredništvo »Na-rodmeh Listu«; tja je dospelo iz Dunaja telefonsko poročilo, da je avstroogrski zunanji minister Andrassy poslal no noto Wilsonovo odgovorno noto, s katero sprejema vse Wilsonove zahteve. To se je smatralo kot popolno kapitulacijo Avstrije in zato je dr. Rašin odhitel v Občinski dom, da bi bil tam po potrebi navzoč.
Vest o Andrassyjevi noti so praška uredništva že nalepila na svojih oglasnih deskah in tudi narod, ki se je zbiral pred njimi, je noto shvatil kot popolno kapitulacijo Avstrije. Množice ljudstva na Vaclavskem trgu so naraščale kakor lavina. P?ikopy ulica, ki vodi od Vacl. trga k Občinskem domu, — so bili s po-četka še prazni. Polagoma pa je prihajala proti njim, z Vaclavskega trga ljudska povorka: urejena in z resnim korakom, njej na čelu visok njož odkrite gla-
ve- ki je mahal z rdečebelo, t. j. češko narodno zastavo. Poleg njega so nosili inprovizirano standarto z napisom »At’ žije Wilson!« (Živijo Wilson!). Iz povorke je bilo slišati petje narodne himne
mmmm
Švehla
»Kde domov muj!?« Povorka je bolj stala ko pa se gibala, ker so se ljudje vedno znova pridruževali. Okna hiš na Vaclavskem trgu so s*e odpirala, ob njih so se zbirali ljudje; na Pfikopech pa so se zapirali roloji trgovinskih izložb. Vzklike »Konec«, »Mir«, »Živijo Wilson«, »Slava« je bilo slišati iz množice, z Vaclav-
skega trga pa je odmevalo od časa do časa burno vzklikanje.
V	pisarno^NO so bili medtem prispeli dr. Rašin, Švehla, dr. Soukup in Stfi-brny, ne da bi vedeli, kaj se dogaja. Ko so dobili prvo vest, so bili kakor oka-meneli. Prva sta se pribrala dr. SoukuP in Stribrony, na to tudi dr. Rašin je vpra
I	šal najprej po vojski, ali na vprašanje dobil odgovora;a na to je vprašal po policiji. Dal je poklicati polic, uradnika d rja Bienerta — moža, ki je žč dalje časa delal skupno z Mafijo. Švehla je dal naročiti avto, da bi se odpravili na namestništvo prevzemat oblasti. Kmalu nato se je pripeljal s policijskim avtom dr. Bie-nert. Po kratki izmenjavi besed se je povrnil peš na policijsko ravnateljstvo, avto pa je prepustil NO, da bi se predsedstvo moglo odpeljati na namestništvo. V pol ure je praška policija bila Že pod vodstvom Nar. odbora: takoj je bite zapovedana izmena straž, s kap so bil*3 odstranjene avstrijske kokarde in nado' meščene z rdečebelimi trakovi in tako je nekoliko dni opravljala službo.
Zgled policije je dal vzpodbudo, daso si tudi vojaki-Čehi odstranjevali cesarske kokarde s kap ter jih nadomeščali 2 rdečebelimi trakovi. Na to je sledilo od-tezavanje cesarskih kokard vojakom tn častnikom, ‘ki ga je vršilo posebno uaV' dušeno praško narodno ženstvo.
(Dalje sledi.)/
m jdkeiiške
I>r. Vinico Železnikar
Včeraj je nenadoma preminil v Slo-'enjgradcu po kratki bolezni zaslužni upravnik in šef kirurgičnega oddelka javne bolnišnice v Slovenjgradcu primarij dr. Vinko Železnikar, vzorni rodoljub 'n Sokol, delavni starosta slovenjgraške Sokolske edinice in nepozabni podstaro-sta mariborske Sokolske župe. Blagi,
plemeniti pokojnik, ki je omahnil na poti življenja v 59. letu svoje dobe, je vse svoje moči in odlične sposobnosti posvetil razvoju in razmahu nacionalne ter sokolske misli v Slovenjgradcu. Neutrudna so bila njegova prizadevanja, da dobijo slovenjgraški Sokoli svoj dom, katerega svečana letošnja otvoritev je bil najlepši življenjski dogodek pokojnega dr. Železnikarja. Napram vsem ljubezniv, dober in odkritosrčen, si je pridobil zaupanje in ljubezen vseh slojev Slovcnjgradca ter njegove okolice. Vzornemu sokolskemu starosti obranimo trajen in svetal spomin, žalujočim preostalim naše globoko ter iskreno sočutje.
Vsem edinicam Sokolske župe Mari-lor. Bratsko pozivamo vse naše edinice, da sc po svojih delegatih udeleže pogreba našega nepozabnega župnega podsta-roste brata dra Vinka Železnikarja. Edi-uice koroškega okrožja se udeleže korporativno z vsem svojim članstvom. Pogreb se bo vršil v sredo, dne 11. t. m. ob 16. uri. Zveze z vlaki so ugodne. Članstvo, ki ima kroje, naj se pogreba udeleži v krojih. Zdravo! — Župna uprava.
Društvo Nanos, V četrtek, dne 12. t. m. ob 20. uri bo v Narodnem domu važno Predavanje. Predava dr. F. Vatovec. — Vabljeni vsi člani in prijatelji društva.
Akcijski cdbor za pomoč primorskim rojakom. Vsak dan se veča število naših brezposelnih, . ki prosijo naš odbor Pomoči: zato tudi mi prosimo naše rojake, da brez odlašanja izpolnijo predložene izjave. Vsak naj dene roko na srce, vzame pero v roke in napravi svojo dolžnost, ki ga veže do naših revežev, njihovih sorodnikov in vseh naših bratov v zasužnjeni domovini. Bodite tako Prijazni in pripravite izjave, da ne bodo 'nieli naši zaupniki (ice) brezpotrebnih težkoč. Kdor izroči denar zaupniku, naj to na izjavi izrecno navede. — Odbor.
Žalna maša v spomin vsem padlim voj nim žrtvam in vsem umrlim vojakom. Udruženje vojnih invalidov Krajevni odbor v Mariboru prosi in vabi občinstvo in celokupno javnost, zlasti vse vojne žrtve, da s-e udeleže žalne maše, ki se Vrši v četrtek dne 12. novembra 1936 ob uri v stolni cerkvi v Mariboru v spojin vseh padlih vojnih žrtev, umrlih volkov in članov Udruženja.
V sredo, dne 11. t. m. ob 20. uri v dvojni Ljudske univerze se prvič predstavi hiariborski javnosti na svojem violinskem koncertu ob klavirski spremljavi po gosp. Prof. Vasiliju Mirku mlada, talentirana Prof. glasbe gdč. Jožica Kalc. Za obilen °bisk se priporoča društvo »Jadran«.
Martinov večer priredi pevski zbor ''Drave« v soboto 14. t. m. pri G r m e k u v Studencih.
Štiri dni trohel v svojem stanovanju. Včeraj je lekarnar g. Savost obvestil krožnika, da njegovega uslužbenca 40-ktiiega laboranta Ivana Partenšlagerja, M je pri njem uslužben že 14 let, preteklega četrtka, 5. t. in., ni bilo P°vanje Ivana Partenšlagerja v Zgornjem Radvanju št. 97. Najpreje so orožniki P°trkali na vrata. Ko pa ni bilo nobe-,llRga odziva, so s silo odprli njegovo so-‘°- Našli so Partenšlagerja v postelji •Urtvega, poleg njega pa je bil lonček, v katerem so bili, kakor se je ugotovilo, J)reostanki strihnina. V sobi je bil ne-2l»08en gmrad, kajti truplo je bilo že v Razkroju in se je moral PartenŠlager zakupiti že pred tremi ali štirimi dnevi. . rilplo so prepeljali v mrtvašnico. Kaj jev Partenšlagerja gnalo v smrt, še ni °cno dognano.
j. »Van Ferlinc obsojen na 18 let robijc. pkor smo v včerajšnji številki poroča-j!’ je vršila včeraj dopoldne pred ve-ok ”1 kazenskim senatom mariborskega v r°žnega sodišča razprava proti klju-javničarju državnih železnic Ivanu Fer-ki jc bil obtožen, da je dne 17. ju-9a t. 1. ustrelil svojo ženo. llazprava je
trajala skoraj pet ur in je predsednik senata s. o. s. dr. Tombak ob 13.10 razglasil naslednjo sodbo: Ivan Ferlinc je kriv v smislu obtožbe in se obsodi na 18 let robije ter na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Sodba je vidno deprimirala Ferlinca, ki je predsedniku sporočil, da se bo zoper odmero kazni pritožil na višjcJ1, instanco. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Tombak, pri-sedniki pa so bili s. o. s. dr. Senjor, dr. Serncc, Kolšek in dr. Lečnik. Obtožbo je zastopal državni tožilec g. Sever, do-čiin jc obtoženega Ferlinca ex offo branil odvetnik Vladimir Kukovec.
Odmevi vloma v Klavorovo trgovino. V zvezi s svoječasnim vlomom v trgovino Ljudmile Klavore v Zgornjem Radvanju, iz katere je bilo vlomilskim potom odnešenega raznega blaga za 12 tisoč dinarjev, je bil aretiran radi suma soudeležbe Franc Črepinko, ki je izdal sedaj svojega pajdaša v osebi Josipa Januša iz Zg. Radvanja, ki so mu bili na sledu Z nekaterimi dokazilnimi okoliščinami. Orožniki so ga aretirali ter ga izročili sodišču.
Izginuli mladenič. Krošnjar Peter Ko-tarac, stanujoč v Vetrinjski ulici 4, je prijavil policiji, da je njegov 17-letni sin Ivan dne 1. oktobra odšel od doma, češ, da si gre iskat kakšno službo. Od tega dne se sin ni več vrnil domov in se tudi ni več javil. Starši se bojijo, da se mu ni kaj pripetilo. Fant je srednje velikosti, dobro razvit, plavih las ter oblečen s sivo obleko. Kdor bi kaj o njem vedel, naj to prijavi najbližnji orožniški postaji ali pa predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Ožgan. 19 letni trg. pomočnik Mirko Rižnik, uslužben v Rižnikovl trgovini , v Košakih, je odprl pokrov priprave, v kateri je bila' hermetično zaprta vrela voda. Pri tem je ravnal neprevidno in je para udarila vanj s toliko silo, da ga je vsega ožgala. Posebno nevarne opekline je zadobil na obrazu in rokah. Mariborski jreševalci so ga odpremili v mariborsko splošno bolnišnico.
Desettisoči revežev dobivajo v dispan zerjih Protituberkulozne Zveze zdravniško pomoč, tolažbo in nasvete. Zakaj se nikdar ne spomnite našega dela niti z da rilj ali z zbirkami ob veselih in žalostnih urah, niti v oporokah? Ali nič ne cenite truda, ki je posvečen ljudskemu zdravju?
Kako bo z vremenom. V smislu dunajske vremenske napovedi za danes bo milo vreme trajalo dalje, menjajoče se, po večini precej oblačno, nekoliko dežja-
Nočno lekarniško službo imata ta teden Savostova lekarna na Kralja Petra trgu in Vidmarjeva lekarna na Glavnem trgu.
VŠSti
V ozadju iraškega puča petrolejske zadeve
PARIZ, 10. novembra. Puč kurdskega generala Bekr-Sidke, ki je s pomočjo armade in kralja primoral dosedanjega predsednika vlade Hašemija k de-inisiji, je bil, kakor izgleda, naperjen predvsem proti angleški petrolejski politiki na bližnjem vzhodu. V severnem Iraku leži namreč mosulski petrolejski kraj, ki je danes popolnoma v rokah Iracq Petrolem Co., ki je za časa abesinske vojne dobila italijanske akcije družbe Mossoul-Oil - Fields. Na tak način je Italija izključena iz petrolejske interesne sfere n., bližnjem vzhodu. V ozadju so ekonomski interesi Iraka, ki je še nadalje ekonomsko odvisen od Anglije. Ekonomskj dogovori z Irakm dajejo namreč Angliji pravico eksploatacije nto-sulske nafte, kar pa je zbudilo odpor arabske nacionalistične stranke Istiklal, ki ni zahtevala samo ekonomske neza visnosti Iraka, ampak tudi ustvarjanja vsearabske federacije. Njen ustanovitelj je Ani-Abdul-Hadi, bivši tajnik kralja Fejsala in oče sedanjega kralja Gazi ja. Mladi kralj je kot prestolonaslednik bil član arabske narodne zveze, ki :e vedno bilo orientirana proti Angliji. —• Borba gre sedaj zatem, da se Irak tu di gospodarsko osamosvoji od Anglije, saj je na čelu nove bagdadske vlade Hikmat Sulejman, človek, ki ne krije svojih simpatij za mladoturški pokret in za velesile, ki ta pokret podpirajo. V posredni zvezi s političnim prevratom v Bagdadu so tudi italijanski petrolejski interesi, saj si Italijani sedaj prizadevajo, da političnim potom ponovno dobijo svoj za časa abesinske vojne izgubljeni akcijonami delež v Mossolu. — Puč pa je tudi v zvezi z nemškimi načrti. Berlinu je potrebno tudi olje in se v teku zadnjih mesecev vodi stara bagdadska politika. Na Bagdadskem dvoru se čuti krepitev nemškega vpliva. — Šele pred nedavnim se je v Bagdadu pojavil Hitlerjev »Mein Kampi« v arabskem prevodu, veliko število iraških dijakov pa študira na raznih nemških visokih šolah ter se zveze med Berlinom in Bagdadom vzdržujejo z ogromnimi stroški.
Polkovnik Castejon ranjen
LIZBONA, 10. novembra. Reuter poroča: Polkovnik Castejon, ki poveljuje četam, ki prodirajo proti središču Madrida, je bil v teku včerajšnjega dne nevarno ranjen. Nacionalististično topništvo je včeraj nadaljevalo obstrelje-anje Madrida. To obstreljevanje je trajalo ves dan in je bilo tako srdito, da so bile izstreljenje po tri granate na minuto. Posebno ostro so nacionalisti obstreljevali klavnice, ki so jih rdeči miličniki dobesedno pretvorili v utrdbe. Neka granata je udarila komaj 50 m pred poslopje vojnega ministrstva. Nacionalistom se je šele po srditem boju posrečilo, da so zasedli park v bližini kraljeve palače. Ob 15. uri so nadaljevala nacionalistična letala z bombarde-mentom, pri čemer je zlasti trpel kraj Valecas, ki leži 7 km pred Madridom.
MADRID, 10. novembra. Agencija Havas poroča: Madridska policija je izdala uradno obvestilo, ki pravi, da so gotovi elementi razširili vesti, češ da se bo Madrid ob 23. uri predal. Te vesti so popolnoma lažne in kdor jih razširja, naj računa s tem, da ga bodo smatrali kot veleizdajalca.
Cianove konference s Schuschniggom in Schmidtom
DUNAJ, 10. novembra. Italijanski zunanji minister grof Ciano jc na Dunaju položil venec na spomenik v svetovni vojni padlim junakom. Zatem je po’oži! velik venec v Seipel-Dollfussovi spominski cerkvi in pa na italijanskem vojaškem
pokopališču. Zatem je obiskal kanceiarja dr. Schusdmigga in dr. Schmidta ter zveznega predsednika Miklasa. Popoldne je imel z dr. Schuschniggom v navzočnosti zunanjega drž. tajnika dr. Schrtid-ta daljšo konferenco.
Kino Union. Danes zadnjič dunajska veseloigra »Konfeti«. Sreda Benjamino Gigli »Osamljeno srce«.
Torek, 10. novembra ob 20. uri: »Ukročena trmoglavka«. Premiera. Bloki. Sreda, 11. novembra. Zaprto.
Četrtek, 12. novembra ob 20. uri: Zorka. Red A.
Drevi v gledališču premiera! Uprizorili bodo prvič v Mariboru »Ukročeno trmoglavko«. Komedijo W. Shakespeareja v prevodu vodilnega slovenskega pesnika Otona Zupančiča. Vsebinsko je delo z vedrim humorjem, s spretno situacijsko komiko in z blestečo duhovitostjo pisana komedija zmešnjav, ki pa se vendar raz pletejo v srečen konec. Režiser in insce-nator je Jože Kovič. Nastopi ves dramski ansambl.
Prihodnja glasbena premiera, bo opereta pokojnega zagrebškega ravnatelja opere Srečka Albinija »Baron Trenk«, ki so jo radi svoje izredno lepe glasbe mnogo igrali tudi po tujih odrih. Režijo vodi Pavel Rasberger.
PTUJSKO GLEDALIŠČE:
Petek, 13. novembra ob 20. uri; »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Gostuje »Narodno gledališče« iz Maribora.
V stranski ulici.
»Slišal sem preje velik šum in ropot na cesti. Kaj pa je bilo?«
»Nič posebnega; neki avtomobilist je hotel zavoziti v stransko ulico.«
»Kaj? In to e takim ropotom.«
»Naravno, če pa ni bilo tam nobene stransko ulice.«
Ne pozabi naročnine!
Rojaki!
Na jesen, v oni letni dobi, ki je tako usodna v našem narodnem življenju od prevrata preko koroškega plebiscita in Rapalla, nastopa zopet čas, ki ga naši zvesti prijatelji uporabijo za izpopolnitev naše narodne obrambe. Z nastopajočo zimo so njene naloge še posebno nujne, važne in neodložljive. V premnogih ogroženih okoliših utripa le še polagoma zavest celokupnosti, pojemajo v neprestani, neenaki in okrutni borbi žive narodne sile: naše narodno ozemlje se krči in kruši. Naloge naše narodne obrambe rastejo in se raztezajo vse globlje in širše. Pomoč je nujna! Saj nam že primer na Kočevskem prikazuje težke in žalostne prilike našega graničarja. Tu se še vedno in premnogokrat celo naš kmet že v drugi generaciji odtuji lastnemu rodu, dočitn je pri mešanih zakonih redoma že spočetka odločilen in očiten tuj vpliv. Naš živelj se čuti osamel bodisi v kulturnem, društvenem, družabnem ali gospodarskem pogledu, primanjkuje mu prečestokrat najpriprostejših pogojev za zdravo udejstvovanje; pridruži se največkrat še gospodarska podrejenost. Potrebuje knjig in čtiva, potrebuje pomoči in potrebuje in mora dobiti tudi zavest povezanosti in solidarnosti z vso našo narodno celoto. Zato nujno prosimo vse naše podružnice in zveste prijatelje, posebno še naše ženstvo, da svoje požrtvovalno delo nadaljujejo in razširijo, vsakega pa, da ne odreče članstva in — čeprav najmanjše — podpore naši narodni obrambi sploh in tudi zbirki »Kočevski dinar«. — Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani, dne 5. novembra 1936.
Čuvajte Jugoslavijo!
V ktaijestou ieue
25.000 oboroženih španskih žena
V	Mariboru, dne 10. XI. 1936^
—■■■ii m n n m ii 11 n i i ~~im r ~ ••
V španski državljanski vojni so žene prelomile zgodovino svoje preteklosti in se prostovoljno podvrgle vojaški disciplini, tako da srečujemo danes žene v vrtinčili najhujših bojev. Morda je pa temu vendarle vzrok dejstvo, da so se zlasti španske žene udejstvovale v politiki, kjer so zavzemale v zadnjih časih že pomembne položaje iti igrale odločilno vlogo. Iz vrst španskih žena so zrasle bojevite zagovornice vseh mogočih političnih struj. V sedanji bratomorni državljanski vojni so šle žene tako daleč, da so premagale svoj svoječasni strah pred puško in pred mrtveci ter doprinesle vsemu ženskemu svetit neprijetno iznenadenje. Danes se zbirajo žene v Španiji v posebne odrede ter korakajo v vojaški opremi in oborožene do zob, na fronto. V to svrho uvedena rekrutacija žen, je te »amaconke« vadila v rabi orožja in vseh ostalih merilnih sredstev, ki jih vporablja današnja vojna tehnika. Danes imajo n. pr. žene v Španiji že svoj poseben generalni štab, Zapustile so dom in svojo deco, nad katero je prevzela nadzorstvo država. Šte-
vilo do sedaj rekrutiranih žena je naraslo na 25.000, od katerih odhajajo dan za dnem ženski bataljoni na fronto.
Drugo in to še večje presenečenje pa nam je prinesla španska žena v svojem udejstvovanju in bojevanju na fronti, v strelskih jarkih so bile žene povsod deležne burnega sprejema. Svoji nalogi so žene tudi v vojaškem pogledu popolnoma dorasle. Edino v spopadih na nož, kjer gredo nasprotujoče si skupine druga proti drugi, edino tu je ženska narava odpovedala. Vojaška organizacija šparn-skih žena je medtem že toliko napredovala,^ da so iz njihovih vrst vznikli razni vojaški čini, tako da imamo danes v Španiji nekaj ženskih oficirjev in podoficirjev.
Prva žetta, ki je bila v vojaški službi odlikovana z nekim vojaškim činom, je bila znana lepotica Juanita Sanz iz Va-Icncije, kj je bila v Madridu imenovana za kaplarja in ki se je kasneje odlikovala zlasti v bojih pri Toledu. Res je sicer, da so se žene vojskovale z vso energijo na strani vladnih čet, toda njihovo hrabrost
MHMtS
Ob slovesu pobrežkega župana Matije
Volka. Pretečeni četrtek je predal svoje občinske posle novemu nasledniku naš priljubljeni dosedanji župan g. Matija V o 1 k. G. Volk je bil od ranega jutra pa do poznega večera dolgih šest let skrbno na delu za gospodarski procvit in kulturni napredek svoje občine. Saj se pa njegovo vsestransko in premišljeno delo tudi povsod očituje. On je uresničil dolgoletni san nas vseh, posebno pa Tezenča-nov. ko nas je v teku treh let oskrbel s prepotrebnim tezenskim postajališčem. Izvedel je po težkih naporih obsežno elektrifikacijo skoro do skrajnih mej svoje občine. Ni samo popravljal in olepševal ceste svoje občine, zgradil je tudi novo cestno zvezo iz Tezna skozi Stražun na Pobrežje. Njegova zasluga jo tudi nova in v.elo lepa cesta za magdalenskim pokopališčem in toliko potrebna kanalizacija Aleksandrove ceste pri mestnem pokopališču. Ni se mu pa posrečilo izposlovati radi nedovoljnih kreditov gradnje željenega dravskega mostu v Melju, dasi-ravno je bila to njegova iskreno želja in je dnevno zanj interveniral na merodajnih mestih. Mnogo pa je posedoval naš dosedanji župan tudi socialnega čuta, saj se ie lahko le z njegovo pomočjo vzdrževala v najhujšem času pomožna akcija na Pobrežju. Veliko skrb je posvetil tudi našim revnim šolarčkom, saj jih je vsako leto o Miklavžu itn božiču obiskal kot predsednik RK z obleko, obutvijo in slaščicami. Njegove velike zasluge je uvidel tudi oblastni odbor RK in ga pred ne-davnim častno odlikoval. Poleg vsega pa tudi nikoli ni pozabil g. Volk pobrež^h kulturnih humanih ustanov in jim ob vsakem klicu priskočil z znatnimi zneski na pomoč. Tako se je v času njegovega županovanja nabavil novj gasilni avto in
ponovno otvorila Zarjina knjižnica z njegovo pomočjo. Vsi vemo, da g. Volk za trudapolno in pravično delo ni bil deležen dolžne mu zahvalnosti, bodi mu pa v zadoščenje neoporečna in poštena preteklost in nesebično ter trudapolno delo v blagor narodu. Mi pa, ki vemo ceniti njegov trud, se mu za storjene zasluge najiskreneje zahvaljujemo in ga obenem prosimo naj stopa vkljub vsemu še vedno značajno in neustrašeno naprej po začrtani poti gospodarskega in kulturnega udejstvovanja. — Občan.
je zdrobila borbenost in discipliniranost Francovih čet in Marokancev. V svitu današnje državljanske vojne vidimo torej v prvih bojnih linijah tudi žene, ki so zamenjale svoja dosedanja udobna stanovanja z mokrimi in po granatah razruvani-mi strelskimi jarki.
Din in srajca, ki jo je nosil pod pazduho. Poklicani zdravnik dr. Peče iz Ptujske gore je poškodovancu nudil prvo pomoč in ugotovil težke poškodbe na glavi. Orožniki so uvedli obširno preiskavo in so rokovnjaču že na sledu.
V petek otvoritev gledališke sezone.
Ob 60. letnici rojstva Ivana Cankarja u-prizori Narodno gledališče v Mariboru
znano farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« v stilizirani režiji glavnega režiserja J. Joviča. Glavne uloge igrajo Rasbergerjeva (Jacinta) Nakrt (Peter) in Gorišek (Zlodej). Ker je to po dolgem času prvo gostovanje poklicnega odra, je pričakovati, da se ptujsko občinstvo polnoštevilno udeleži predstave.
Kino. V sredo 11. in četrtek 12. t. m. se predvaja film »Sužnji denarja«. V soboto 14. in nedeljo 15. t. m. pa je na vrsti film »Sequoia«.
I
mninmtn « n Trn
Mali o
Prodam
Dobro ohranjeno
HARMONIKO
ugodno prodam- Studenci, Kralja Petra cesta 28. 5628
Kupim
folijske
Motnje, v svrho zaščitenja radijskega sprejema in uspešnega pobijanja motenj, ki so zavzele na področju mesra Ptuj že najjači obseg, poziva mestno poglavarstvo v Ptuju vse lastnike električnih masažnih aparatov, sesalcev prahu, s-ušilcev las in aparatov za čiščenje par-ketov, da te vrste aparatov in motorjev prijavijo tekom 10 dni mestni policiji. Ce kateri lastnik iz kateregakoli vzroka teh svojih naprav ne bi prijavil, bo kaznovan.
Tujci v Ptuju. Od prvega aprila do 31. oktobra t. 1. je obiskalo Ptuj 878 tuzem-cev in 566 inozemcev, skupaj 1539 tujcev. Prenočnin >3 bilo v tem času 7640. Lanska statistika izkazuje 879 tuzemcev in 569 inozemcev, skupaj 1448 oseb, pre nočnin pa 6516.
Nočni rokovnjaški napad. Kakor običajno se je nahajal posestnik Štefan Vin-kler iz Podloža pri Ptujski gori, tudi pre tekli dan na delu v rudniku last družbe Podlož - Hrastovec. Ko se je okrog 22. ure nekoliko vinjen vračal na svoj dom, ga je na poti napadel neznan storilec in ga s kolom pobil na tla, da je obležal nezavesten. Pri tem mu je izginilo 150 Din gotovine, rudarska svetilka vredna 110
KUPIM OMARO
tridelno, mehko, psiho, stole, fotelj, posteljo. Ponudbe pod »Psiha« na upravo lista. 5627
Sobo
ODDAM STANOVANJE
sobo in kuhinjo za Din 300_,
dve sobi in kuhinja Din 550,— — v novi hiši 650.—, trisobno stanovanje s kopalnico, verando v I. nadsliopju Din 700—. Maribor. Smetanova ul. 59.	5632
SPREJMEM GOSPODIČNO
v vso oskrbo. Trstenjakova ulica 20, pritličje.	563C
GOSPODIČNA IŠČE SOBO
blizu tovarne Doctor in drug. Naslov pustiti v upravi lista 5624
Stanovanle
Oddam
SOBO IN KUHINJO.
Beograjska 12.	5637
GOSPODA
sprejmem na stanovanje in hrano. Vrbanova uj. 28, pritličje, desno.	5635
LEPO STANOVANJE
oddam s 15. novembrom. — Studenci, Ciril-Metodova ulica 17, nasproti pošte.' 5633
Iščem trisobno
STANOVANJE
za takoj. Naslov v upravi !i-sta. ____________________5622
SOBO IN KUHINJO
in sobo s štedilnikom takoj oddam. Taborska ul. 9-1. 5621
Službo dobi
ŠIVILJO
za konfekcijska dela sprejmem takoj. Vprašati Glavni trg 18._______________5634
TESARSKEGA POLI RJA*”
ali preddelavca sprejmem ca Maribor in okolico kot vodja podružnice. Dopise z navedbo dosedanje službe na A. Kanoni, Linhartova 15. Maribor.	'•'625
NATAKARICA
do 30 let stara, zmožna slovenskega in nemškega jezika ter kavcije 500 Din sa sprejme. Vprašati gostilna Škorc, Vodnikov trg, Maribor. 2fic3
ŠIRITE »VEČERNIK«!
Bonbonera Orient
(palača banovinske hranilnice)
Cenjeni odjemalci so prosili lastnika Bonbonere Orient, da bi jim postregel s sadnimi karamelami. Lastnik se je potrudil in ustregel želji odjemalcev. Od danes naprej dobite vsaki dan sveže sadne karamele po Din T—.
Se priporoča
Ivo Jurčevič.
a
f
tPSA»Jtb£AA	U	dšMMašM
8Q
Sodišče j© moralo izreči pravdorek, ki naj izpolni voljo Benita Juareza, Maksi-iniiijan mora na pot svoje Kalvarije.
In tedaj se v njem prebudijo poslednje energije odpora.
»Zbogom, Sar lota, zbogom!«
Poslednji prizor} Maksimilijanove drame so se skoro dobesedno odigrali na gledališkem odru.
Proces v — gledališču.
Razprava proti Maksimilijanu in njegovim tovarišem se je vodila v quere-tarskem mestnem gledališču. Oori na odru se nahajajo člani sodnega senata ter obtoženci, spodaj v parterju in po ložah pa sedi jo radovedni gledalci in poslušalci.
Za Maksimilijana’je vse to preveč.
Na nobeden način se nočem pojaviti na odru. Do poslednjega diha bom nudil proti temu odpor. Razen tega pa sem bolan. Komaj se premikam In gibljem.«
General Escobedo je ob prejemu tega Maksimilijanovega obvestila v zelo neprijetnem položaju. Kaj mu je storiti? Juarez zahteva, da se Maksimilijana, če je treba s silo, spravi na oder
V	zadnjem trenotku odstopi general Escobedo od uporabe sile. Toda generala Miramon ter Mejija se morata podrediti povelju.
Maksimilijanu sodijo mladi kapetani.
Sodni senat tvorijo sami oficirji. Že to
Vsem bratom in sestram javljamo tužno vest, da je naš vele-zasluzm, vzorni sokolski brat
prim. dr. Vinko Železnikar
dolgoletni podstarosta Sokolske žnpe Maribor in starosta Sokolskega društva Slovepjgradec
v ponedeljek, dne 9, novembra 1936 po kratki bolezni preminul.
Pogreb bo v sredo, dne 11. novembra 1936 ob 16. uri v Siovenjgradcu.
Večen mu spomin!
V Mariboru, dne 9. novembra 1936,
Sokolska župa Maribor.
kaže, kaj se lahko zgodi in kaj je pričakovati.	b
Nekdanjemu mehiškemu cesarju, nekdanjemu predsedniku mehiške republike in uglednemu generalu, zmagovalcu v neštetih bitkah, sodi senat, ki mu predseduje neki major, ki ima za prisednlke šest mladih kapetanov.
Oficirji morajo poslušati povelja, celo tedaj, ko so v vlogi sodnikov. Neviden je tukaj na odru queretarskega gledališča »lavni sodnik —- Benlto Juarez.
Maksimilijana so že preje zaslišali. Stavili so mu 30 vprašanj iz obtožbe, v kateri se med drugim navaja:
»Predvsem ste pristali, da postanete Klavno orodje francoske intervencije. S tem ste prizadeli miru hud udarec, prav tako pa ste tudi ogrožali svobodo in neodvisnost Mehike. S silo ste sl prilastili suverenost jn ste protizakonito razpolagali z imetjem in krvjo mehiških prebivalcev. Nešteto Mehikancev je na pod-
lagi vašega barbarskega dekreta prišlo ob življenje, po odhodu Francozov pa ste nadaljevali državljansko vojno in ste povzročili zemlji neizmerno gorje,«
Odklanjani...
»Odklanjam vsak odgovor na te obtožbe. Tu gre za politična vprašanja, za katera ne more biti pristojno vojaško sodišče.«
Tako odgovarja Maksimilijan na po-edine točke obtožbe. Tako se brezplodno konča to zasliševanje.
Maksimilijanova obsodba je postala za Juareza politični čin največje važnosti.
Objektivno pa je treba priznati, da tudi Juarezov položaj ni nič kaj prijeten in zavidanja vreden. Kako naj ravna, kako naj postopa, da sc ne zaplete v nove, kočljive situacije?,
(Dalje sledi.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA'
orestavuik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru
Tiska Mariborska tiskarna d. d.,