A
KRANJSKI ZVON
^^ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji -teden v mesecu.
L. 1938. Št. 5.
Posamezna štev. 1 Din.
Nov Marijin oltar.
Oba lesena stranska oltarja sta zelo kazita vso 'Us«> župno cerkev, še najslabše ohranjen pa je bil arijin oziroma šmarnični oltar. Razni ..mojstri" so »mamice v njega pribijali vsakovrstne žeblje in Priveske, da se je moglo nastaviti in navesiti več rož oltar. Nov šmarnični oltar je bil res zelo potreben. Po načrtn za restavracijo naše župne cerkve je Ill(,i'al priti pivi na vrsto šmarnični oltar, toda finančni "'■'■i s,, kazali, d a najbrž par let še ne bo možno ni i -S;'ti na novega.
Okrog božiča 1937. pa je prišla v župnišče gospo-le"a Marjeta Česnova ter pričela pripovedovali, da 01 bila ona in še nekaj gospa in gospodičen pripruvIje-prispevati toliko, da bi se popravil zelo zanemar-oltar M. Božje, lega sem bil zelo vesel, da pride alv*i spodbuda od župljanov samih. Gospodični Čes-?Yi som omenil, da stari oltar vsled svoje slabe es-'etske kakovosti ne zasluži, da bi se trosil denar za ;Jjfcgt>vo popravilo in da bi bilo najbolje, če bi se aPi"avil nov oltar. Če se že nekaj žrl v nje. naj se raje "opravi nekaj lepega, novega. Takoj se je Strinjala 0 mislijo in je bila tudi takoj pripravljena, da po-'"°tAa pri nabiranju prostovoljnih prispevkov. Dome-. * smo se, tla bodo same gospodične in gospe orgn-**lrale nabiranje darov za nov šmarnični oltar M. B., v^rt pa naj se takoj naroči, da bi bil oltar gotov za žarnice letošnjo pomlad.
,   Z veliko vnemo sta nato organizirali pobiranje h *°v v ta namen gospodična M. Češenj in učiteljica jSj c Amalija. Vso akcijo sta uredile res mojstrsko! z'v župljanov, posebno meščanov, je bil tako pre-"etljivo ugoden, da kaj takega nisem pričakoval! Po 'kih Žrtvah za cerkev in pri tolikih nabirkah, ki se IJ~e vedno v Kranju, se je naravnost čudovito lepo rtzala darežljivost za cerkev in posebno za Marijin
olta
1°^°° vso svoto, ki se je nabrala skupno s stroš-K°v'vikom za oltar.
ar' Ko bo celotna zbirka zaključena, bomo objavili
f..*Vt pri tej priliki omenim, da se je vršilo in se še Sl vse nabiranje tiho in skoro neopaženo po župniji. ase pridne nabiralke pač nimajo mnogo času na raz-
polago, pa polagoma obiskujejo hiše in družine. Kjer jih še ni bilo. bodo kasneje še potrkale, če bi pa radi pomanjkanja časa ne bilo mogoče prav povsod potrkati, pa naj žtipljnni to oproste in darujejo v ta namen ali v pušico ali pa pri darovanja.
Vsled vneme in spodbude kranjskih gospodičen in gospa si je šele župnik upal naročili načrte za nov oltar M. B.
Nov oltar za našo cerkev je pa zelo težavna zadeva, kakor je že pokazala skušnja z našim glavnim oltarjem. Mi vsi Kranjci bi radi imeli tak oltar, da bi bil dostojen kras cerkvi in v čast M. B. Poleg lega pa. menda ne bo zamere, če povem malo resnice, smo tudi radi ponosni na svojo župno cerkev in bi nas bilo vseh malo sram. če bi prišlo v njo kaj takega, kar bi ne bilo res lepo. Ob priliki restavracije župne cerkve in tudi sedaj ob priliki akcije za nov šmarnični oltar se je kaj lepo pokazalo, da se vsi žiipljani živo zanimajo za svojo župno cerkev in za vsako njeno napravo. Tako je vsa župnija bila enotna v želji, da bi se nov oltar v vsakem oziru res posrečil.
Vsi smo bili tako združeni v skupni želji, da bi le kaj lepega prišlo v našo cerkev. Res je pa tudi, da je pri nas nemalo kritičnega duha! Mnogo jih je, ki menijo, da. imajo okus, da se na umetnost razumejo in da so tudi upravičeni kritizirali.
Za župnika je v takih razmerah kar težko kaj novega naročati. Če ni vse po godu, si mora kožo kar malo ustrojiti, da more potem vse prenesti, kar mora slišali... Težko pa je vsem ljudem ustreči, prav za prav nemogoče. Pa tudi nobeno človeško delo na svetu ni popolno. Če kdo išče. povsod najde pomanjkljivosti.
Naša župna cerkev z vsemi svojimi napravami mora biti enotno urejena. Vso restavracijo in vsa dela vodi vseučiliški profesor g. Ivan Vurnik sporazumno z univerzitetnim prof. in banskim konservatorjem dr. Francetom Steletom in seveda tudi sporazumno s škofijo. Tako je jasno, da mora napraviti načrte za vsa večja dela prof. Vurnik, da ne nastane v župni, cerkvi mešanica stilov in nazorov.
Ko je prof. Vurnik dobil naročilo za napravo načrta za nov majniški oltar, je prejel tudi dve veliki omejitvi. Prva omejitev je bila največja: denar! Na-
počeno mii je bilo, (bi oltar ne sme več stati, kakor 25.000 Din. dasi sem računal, da se bodo si roški kljub temu povečali za kake '.000 Din. Za Inko svoto je pa ležko napraviti kaj izrednega. Saj že star pregovor pravi: Malo denarju, malo muzike! Ko bi imeli na razpolago kakih 100.000 dinarjev, potem bi se dalo seveda napraviti še vse kaj lepšega./.! Več kot 10.000 din. nisem nikdar mogel pričakovali nabirke v ta namen v sedanjih razmerah.
Druga zahteva je bila pa glede kipa Matere Božje, ker je sedanji kip primerno lep in posebno priljubljen vsem župljanom, se je strinjal prof. Vurnik z željo župljanov, da se ohrani stari kip M. B.
Ko je prof. Vurnik napravil idejni načrt, ga je izročil v odobritev škofiji in pa uradnemu banskemu koiiservaiOrju dr. Steletu. Ko je načrt bil odobren, nam ga je dal na razpolago. I u je nastalo ležko vprašanje, ali naj načrt razstavimo in ga lako damo v razpravo vsej župniji, ali naj kar naročimo njegovo izdelavo. Će bi. ga bili razstavili, bi se, bila gotovo pričela živahna debata za in. proti. Nekateri že iz načela vse kritizirajo in omalovažujejo, kar se napravi od si rani farne duhovščine. To priliko bi Zopet porabili, da bi delali nerazpoložeii je proti načrtu, posledica bi bil ta. da novega oltarja še ne bi imeli tako brž. Pa ludi če bi bili vsi dobrohotno razpoloženi, bi bila. nevarnost, da bi enim ugajalo, drugim ne, in bi nastalo radi lega lahko nepotrebno prerekanje. Radi teh ozi-rov sem načrte pokazal le gospodičnam, ki vodijo nabiralno akcijo. Ker jim je načrl ugajal, sem takoj sporočil prof. Viirniku. naj naroči izdelavo oltarja.
(as je hitel in skoro sem že obupal, da bi že letos mogli opravljali šmnrnice pri novem oltarju. Treba je bilo pohiteti. Pasar Drnovšek, ki je dobil glavno naročilo, je moral prav pridno hiteli, da je bil vsaj glavni del - to je okvir okrog kipa - toliko dogotovljen, da smo ga dobili 29. aprila v Kranj. Tabernakelj in baldahin   nad   labernakel jnom   pa   še   ni   mogel bili
izdelan.
Kip M. B. je stal na starem oltarju na neokusnem podstavku, ki je bil spodaj podoben zaboju. Prof. Vurnik je dobil kiparja Kukaskvja iz Ribnega, ki je po njegovih navodilih predelal kip M. B., tako da stoji Marija, na luni in nekako plava ožarjena v nebeški slavi. Kip je bilo treba tudi na več. mestih pozlatili.
Novemu načrtu primerno je bilo treba prenaredili tudi vdolbino, v katerem stoji kip M. B. Ko so bila zidarska dela izvršena, je naročil prof. Vurnik, naj vdolbino oziroma kipovo ozadje poslikamo v karminaslo rdeči barvi. Ko bo napravljen končno ves oltar, se bo moglo določiti točno, kakšna barva bo najbolj primerna. Ko so nekateri videli v petek pred prvo majniško nedeljo pobarvano vdolbino v živo rdeči barvi, so zmajevali z glavami. Pričela se je kritika, ko še ni bilo ničesar narejenega.
V petek dopoldan je pripeljal avlo oltarni okvir
h kipu. Mnogo radovednežev ga je prišlo gledat 111 vsem je okvir zelo ugajal!
Pri šmarničnih oltarjih obstoja vedno velika Q ' varnost, da ga kmalu vsega pomaže jo in pokvarijo |>" k rasen j u za šmnrnice. Vsak ima svoj okus. postavljaj0 se rože, lončki, police po okusih postavljalcev s«1* ničnega oltarja in po okusih raznih dobrotnikov-svd" valcev. Ta rad pribije kako polico, oni želi kak dost vek in tako se šmarnični ollar kvari in spreminja. I^J pri oltarju ne bo toliko skušnjav za kake „umetni»W predelave, je prof. Vurnik zamislil k oltarju posel"1" železno stojalo za cvetlice, ki bo nudilo dovolj prosto za postavljanje cvetlic, pa tudi prilike, da se cvetlic morejo razposlavili na  različne načine. Šele V sol'0'" zvečer, to je tik pred prvini majem, je bilo pripeli11"" i/. Ljubljane stojalo za cvetlice, da ga ni bilo nioi'1" prej niti pravilno pobarvali.
lako smo letos prirejali šmarnični ollar kar v 0W večji naglici.
Na okvirju okrog kipa M. B. sta dve vrsti i»a'1' električnih žarnic, ki se snujejo kakor biseri ok|'"r Matere božje. Žarnice so bile naročere iz Zagrebu. kcl nima lakih nihče v Sloveniji v zalogi. Tudi žarjS* niso prišle pravočasno in smo jih mogli i montirati se 2, maja tik pred pričelkom šmarnične pobožnosti-novi iabernakelj še ni dodelan, smo morali porabi'1 s Stari iabernakelj in tudi stare svečnike.
Zlatar Drnovšek izdeluje k šmarničnemu olii"'1" še tabernakelj in nove svečnike, in pa inal bnldali1"' ki bo visel nad labernakel j nom.
Oltarna miza bo kasneje tudi prenovljena i" P*$j tako, da bo odstranjen sedanji  umazani in prepere leseni obod in bo zidana oltarna miza obdana, z okra8
k1
iz mozaika, za katerega so mozaični kamenčki žc '"' točeni v Benetkah.
Nad šinarničnim oltarjem se nahaja velik in P* zen prostor. Tudi na (eni prostoru namerava prof. ^ "'
ti i k namestiti okraske iz mozaika. Šele
na
ko
vse urejeno: iabernakelj, oltarna miza in sicna, *c šele moglo presodili, kakšno je celotno delo.
Že sedaj moram z   veseljem   ugotovili,   da |,<|N
i."
is«
šmarnični ollar splošno vsem župljanom ugaja. ( naravno pa je. da imajo nekateri svoj okus in mišljenje glede lega ali drugega na ollarju.
, K1''
Nekaterim ne ugaja, karminaslo rdeča barva /*>
poni M. B., drugim je pa posebno to všeč. Neka <>M 1 mi je rekla: „Ja, pa Mali Božja nič ne gleda p° deli." Pa je drugi pristavil: ..Ko ima pa Jezuščka >al kot ljudi, pa na njega gleda." Nekaterim se zdi sreo'^ okvirja presvetla, kakor kako ogledalo... Vsi ta*1 podobni pomisleki so samo lep dokaz, kako se vsa nija živo zanima, za novi ollar in lo je — lepo.
(dede barve v duplini se prof. Vurnik še ni k"1" ■ odločil, kako bo ostalo in je sedanja barva le kot )}T poizkus. Prof. Vurnik je mnenja, da bi kazalo 0/'1 „ tapecirati z rdečo svilo, ki bi imela zlate nitke i"
ii"
_Stev. 5.
KRANJSKI ZVON
Stran 21.
bila tako živa barva kakor sedaj, (dede svetle kovi-lle v sredi okvirja, ki je iz alpake, pripominjam, da bo dobila polagoma nekako patino in se kasneje ne bo več 'ako svetila, če je ne bomo ohranili s snaženjem svetle 'a bleščeče.
V sredino okvirja pred kip M. B. pride še brušena S1pa, ki je že v Kranju, pa je ni mogoče še montirali. Jake šipe lahko vidite na večjih božjih potih pred kili M. R. v oltarjih: tudi pri frančiškanih v Ljubljani Vsak lahko vidi nekaj podobnega. Prof. Vurnik misli, "a bo vsled šipe oltar napravil nekak mističen vtis. §ipo bo mo montirali kasneje po šmarnicah, ko se bo 'ahko postavil za to oder. Šipa bo potrebna pa tudi radi tega, da bomo mogli v postu sredi okvirja pritrditi s''ko Žalostne M. B., ki jo bo treba še naročiti. V postu Se namreč postavijo v vse stranske oltarje naše župne cerkve slike iz trpljenja Kristusovega, na šmarnični °ltar bi pa prišla tako pred kip slika Žalostne Matere Božje.
Vsa zamisel šmarničnega oltarja je, da se pred-^avlja Marija kot nebeška kraljica, ki se nam prika-v oltarju vsa ožarjena v jutranji — rdeči — zarji 1,1 svetlobi. Naš glavni oltar je nekak simbol Kristusa ^ralja, šmarnični oltar pa podoba Kraljice nebes in '•dulje. Tako nekako odgovarja šmarnični oltar naše-11111 glavnemu oltarju.
Pri tej priliki naj se zahvalim prav iskreno vsem llahiralknm doneskov za šmarnični oltar, posebno obe-"'a gospodičnama M. Česinovi in M. Prevčevi, ki sta se toliko trudili, da smo mogli postaviti nov oltar na čast ^> B. Prav iskren Bog plačaj vsem župljanom, ki so v <«ko veliki in nepričakovani meri prispevali za novi °ltar. Naj bi vsem darovalcem Nebeška Kraljica rosila milosti si svojega prestola in vsem stotero povrni-l«. kar so žrtvovuli.
žlička Gruden:
V slovo Mari Staretovi.*
Dob ro leto je minilo, odkar smo po Primskovem ftzposlale listke: Prijateljica, tudi Ti pridi, na naš prvi Cekliški sestanek! — Nič nismo vedele, katera dekleta ^ hodo odzvala povabilu; lovarišice pri strojih, sose-e v hišah, pa smo si bile do takrat skoraj tujke. In gotovo je takrat še marsikatera izmed nas, ko je za-° edala znanko, veselo osupnila: „0, ali hoče res tudi " v našo druščino?"
Ali je res pripravljena vzgajali samo sebe. da bo l^ak dan boljše, vsak dan bolj zavedno krščansko de-. e; 'n da kot tako zavedno dekle hrepeni po nadaljni j °brazbi, da bo razumela in mogla pravilno presojati, sodelovati v javnem življenju, ker smo tudi žene
)V * Ta govor ie govorila za zadnjem dekliškem sestanku na '»»skovem predsednica dekliškega krožka Fr. Grudnova. Tako *1 zdi lep in pomemben, da ga priobčujem v našem ../,vonu .
poklicane, da ga pomagamo oblikovali. Tako nekako nam je na prvem sestanku označil namen dekliških krožkov g. dekan. Na nekem poznejšem sestanku pa nam je g. Peček na kratko povedal, da bomo svoj namen že kar precej dosegle, ako bo vsaka članica takrat, ko bo stopala v zrelejšo življenjsko dobo. ali ko bo menjala življenjski poklic, sama sebi lahko priznala: „Svojo mladost sem preživela lepo."
štirinajst mesecev je preteklo od onih dni, Marsikatera je takoj v prvih dneh sama odšla, nekaj se jih je ustrašilo, ko so zabavljali nasprotniki. Me pa. ki smo ostale, si nič več nismo tujke, kakor prvi večer. Velika družina smo. same sestre, podzavest no v ljubezni trdno povezane med seboj: kadar govorimo o odsotni članici, govorimo o „naši"; na cesti je naš pozdrav vse drugače topel in iskren kakor z drugimi dekleti in — ako se nam vendarle hoče katera odtujiti, potem so naše misli nemirne in zaskrbljene: sestre v družini nikdar ne obsojajo ampak trpe, če slutijo, da eni izmed njih ni več dobro v veliki družini in jo zato le z ljubeznijo kličejo nazaj.
Dvakrat smo že v letošnjem letu pregledovale, kako smo ostale zveste tistemu našemu prvemu namenu: sebe vzgajati in izobraževati. Skoraj prepričana pa sem, da od vsakega našega sestanka odhajamo domov notranje bolj bogate. Zdi se mi. da smo tukaj, dokler ne začne delovati na Primskovem dekliška kat. akcija, me one, ki hočemo najprej sebe in potem vse one, s katerimi prihajamo v stik in po teh vse ljudi znova pridobiti za Kristusa; da bo po mladini vzcvetela nova verska pomlad, ko kristjani ne bomo samo po krstni knjigi, ampak bo vsak izmed nas zahteval, da katoliško ne bo samo zasebno, ampak tudi vse javno življenje.
Pri vseh resnih pogovoril) pa. imamo vendar še toliko časa za pravo dekliško veselje, za nedolžne zabave in za smeh, da včasih kar pozabimo na vse hudo zunaj naše dekliške sobe in tako od srca zapojemo: Najlepša je mladost...
Lansko leto pa je zapelo neko dekle v Vigredi, prav za prav je ona v imenu nas vseh povedala:
Jaz sem le deklica, nisem cvet. Pri iiiis le ena pomlad zadehti, le ena nu,s s čudežnim /.arom ogrne; ko gre, se ne vrne.
Nobena pomlad ni sama sebi namen. Saj vemo. da za kmetovalca ni večje žalosti, kakor če slana popari cvetje, da odpade, ko vendar ob pomladanskem, dehtečem cvetju veselo pričakujemo bogatih jesenskih sadov.
Nam. deklicam, pa samo ena pomlad zadehti,.. Ne samo zato, da jo v veselju in brezkrbnosli uživamo, ampak da vsaka izmed nas zbira in se pripravlja na tisti čas. ko bo morala reči. kakor zadnjič naše mladenke pred tekmami: zdaj se pa začne zares. Saj smo vendar le deklice, nismo cvet... In vsaka izmed nas bo morala nekoč sama. v lastnem delokrogu, kot gospodinja in mali v novoustanovljeni družini ali
kot samostojno dekle v svoji soseščini učili in oddajati ono, kar se je naučila v lastni mladosti.
Če je bilo vse to le nekam dolg uvod, upam. da nocoj ne boste zamerile. Nocoj je namreč poslovilni večer: poslavljati se ni nikdar prijetno. Poslavljali se pa, ko odhaja sestra iz družine, je hudo.
Gotovo že ni več tajnost, da odhaja naša Mara. Ako katera izmed nas zasluži, da jo imenujemo kar na kratko naša, potem Mara gotovo. Nad trideset sestankov smo imele, ona ni zamudila nobenega: kadar smo jo rabile za kakšno izredno delo in pomoč, ona ni nikdar odrekla; z največjo skrbjo in natančnostjo je čuvala našo blagajno, tako da sem le z največjim rešpeklom upala prositi za kakšne dinarje. In lo mi boste priznale vse: če je tujec vprašal po članicah našega krožka, je vsaka s ponosom lahko povedala: „Mara je tudi naša." Nje nas ni bilo treba bili sram.
Mislim, da zalo govorim vsem od srca, ako se I i sedaj, naša Mara, ko odhajaš pred poročni ollar. zahvalim: zato, ker si ohranila sloves poštenega slovenskega dekleta; zalo, ker si bila do zadnjega zvesta članica našega krožka: pa še za vse delo, ki si ga izvršila kot krožkova odbornica.
Saj še pomniš, kako smo se letošnjo zimo pogovarjale, da v ženski naravi ni, da bi živela le zase in skrbela le za svojo korist. — Sedaj, kot poročena žena, boš še bolj uvidela, da so bili vsi naši razgovori, vsa predavanja pa tudi vsakoletne lekme le neka priprava za resno življenjsko delo. — Sedaj se pa prične zares — tako so rekle, zadnjič naše mladenke.
Morda pa si že kalerikral kol dekle okušala, da \sako naše delo. vsaka naša Žrtev in napor ne rodi vidnih uspehov. Včasih bi obupale, ako ne bi vedele: me smo le drobno orodje v rokah vsemogočnega Boga. Zato smo na, svetu, da Njegovo svelo voljo spolnjujemo, da smo Njemu zveste v prav tisti službi in v tistem poklicu, kjer nas hoče imeli. — pa čeprav ljudje kritizirajo naše delo ali se norčujejo, ker naš trud ne rodi nobenih vidnih uspehov.
Zato pa, da bo tudi Tebi. draga Mara, lažja misel na vedno božjo pričujočnosi. na božje varstvo in pomoč ob vseh težavah novega poklica. Ti poklanjamo ob slovesu kip Jezusovega Srca. Saj smo skoraj gotove, da boš tudi ji posvetila in izročila svojo družino Božjemu Srcu. Ob tem Srcu I i želimo vso srečo v zakonskem slanu.
Pa še rož smo Ti prinesle. Za spomin, da najlepša je mladost, kakor prepevajo fantje na vasi. — Če vse drugo od predavanj pozabimo, spomin na lepo mladost bo ostal, tako so nas učili. Mara, Tebi pa naj bodo ti nageljni še v zahvalo-, da si do poročnega oltarja ostala pošteno katoliško dekle.
Podpirajte
Vinceneijevo
družbo!
Župnija Kranj
kili
OZNANILA ZA MAJ:
šiniiriiicc so v majniku ob nedeljah in pru'znikih zvečer °" uri vedno s petimi litanijami in ljudskim peljem, ob debiviU pa \ prvi polovici maja do vštetega 13. maju /v. ob pol osni'1' \ drugi polovici maja od H>- dalje pa ob 8. uri. Vsak dan zjutW s\. maša <il> (>. pri šmainičneni oltarju. Prva s\. maša ob nedelj" 1 In praznikih se prične pričenSi z 8! majem ob 5. uri.
I. [I. nedelja po vel. noti, ob (>. sveta maša z blagOsloV<W"t prva nedelja v  mesecu, zjutraj mesečno sv. obhajilo za FttOMfS
(>. Prvi petek v mesecu, ob (>. sv maša z blagoslovom.
K. 111. nedelja po veliki noči, služba božja po navadi.
15. IV. nedelja po veliki noti, služba božja po navadi.
17. Smrtni dan Škota Vidmarju, ob (>. slovesna peta sveta'."* ša z libero za pokojnega škola J. Vidmarja.
22. V. nedelja .po veliki noti, služba božja po navadi.
23. Prošnji ponedeljek, ob 6.30 ure procesija na Pungert, WW je sv. maša s pridigo.
24. Prošnji torek, po prvi maši gre procesija na Huje. 23. Prošnja procesija gre v (iniče.
2(>. Vnebohod Gospodov, zapovedan praznik, ob 6. svela z blagoslovom, ob 10.30 pela svela mašil z. dvema blagoslovi>inl'
27. Pričctek deveUlnevnice na tust Sv. Duhu.
li.
2'). Nedelja v osmini Vnchohodn, služba božja po nnva< 31. Sv. Knncijan tov., god farnih patronov, celodnevno C®
nje sv. R. T. Na predvečer slovesno zvonenje. zjutraj ob 6. '>'*'
goslov z. Najsvetejšim   in sv. intišu. Svete maše bodo ob <>■•
S.. 9. in 10. uri s petjem.
Uro moli I v e naj   molijo: od   12. do  I.  III.   red. od I.
ijnds ko šolska, mladina, od -. tlo 5« žt*nc, od 3. do 4,
deklet*
pd 4. do 3. moški, od 3. do (>. dijaki, od (>. do 7. skupna ura lihe ob 7. šmarnice s slovesnimi lilanijami in zahvalno pesmU"'
• in,
POROČENI PARI:
Seljnn Jožef, ključavničar. Primskovo lis in Žagar An<' tovarniška •delavka.   Primskovo   13«),   poročena   3. aprila.
Završuik Stanislav, učitelj, Kranj. Koblarjeva 4 ju K<'^"^ Frančiška, šivilja, 'lavcarjeva 2. poročena 7. aprila na HrezJ
Savnik Ivan, trgovec, Mestni Irg I in Salio'thy Lea, od v. '"' Prešernova  12.  poročena   17. aprila.
Dr. Štular Franc, Ljubljana. Vrhovčeva 13 in Rovšek M'lc'"' profesorica, Ptuj  Panonska 3. poročena   18. aprila.
Krek Leopold, ikalec. Srednje Bitnje 37 in Vesel lVl"r'J"' delavka, Primskovo i(>3. poročena 17. aprila.
kleč Ivan, črkostavec, Celje in Florjančič Ljudmila, vlag;l"v (ojzova 3. poročena I. maja
Brgant Jožef, delavec, Mestni trg <) in Ovčjak Franci" f služkinja.  Klane  17.  poročena   I. maja.
MRLIŠKA KRONIKA:
Stern Marija, vdova. Primskovo <). roj. I. V. 1868., """ 3J. marca.
Šinkovec Anton, posestnik. Kranj. Tavčarjeva 13, roJ''H januarja 1859., umrl 6. aprila.
Oman Marija, občinska uboga. Kranj, ubožnica, roje"11 junija   1873..  umrla   I I. aprila.
Clgllč Janez, branjevec. Kranj. Stara cesta 2. rojen 1 cembra 1857., umrl 13. aprila.
Golob Frančiška, zidarjeva žena, Stiuževo 25. rojena ' brunrjn  1806.. umrla 18. aprila.
iS
ot>.
le-fV
St
ev.
KRANJSKI ZVON
Stran 23.
Vidio Viktorija, ne/., liči. I'rim.skovo 12'). rojena 21. februarja
umrla 23. aprila. Nagv Helena, učitoljska pripravnica. Primskovo 173. rojena junija 1902., umrla 25. aprila. Logar Ivanka, posesinica.  Kranj,  Mestni  trg  16.  rojena 12. °kto|>ra  1876., umrla 25. aprila.
1538.
29.
Župnija Šmartin pri Kranju
OZNANILA. ZA MA j:
I. 11. nedelja po veliki noči. Služba božja ol> (>.. 8. in pol 10. Začetek Smarnične pobožnosti, ki bo ob delavnikih ob pol 6 zju-taJ. ob nedeljah in praznikih pa ob 7. uri /večer. Na Bregu 1)0||,> šmarnice ol> nedeljah in ob praznikih ob 4. uri popoldne.
4. Slovesni spomin sv. Jožefu, varuha sv. katoliške Cerkve in Sv- Morijam Pri Sv. Joštu obljubljena, sv. maša /.a Stražišče.
3. /.večer ob pol 7. molitvena ura pred prvim petkom.
8. lil. nedelja po veliki noči. Božja služba ob <>.. S. in pol 10.
V župni cerkvi, šmarnice zvečer ob 7. v župni cerkvi, popoldne * *■ na Bregu.
15. IV. nedelja po veliki noči. Božja služba ob h.. S. in pol 10-
V *'rpni cerkvi, ob 9. pri Sv. Uršuli. Šmarnice po navadi. 22. V. nedelja po veliki noči. Božja služba v farni cerkvi ob ,
bi pO]  10.. pri Sv. Joštu pa ob 6. in ob pol 10. .Šmarnice po ""vadi.
Procesije križevega tedna: v ponedeljek v Stražišče, v torek Bitnje v sredo k Sv. Uršuli, vsak dan po končanih šmarnimi.
6,
(   ~<>. Praznik Vnebohoda Gospodovega. Božja služba zjutraj ob 'J 'u pb S. po navadi, ob pol 10. pred izpostavljenim sv. Itešnjim ''• Pred prvo sv. mašo vesoljna odveza. Šmarnice po navadi. I   27. Začetek devetdnevniee v čast sv. Duhu. ki so opravi vsak ''" |)o šniarnicali do binkoštne sobote.
-'»■ Vi. nedelja po veliki noči. Božja služba ob 6. in pol tO. V **Wtf cerkvi, ob 0 na Bregu. Šmarnice po navadi. r|. Sklep šniarnic. Po sv. maši zahvalnu pesem.
POROČENI PARI: Cemažar Luku, delavec, i/, župnije Selca in Angelu Hnfnar, ttv^a iz Škofje Loke. poročena 18. aprila.
MRLIŠKA KRONSKA: Liko/ar Marjana, vdova, stara 90 let, umrla v Ore.hku št. 25, '■ aprila.
, Požene] Jožef in Požene! Jožefa, dvojčka, nezakonska otroka <,,i,vke, stara  I  mesec. Umrla, v Orehku šl.  14, dne. 14. aprila.
v S|,,
bencina Jožefa, žena državnega cestarja, stara 66 let. Umrla
>žišču št.2, dne 14. aprila. 'Wnian Neža, vdova, stara 71 let. Umrla, v Siražiščn št. 114,
aprila.
jj(  y°8rašek Valentin, upokojen železničar, star 70 let. Umrl v
aziŠČu šl. 40, dne 15. aprilu. (    Kavčič Marjana, vdova, stara 76 let, umrla v Strnžišč.u štev, ' dne 23. aprila
Arhar Janez, tov. delavec, oženjen, star 55 let. umrl v Sli
st- 287, dne 25. aprila.
,   Dolenc Frančiška, vdova, stara 79 let. Umrla v Slražišču St. 51, '.*■ aprila.
Razno
Slonokoščeni korpus to je podobo Križanoga na križu, ki je nad tabernakeljnom. je dne 26. aprila dobila; naša župna cerkev. DoBedaj je bil korpus lesen, bilo je pa že. od. začetka, mišljeno, da se ob prvi priliki kupi kje: slonokoščen korpus. Neki vole-(rgovec iz Primorskega je bi| velik ljubitelj starin in jo pred več leti kupil v Italiji star križ. s slonokoščenim korpusom, ki izvira i/, 17. stoletja, kakor kaže njegova izdelava. Ta je prišel v last župne cerkve. Sedanji korpus nad tabernakeljnoui smo pritrdili na leseni križ, ki je nosil došedaj slonokoščeno podobo Križanega in bo ta križ prišel v pevsko sobo.
Za cvetje pri božjem grobu so tudi letos naše dobre krščanske gospe in gospodične zbrale lepo svoto denarja, s katerim se je nabavilo mnogo lepega cvetja za božji grob, ki je bil letos tudi Jopo okrašen. Vsem darovnikom lep: Bog plačaj!
lons. svet. POKORN:
Kaplani v Kranju
Gregorij Zelenec 80 je služboval (ti kol: duh. po-inočnik od meseca aprila 166°. do meseca junija 167!.. ko se preseli v Cerklje, kjer je ostal kot kaplan do I. 1681. Takrat gre župni kovat na Jezersko, kjer je pa kmalu umrl 23. maja 1682. Bil je »magister" prostih ved in ud ter dobrotnik mengeško bratovščine sv. Mihaela.
Janez Krst. Selleban, 81 kaplan od junija 1671. do 1672., potem pa je bil namestnik župnikov oudi ali vikar do I. 1675. Opravljal je tudi beneficij sv. II. T. namesto župnika kot: njegov oficijnlor. Župnikoval je potem v Pilšlanju I. 1676., potem v I. 1686—88. pa v Šentpetru pod Kunigspergoni ob So 11 i na. št irskem, kjer je kol: ud mengeške bratovščine sv. Mihaela, ostavi l svet. meseca novembra 1688. L. (670, je bil v Radovljici za vikarja,, odkoder pride v Kranj, poleni ko je poprej pomagal, tudi v Vodicah nekaj časa I. 1670. in v Šentjerneju 2 I. Ljubljančan, rojen 17. junija, 1620., ord. I. 1646. ud naslov, škofje loških klaris. Oče mu je bil Mihael v stolni župniji, mali pa Marina.
Jurij Danijel Reze, i, kaplan od junija 1671. dalje še .1675. On. ni stanoval v žiipnišeu. marveč v drugi hiši, zato je bil opomnjen pri vizilaciji, da naj pazi, da se ne bode o njem kaj slabega govorilo. Študira naj in. uri naj vse v govorništvu. Kot plačo je imel /.upnikovo štolo in s tovarišem desetino na Primskovem 13 škudov. Umrl je naposled kot beneficial sv. Katarine in sv. Lenarta, v liospilalii v Kranju star 78 let dne 22. novembru I. 1.718. Kaplanova! je tudi v Kamniku, I. 1681. od jeseni pa do meseca maja I. 1662. pa v Vodicah, I, (678 -79. je bil vikar v Beli peči, poprej I. 1677. pa v Kranjski gori kaplan. Bil je Kranjec, roj 1641. posvečen pa I. (664. na naslov naložene glavnice. Dovršil je huninniora v Ljubljani, modroslovje v Gradcu iu je študiral kaziiisfiko. L, 1666- 70. je na Vranskem ka-planoval.
Zgodovina   cerkljanske   župnije   str.   88 in Zgodovinski zbornik št. 24., str. 384.
m Ig». Orožen VI. str. No in 383. ......       Zgod. Zbornik št. 24,
Jurij Mathai, 82 kaplan meseca junija 1672. do maja I. 1674. Bil je Ločan, porojen 1. 1635., posvečen 1660. od očaka na titel palrimonija. Kazuistiko je v Ljubljani študiral. Služboval je sprva v Šentjuriju 4 mesece I. 1662. potem pa v Cerkljah 7 let. zopei v Šentjurju I L. od koder pride v Kranj, odtam pa gre v Železnike, kjer je kaplanoval 1 in pol leta, naposled je bil od škofa potrjen za Preddvor, kjer je imel 40 R plače in hrano in stanovanje v župnišču. Pritožbe zoper njega ni bilo nobene in vendar je ondi služboval čez 10 let. Naposled je živel v pokoju v Kranju in ondi ostavil Svet 31. julija L 1700. Bil je ud mengeške bratovščine sv. Mihaela.
Martin Arhar, 88 coop. od maja 1673. do aprila 1675. Zagledal je beli dan v Kranju I. 1644., posvečen je bil I. 1667. na titel kranjske mestne kamere, študiral je modroslovje v Celovcu, kazuistiko v Ljubljani. Služboval je pol leta pod tržaškim škofom. 1 1. v velesal-skem samostanu, nekaj časa še drugod, 3 I. v Gornjem-gradu, od koder je prišel v Kranj. Tukaj je tudi naposled umrl kot oficiator beneficija sv. Katarine oltarja 4. januarja I. 1690. L. 1676. je bil vikar v Ljubljani, Imel je do 21 novembra I. 1689 beneficij sv. Antona in sv. Lenarta, od tedaj pa še beneficij sv. Katarine v Kranju.
Jakob Erjavec 84 (Riauiz) se bere od aprila 1. 167". dalje nekaj časa, najbrže mimogrede na obisku.
Jakob Košir 85 (Chashier), kaplan od meseca junija 1. 1676. do sv. Jurija 1680. I. Odtod pride v Škof jo loko kot klariški kaplan do 1. 1686., kjer je kaplanoval do sv. Jurija 1691. Porojen v Mavčičah., je študiral retoriko in kazuistiko v Ljubljani, v mašnika posvečen 1. 1663., je služboval sprva v svoji rojstni župniji v Šmartinu do L 1671. Umrl je 5. septembra 1703. kot ud mengiške bratovščine sv. Mihaela.v svoji rojstni župniji. Iz Šmartina se preseli za kaplana v Šentjurij pri Kranju (1672—76.), vmes pa je bil poleti 1671. provi zor v Poljanah.
Blaž Jančič, 8B beneficiat oltarja sv. Nikolaja in je kanonično aprila 1669. umeščen. Užival je pa tudi beneficij sv. Ane in sv. Uršule ter tudi beneficij kapele sv. Labi jana in Boštjana v Pungrtu. Bil je Ljubljanske škofije, rojen v Kranju, posvečen na titel hospitala kranjskega magistrata 26. marca 1647. Kaplanoval je I. 1653. v Vodicah že 8. leto, odtam pride v mekinski samostan, kjer je služboval 3 leta, nato v Moravčah 3 leta in v Cerkljah t leto, od koder se 1. 1659. preseli nazaj v Vodice, kjer je L 1665. še kaplanoval, za časa vizitaeije dne 12. maja, ko pove, da je Kranjec. Naposled pride 1. 1669. za beneficijata v Kranj, kjer je umrl 14. februarja 1681, kot ud mengiške bratovščine sv. Mihaela. Študiral je v Gradcu in na Dunaju.
Mihael Ziherl 87 (Sicherle), kaplan od jan. 1. 1677. do sv. Jurija 1. 1678. Porojen v Ljubljani 1646. posvečen I. 1670. na titel ljubljanske mestne kamere. Dovršil je logiko in 4 leta kazuistike. Služboval je 5 let v Ribni-
ci, od koder pride v Kranj, pdtam pa v Kamnik z* leto in zopet nazaj v Kranj za 2 leti. Tudi v Polja1"11 je kaplanoval eno let, od koder se preseli na štirsk° kot vikar v Šetnjuri j pod Tabrom, kjer je imel p)fl(,t 20 mernikov pšenice in stolo. Dne 3. decembra I. pa je unešen kot župnik „zu Greiss" (Griže). Tukaj I' pastirova! do 1. 1689., ko se preseli za župnika v Šentjanž na peči do svoje smrti dne 12. julija L 1697. Bi' i( ud meng. bratovščine sv. Mihaela.
Janez Eriderik Papler 88, duhoven, je bil nicst'c'' marca 1678. suspendiran, aprila pa že absolviran. 1>()I"' vač. ponočnjak, pretepač, rabil orožje, spodil iz ',,f,( po noči mater in sestro, fanatik. L. 1676. dobil dovoljenje, da sme na Kranjskem bivali. Rodil se Je ••; Preddvoru očetu Jakobu in njegovi ženi Ani Reg'n| dne I. novembra I. 1640. Umrl je v Ljubljani v stol"1 župniji in je pokopan pri Avguštincih dne 13. 9. l^j1'
Mgr. Matevž Krt 8,1 (Cmeri) od sv. Juriju L
1678. oo
osorej 1. 1680. Bil jc Kranjec, porojen 19. septeiul"" 1644,- posvečen v mašnika pa L 1673. na titel marij**" skega kolegija v Gornjem gradu, kjer je bil P°*efll gojenec 2 leti, od koder pride v Kranj. Modroslo^e „cum gradu magisterij" je dovršil na Dunaju. spcku'u livno bogoslovje pa je študiral 4 leta.
Boštjan Bajželj 90. kaplan 1679. do sv. Jurija l68" Mgr. Urban Jančič 01 (lanzhiz) je krščeval že mO*' ca avg. 1. 1681., kpl. pa o sv. Juriju I. 1682. Bil je riječ, posvečen v mašnika I. 1671. ter služboval sprva v Naklem, do I. 1675. Bil je doktor sodobnih uniptelj' nostij in modroslovja. Od oktobra do adventa 1682. J kaplanoval v Kranjski gori.
Janez Cobenter 92, duhoven v Kranju. I. 1682. dv" krat posvarjen meseca oktobra radi popivanja. R°ic' leta 1654. v Celovcu dovršil v 3. letu liziko. pOsy.i I. 1682, na naslov kranjske meste kamere. šlii°1'rđ kazus v Ljubljani, ni bil nikdar v pastirstvu.
Ril ie
Kranjec. Umrl v Kranju dne 1H. 5. I. (714 star 63 |(
Mihael Ziherl kaplan od sv. Jurija 1680. do <*°' rej 1. 1682.
w Glej Ločilne! .u
M Vizitacijski zapisnik 1. 1674. in Izvestje muz. društva sir. 146. ( ji,
84 Išči ga med fužinskimi kaplani na Savi pri Jeseni*8* Izvestje  muz. društva 1. C. str. 145.
Vizitacijski zapisnik 1. 1665. r^,
m Kapiteljski arhiv: protokol vizitacijski 1652. Fasc. «• , — Zgodovinski Zbornik str. 255 in 581. — Izvestje muz. o*u XII. str. 26. ^ *
»' Vi/.itae.ijski zapisnik I. 1684. — Igu. Orožen III. str. in V. str. 516.
88 Knezoškofijski arhiv.
a* [zvestja muz. društvu XII. str. 146.
•o Glej zgoraj!
81 Zgodovina naklanske župnije str. 89.
»'-' Škofijski arhiv.
*:1 Glej zgoraj več o njem!
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Škerbec, župnik v Kranju. - Tiskarna Tiskovnega društva Kranj