PBvriainf Vršilko v drfavl INI. 6. Ste«. M Uubllsnl, v petek f. januarja 1020. tet® IV. Izhaja razen pondeijka In dneva po prazniku * s a h dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st.6'1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod« pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Enostolpna petit-▼rstica K 1‘50, osi: "‘niče in zahvale po K 2'50, razglasi in poslano vrstica po K 2; večkratne objave po dogovoru primeren popust. M Ciiasilo jugoslov. socifaino - dimokraffine iSranfee. Fasadama iis.v. s-tassa SO vinarjev. —— N a i o i* 11 i n a: Po poiti ali 7. dostavljanjem na dom 20 ceio leto K 96, za pol leto K 48, zu celil: teta K 24, za mesec J? 8. Za Nemčijo celo leto K 114, za ostalo tujino in AmeuUo K 120, — Reklamacije zs list so poštnine pro3te. Upravuišlvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st.8 L, Učiteljska tiskarna. TeSefožssfea St« 31! 3. Kultura in prehod v socijalizem. V mrzlični razburjenosti naše dobe se ni preveč čuditi, da prihaia marsikaj iz ravnotežja, kar se je zdelo popolnoma utrjeno in uravnano. Veliki duševni Dotresi, kakršne so povzročili naši dnevi, ne morejo miniti brez posledic in vsakdo jih danes lahko opazuje. Tudi sociializ-nui ni prizanesel ciklon, ki ie zdivjal preko sveta. Za danes pa naj se po-bavimo le z enim vprašanjem: Kakšna je zveza med socijalizmom in kulturo? Za večino nasprotnikov ie odgovor na to vprašanje zelo enostaven. »Socijalizem je protikulturen,« nra-vijo. in s tem ie bilo vse opravljeno. iV svojem zaključku ie ta kritika imenitna. Ako se posreči dokazati, da jc socijalizem res na škodo kulturi, tedaj je njegova usoda zapečatena. Napredek kulture ie napredek člove-Stva. Ako je zakon evolucije resničen, tedaj je napredek neizogiben, kajti vsaka nova stopnja razvoja ie nov kos napredka. Razvoj in napredek se krijeta. Vsa tista filozofija, ki sc trudi dokazati, da se suče vse le v kolobarju, pri čemer se nikamor ne pride. Je brez podlage in vsa dejstva priiodoslovja v najširšem pomenu besede so Jo popolnoma ovrgla. Da )e nastala zemlja, katere nekdal_r.i bilo, da so se na njej izvršile silne evolucije, ki so več kakor enkrat popolnoma izpremenlle njeno lice, da te je na njej razvilo organično življenje. da Je iz enoceličnega bitja na-»talo mnogocelično itd., se ne more Imenovati skakanje na enem mestu. (Ves ta razvoj kaže določeno črto. ki sicer ni pravilna ravna linija, katere splošna smer se pa vendar vse bolj in toli oddaljuje od izhodne točke, to se pravi: Drži vedno naprej. In ka kor se ne more tajiti napredek sam na sebi, tako se tudi ne more tajiti napredek v kulturi. Zmota mnogih ideologov je v tem, da smatrajo kulturo za plod posameznih velikih duhov, pa prezirajo, da je tudi ona v glavnem plod razmer, kakor človek sam. Označevati kulturo po posameznih duševnih velikanih, pomeni prav toliko kolikor reducirati vso zgodovino na kralje in cesarje in na vrsto, v kateri so si sledili. Če priznamo napredek kulture in nujnost tega napredka, t. j. niega odvisnost od zakona razvoja, spoznamo. da mora podleči vsaka sila. ki je kulturi sovražna. In če bi bil socijalizem res nasproten kulturi, bi bilo vse njegovo stretmijenle brezupno. Toda trditev ni dokaz. Nihče ni bii doslej še tako srečen, da bi bil do • kazal nekulturnost socilalizma in njegovo nevarnost za splošno kulturo. Resnica ie baš nasprotna. So- cijalizeni dale podlago za višjo in boljšo kulturo. Ali kultura izhaja iz razmer. Tista, ki so jo ustvarile sedanje razmere, je med nami. Imamo jo in uživamo jo. Ako hočemo drugo, nam je 1 treba drugih razmer. Ker pa je člo-5 vek ne le plod. ampak tudi stvarnik 1 razmer, se mora sam pobrigati, da pride do razmer, iz katerih se more poroditi tista boljša in lepša kultura, po kateri hrepeni. Kapitalizem je splodil svojo kulturo. Poznamo io. Taka ie, kakršna mora biti kot posledica faktičnih razmer. Drugačne ne more ustvariti. Lahko izpremeni podrobnosti, zboljša malenkosti, temelja pa ue more premakniti, ker je sam temelj. Za drugo kulturo ie treba drugega temelja. Tega daje socijalizem. Nadomestitev kapitalizma s socializmom pomeni torej izmeniavo fundamenta, pomeni izpremembo razmer. Socijalizem prinaša boljšo organizacijo družbe, s tem boljšo porabo sredstev in kot neizogibno posledico varnejše in bogatejše življenje. Ma-terijalne razmere postanejo za vs* človeštvo ugodnejše. To so tla, na katerih ima kultura vse ugodnejše pogoje, kakor v sedanji družbi. Kultura se lahko razlaga kot predvsem nematerijalna reč — saj le bila razlagana že na vse mogoče in nemogoče načine — toda brez materialnih sredstev le ne more izhaiati. Ako ne bodo ta sredstva služila kakor sedaj le sebičnim namenom posameznikov, ampak vsej družbi, ie precej umevno, da bo njih poraba bolj sistematična kakor sedaj in da bodo vsled tega tudi uspehi znatno drugačni. Ali medtem ko ne more biti nobenega dvoma o takih rezultatih v dovršeni socialistični družbi, se vendar lahko vpraša, ali se ne zgodi vmes kaj takega, kar bi moglo prizadeti kulturi prehude rane. io pahniti tako daleč nazaj, da bi bila od uničevanja povzročena škoda večia od koristi, ki bi jo bilo pričakovati šele za pezno prihodnost in morda ceio spraviti socijalizem sam v nevarnost. Ako se prihaja resno s tem vprašanjem, ga ne more niti sociiallst meni nič tebi nič odkloniti. Sedanji Časi so taki, da se mora celo sam ba-viti vsaj s podobnimi vprašanji. Važen je končni cilj socilalizma, važna ie pa tudi prehodna doba. Nikakor ne pravimo, da je mogoče ves prehod predpisati in mn začrtati vsa pota in vse stežice. Metode, ki so mogoče in metode, ki so potrebne, so odvisne od premnogih faktorjev. Ali več ali manj so odvisne tudi od tistega činitelja, ki nastopi v tej dobi najbolj aktivno — od socijalistov, od sociialističnih organizacij, strank itd. Naloga sociializma je ustvaritev in ureditev nove družbe. To je pozitivno delo, stavbinsko delo. 7a zgradbo nove družbe je treba tal in materijala. Samo razdiranje torej nikakor ne zadostuje. Gotovo ie treba mnogo demolirati, ali razdiranje samo na sebi ni glavni namen. Ta je ustvarjenje. In kadar se ruši, je treba vedeti, kai in koliko naj se poruši, da še najbolje posluži stavbin-skemu namenu. V zgradbo nove družbe spada tudi kultura. Neprevidnemu razdiralcu bi se lahko zgodilo, da bi razdiral In razdiral, pa bi razdrl preveč. Taka nevarnost obstaja vedno v dobi velikih prehodov iz starejših v novejše družbe. Tudi ob prehodu iz kapitalizma v socijalizem obstaja. Krščanstvo v svojih prvih idejah ie pomenilo gotovo napredek napram tedanjim vladajočim razmeram. To dejstvo, ne pa Konstantinova zastava mu je zagotovilo zmago. Ali še danes žaluje svet za dragocenostmi antike, ki jih je uničilo to boljše krščanstvo, ki je pač prav kmalu postalo slabše. — In da je danes na svetu marsikaj dobrega, česar se bo tudi socialistična družba lahko z uspehom posluževala, je treba priznat; Vedno, zlasti pa v dobi prehoda morajo socijalistične sile imeti pr?d očmi, da ni cilj razdiranle, temveč ustvarjanje in da ie sociiallzem poklican Dodati svetu višjo kulturo, torej se izogniti vsemu, kar bi mu moglo to nalogo otežiti ali pa celo za iolgo dobo onemogočiti. V nedeljo, dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne se vrš! v veliki dvorani MESTNEGA DOMA javen ženski shod proti draginji in proti nameravani potvoritvi volilne pravice za ženske. Sodražice! Draginja narašča, le v samopomoči je protiutež! Žena! Potvoriti ti hočejo jednakopravnost v javnem življenju. Stopi na plan, pokaži da hočeš biti v demokratični državi jednako- pravna državljanka!_Odbor kraj, pol. Org. JSDS. Nov predlog za občni zhor konsumnega društva za Ljubljano in okolico. Že dalj časa smo si bili na jasnem, da bo treba lastna denarna sredstva našega društva znatno povečati. V prvi vrsti, da bo treba zvišati delež na 100 K. Ker pa so se izrekli skoro vsi krajevni odbori proti temu. smo sklenili storiti vse mogoče, da se dvignejo vsaj hranilne vloge. Med tem pa je izšla inicijativa o isti stvari iz kroga zadružnikov samih. Člansko zborovanje Sodna ulica-Trnovo je sklenilo enoglasno, da priglasi za občni zbor samostojen predlog. po kojem naj se zviša delež na 100 K, oziroma naj se dividende k deležu pripisujejo, dokler ne bo ta višina dosežena. Tako se moramo s tem predlogom vnovič bavitl. In čim bolj razmišljamo o stvari, tem bolj prihajamo do zaključka, da se je treba zanj ‘iranr-- .jj i i* 40 LISTEK. GLAD. Spisa! Knut liamsun. — Poslovenil Fran Albrecht (Dalie.) Skočil sem pokonci. Slednjič sem postal buden. Iz prsta je curljalo majhno krvi, ki sem Io polizal. Bolelo me ni hudo; rana tudi ni bila močno velika, toda naenkrat sem se bil spet osvestil; stresel sem z glavo m stopil k oknu, kjer sem našel cunjico, s katero sem ovil rano. Ko sem se ukvarjal s tem, sem začutil mokro v očeh, po tiho sem zaihtel pr6dse. Ta suhi, raz-grizeni prst je bil videti tako beden. Bog nebeški, kako daleč sem jo bil pritiral! Tema le naraščala. Ni bilo nemogoče, da ne b* mogel napisati svojega finala tekom večera, 8an>o ako bi imel svečo. Glava se mi je zopet zvedrita mjsjj SQ prji,aja]e jn odhajale kot obi-. ^Pel nisem mnogo; niti lakote nisem fipHnu«0kot Prcd neka5 urami; dc SftLoHtem i'?®,bl še lahko vzdržal. Nemara f1 ? viS i?«* na upanje, če b< šel v S 4l ^ ri’*a'ni ,im tam Pojasnil svoj položaj« so me tam dobro poznali: v dobrih časih, ko sem imel še denar, sem si kupil v trgovinici marsikako žemljo. Ni dvoma, da bi mi dali svečo na moje pošteno ime. In prvič po dolgem času sem skrtačil svojo obleko, odstranil izpadle lase z ovratnika na suknji, kolikor ie to bilo v temi mogoče in sem se tipal nato preko stopnic. Ko sem prišel na cesto, sem se domislil, da bi vendar raje zahteval hlebček kruha Postal sem neodločen, obstal in preudarjal. Pod nobenim pogojem! sem si rekel nazadnje. Žal da nisem bil v takšnem stanju, da bi prenesel hrano; iste zgodbe z vizijami in slutnjami in blaznimi domisleki bi se ponavljale, članka bi ne dovršil ki treba je bilo vendar iti k »Glasniku«, dokler me zopet ne pozabi. Pod prav nobenim pogojem l Odločil sem se torej za svečo. In s tem sem stopil v trgovino. Pred pultom je stala ženska in kupovala; zraven nje je ležalo več majhnih paketov, zavitih v raznovrsten papir.Sotrudnik, ki me pozna in ve, kaj običajno kupujem, je pustil žensko, zavil brez besede hleb kruha v časopis in ga porinil prčdme. »Ne, nocoj bi rad pravzaprav svečo,« sem rekel. Zelo tiho in ponižno sem rekel to, da b' ga ne ujezil in se s tem ne oropal nade na svečo. Moj odgovor ga je zmedel; kar iz sebe. so ga napravile moje nepričakovane besede; bilo odločno zavzeti. Zlasti, ker tudi hranilne vloge le počasi rastejo. Povišanje deležnega kapitala je nujno potrebno, zato ker so se deleži s tenj, da je izgubljal denar vrednost. neprenehoma zmanjševali. Vsak si lahko izračuna, da se danes za 50 kron ne da kupiti niti toliko, kot pred vojsko za 5 K. Preko tega dejstva ne moremo iti. Ako bi hoteli postaviM naše denarno obratovanje na iste podlago, na koji je slonelo pred vojno, bi morali zvišati deležni sklad od pol milijona na poldrugi milijon, hranilne vloge pa od tristo tisoč na pet milijonov Itron. To bi se. moralo napraviti, da bi bilo razmerje med lastnimi denarnimi sredstvi In blasrovnlm prometom isto, kot pred vojno. Ako zvišamo visočino deleža na 100 K, bomo gMBBte SBMSa kaj drugega storili potemtakem samo en del tega, kar je treba. Naši krajevni odbori — in mi sami — smo imeli proti temu zvišanju spočetka svoje pomiselke. Vemo, da uo-veobve^e nisonikdarpopularne in da bo zadružnike težko povsod prepričati, da so nujno potrebne. Strah, da bo povišanje deležev škodovalo našemu razmahu, je na prvi pogled upravičen. A le na prvi pogled. V resnici pa smo v položaju, da moremo dobiti za vsakega izgubljenega prijatelia deset novih. Izgubljamo, lahko posameznike, trpimo lahko v enem ali drugem kraju, v celoti pa ne bomo trpeli. Če se tu pa tam kaka suha veja odlomi, je to morda bolje-, kot če se ne. Mi moramo rasti tudi na znotraj, ne samo na zunaj. Na zunaj smo zadnji čas naglo in silno rasli. Danes imamo v 12 krajih približno 2400 zadružnikov, k o jim bo treba lastne prodajalne šele odpreti! Za vse to le treba sredstev! In tudi zato, da se oskrbljujejo stare prodajalne, tako kot člani zahtevajo, je treba sredstev. Zato se jib mora brezpogojno dobiti. če bi se res zgodilo, da bi nas bilo vsledtega manj, — česar pa se ne bojimo — prav —, bomo pa te bolje oskrbovali Ljudje, ki bi jih morda izgubili bodo taki. ki niso vajeni sami ničesar napraviti in ničesar žrtvovati, pač pa so v stanu še drugim greniti veselje do dela. Takih ljudi nam ni treba biti preveč žal. V nobenem slučaju pa se ne sme zgoditi, da bi bili oziri na te ljudi za ukrepe krajevpih odborov, delegatov in vodstva merodajni. Iz teh razlogov pozdravljamo predlog ljubljanskih zadružnikov in ga vsem delegatom najtopleje priporočamo. Glose. Češki socijalisti proti! terorju krščanskih socijalcev na Madžarskem. Vodstvo stranke čehoslovaških soci-jalnih demokratov protestira v listu »Pravo Udu« proti usmrtitvi komunistov v Budimpešti. Anglija v svetovni vojni. Kakor navajajo uradni viri, se posamezni deli britanskega imperija med vojno prispevali k armadi v nastopnih izmerah: Velika Britanija ie postavila 5.700.000 mož. Kanada 641.000. Avstralija 416.000, Nova Zelandija 220 tisoč, Južna Afrika 136.000, Indija 1.406.000 in ostale kolonije 135.000 mož. Skupna vsota vsega tega voja-' štva znaša 8,654.000 mož. Padlo jili je 851.000, ranjenih ie bilo 2,067.000, pogrešanih In ujetih pa 142.000 mož. Ameriška armada le za časa svoje največie jakosti štela dva m>lii<>iia mož. Britanska armada ie. ko se je sklenalo premirje, štela 1,165.000 je prvič, da zahtevam od njega nego kruh. »Potem morate trenotek počakati.« Je rekel nazadnje in se obrnil spet k ženski. Ona je prejela svoje stvari, dala oetkron-ski tolar, od katerega je prejela ostanek, in ie šla. Zdaj sva bila pomočnik in jaz sama „ Deial je: »Svečo bi torei radi.« S temi besedami je raztrgal ovoi sveč 111 vzel iz njega eno z&ne. Pogledal me je, — in jaz nisem bil v stanu, da bi spravil lz ust, kar sem želel. »Ah, saj res, plačali ste,« je dejal hipoma. Čisto preprosto ie deial. da sem plačal; čul sem vsako besedo. In nato je odštel srebrni denar i* blagajne, krono za krono, svetal, masten denar, — spet ie odštel iz petih kron. »Prosim!« ie rekel. In stal sem tam in gledal sekundo v tisti denar; umel sem, da nekaj ni v redu, a nisem premišljal, nisem absolutno ničesar mislil in sem samo strmel nad vsem tem bogastvom, ki le bleščalo tam pred mojimi očmi. Nato sem mehanično pogladil denar vkup. Bedast od začudenja, pobit, uničen sey stal pred pultom; nazadnje sem napravil korak 1 proti durim in spet olistal. Pogled se mi je za-| pičli v neko določno točko, na zidu, kjer je na usnjenem ovratniku visel majhen foraguljček' in pod njim zveženj trakov. V to sem buUil. Pomočnik Je menil, da bi rad pričel razgo-varjati, ker sem onegavil tako dolgo in ie rekel, urejajoč kup zavojnega papirja, ki je leral razmetan po pultu: »Zdi se, da bo kmalu zima.« »Hm! Da,« Sem odgovoril, »zdi se, da bo kmalu zima. ZdJ se tako.« In takoi na to še: »O da, sal tudi ni več prerano.« Slišal sem se govoriti, vsako besedo tako razločno, kot da govori nek drug človek; govoril sem nezavedno, neprostovoljno, ne da bl sam to čutil. »Tako? Ali menite res?« je rekel pomočnik. Roko z denarjem sem porinil v žep. pritisnil na kljuko in šel; slišal sem, kako sem voščil lahko noč m mi je sluga v prodajalni odgovoril. Bil sem že par korakov na ulici, ko so se vrata prodajalne odprla in je pomočnik zaklical za mano. Okrenil sem se. brez začudenja, brez sledu strahu; samo denar sem zbral in se pripravil, da mu ga vrnem. »Prosim, pozabili ste svojo svečo. vHv-a.lal« ra\ei infrao. - UvaloJ Hvala le (LViic prih.) Stran 2. KAPRI«* Stev. 6. Karla Broša, skladiščnega mojstra, izdatno podporo, izrekam tem potom najprisrčnejšo zahvala Posebej še kk. Papstu in Salomona. — Ana Broš, Ljubljana. Prireditve. Selo reprezentaciiskega odbora akademske omladlne ljubljanske univerze sklicuje na petek, dne 9. t. m. ob pol 3. uri v akad. menzo v »Mari-janišču«. Točna udeležba dolžnost. —■ Krek, podpredsednik. Borštnikov večer priredi v četrtek, dne 8. t. m. ob pol 8. url zvečer gospa Zofija Borštnikova v »Ljudskem domu«. i Društvo poštarjev In poštnih odpravnikov vabi svoje člane na usta- novni občni zbor društva poštnih uradnikov in uradnic, ki se vrši dne 11. t. m. ob 14. uri v Ljubljani 1, pl, smonoška dvorana. Ker se bo neposredno po tem shodu sklepalo o razpustu desedanjega društva, naj prid« vsak, komur je le mogoče urad zapustiti. — Posebna vabila ne razpošiljamo. Zveza poštnih organizacij za Slovenilo v Ljubljani vabi na zabavni večer, ki ga priredi v soboto, dne 10. januarja 1920. v veliki dvorani ho- -tela »Union«. Planinski ples priredi v soboto, dne 17. t. m. ob 20. uri v gornjih prostorih »Narodnega doma« v Celju celjski odsek Sav. podružnice Slovi, planinskega društva. Črna knjiga slovenskega klerikalizma. (Dalie.) mož, med njimi 412 000 pušk. Toda nobeden teh ni vedel, zakaj te je bojeval in tvegal svoje življenje. Organizacije! Pozori N;fzn?njcni letaki Izidejo začet* kom tega meseca. Kakor hitro ilh tiskarna dotiska, pričnemo t razpošiljanjem. To v znanle vsem onim organizacijam, ki so i e naročile le*» Jugoslavija. Stavka cementnih delavcev v Splitu končana. LDU. Split, 6. jan. (DunKU.) Včeraj je bila končana stavka v tvorni-cah za cement v Splitu in okolici, in sicer na ta način, da so se lastniki ln delavci medsebojno pogodil! Po svetu. 1TALUANI ZA PUSTE KORClTL LDU. Split, 6. (DDU.) Italijanski poveljnik na Korčuli je pozval k sebi bivšega župana, narodnega poslanca Arnerija in mu javil, da italijanska vojska kmalu odide. Prosil ga je. naj dela na to, da se sprte stranke pomirijo. Dr. Renner potuje v Prago. LDU. Dunaj, 7. (DunKU.) Državni kancelar dr. Renner bo v petek, dne 9. t. m. odpotoval v Prago. Z njim odpotujejo vodie gospodarskih državnih uradov, državna tajnika dr. Reisch in Zerdik, državni podtajnik dr. Elenbogen, državni tajnik dr. L5wenfeld-Russ, ter več referentov za pogajanja, ki se bodo vodila v Pragi. Iz Prage se bodo dr. Renner in njegovi spremljevalci vrnili v nondeljek, dne 12. t m. Sodrugi, preplavite deželo z našimi letaki: 1. Kaji hočemo socijallsti?/ 2. Moč kapitalistov« Letaki so najsllneiše sredstvo za razštriame socHalizma In naših organizacij. Slov. Socijalna Matica. Ljubljana poštni predal 91. Ustavitev (Arata. LDU. Berlin, 6. (DunKU.) Ravnateljstva tvornic Siemens-Halske in Siemens-Schuckert so danes dopoldne sporočila svojim delavcem, dl morajo vsled pomanjkanja premoga ustaviti obrat. Volitev predsednika v Franciji. LDU. Pariz. 6. (DunKU.) »Agen-ce Havas« poroča: Ministrski svet ie sklenil, da se vrši volitev predsednika republike dne 17. jamiarja. Afera Scapa Flow. LDU. Pariz. 6. (DunKU. - Brezžično.) Vrhovni svet le odobril besedilo pisma, v katerem se določa sporazum z nemško delegacijo glede odškodnine, zahtevane za potopljene nemške ladje v Scapa Flowu. SOVJETSKA RUSUA PONUDILA ROMUNIJI MIR. LDU. Bukarešta, 6. lan. (DunKU.) Romunski dopisni urad Dacia poroča: Socijalistični list »Chemarca« javlja baje iz zanesljivega vira, da St ruska sovjetska vlada stavila romunski vladi mirovni predlog. Rusija priznava priklopitev Besarabije k Romuniji, ako Romunija ne bo poslala čet proti boljševikom. dajo tiste pravice in bte ugodnosti, kakor jih imajo rudarji in pazniki pri rudokopih, ter da dobimo potrebni živež po isti ceni, kakor le v konsu-mih, diferenco pa naj plača obratno vodstvo. Ne zahtevamo preveč. Zahtevamo samo to. kolikor rabimo zase in za svoje družine. Hrane hočemo imeti in obleke! — Še nekaj! Pri »prostosledih« je nekaj paznikov, opremljenih z dekreti okrožne-, ga rudarskega urada Celje, ki so že po šest in več let zaposleni, ki pa jih obratno vodstvo Bresno-Hudajama še sedaj ni sprejelo v poduradniško kategorijo. Ukrenite torej tudi v tem oziru, kar je treba! Naša vodstva naj že vendar enkrat izprevidijo, da se uslužbenci ob teh slabih gmotnih razmerah in 540 K mesečne plače nikakor ne morejo več preživljati in oblačiti, posebno pa ne oni. ki so družinski očetje z večjim številom otrok. Zahtevamo torej takojšnje odpomoči 1 Prizadetemu delavstvu pa, predvsem onemu Iz Hudejame, kličemo: Vsi do zadnjega v organizacijo! S. Razmere v ljubljanskih garniziji« kih zaporih. Prejeli smo in priobčujemo: Razmere v ljubljanskem garnizijskem zaporu so škandalozne. Z jetniki se ra\na naravnost nečloveško. In če-ptav se nahajajo nekateri samo v preiskovalnem, zaporu, se jih vklepa v močne verige, v katerih moralo ležati celi dan. Oni, ki jim ie poverjena oskrba zaporov, ravnaio povsem samovoljno z nesrečniki, ker ni nikdar nikogar, ki bi prišel pogledat, kal In kako se tu dela. Ne bomo tu navajali vzgledov, povemo pa. da se niti v frontah svoječasno ni kaznovalo liudi na take nečloveške načine. Odpravite vse nerednosU. kajti kaj takega kar se tu dela, »civilizirani svet že ni več lepo... Ce treba, bomo o tem še izpregovoriii... Kaj pomeni to? »Pri nas na Glincah je vedno kaj čudnega«, tako smo si dejali, lcc smo čitali na kosu papirnatega škarnic-Ua napisano: »Nujni poziv od županstva«, t. j. razglas, ki govori o tem, kdo da ima pravico voliti od moških aii katere ženske so toliko'samostojne, da bodo lahko volile. Razglas pravi-nadalie: »tvdor se ne orlasi na županstvu v sredo, četrtek in petek, od osme ure zjutraj do opoldneva in popoldne od štirih do šestih zvečer v občinski pisarni, ta izgubi volilno pravico.« Zelo enostavno! Mi delavci protestiramo proti takim naredbam, ker smo prvič tiste ure v službi in je to tudi prekratka doba za zglaševa-vanje. Ako se hoče delati nepristransko in pravično, se mora doba za zgiaSevanje podaljšati in odmeriti tudi na nedeljo. Čas za zgiaševanje naj se mesto od 4.—6. ure določi od f>. do 8. ure zvečer, takrat ko imamo de-iavci čas. Tudi ue zadostuje, da se tak važen razglas nalepi samo v enem izvodu in še celo v taki obliki! In če že županstvo ne more izvršiti potrebnih predpriprav, naj pa koga najame, kj bo izvršil vse potrebno. Mislimo, da so volitve že toliko važne. da mora vsak vedeti, kdaj se ima zglasiti, ako županstvo nima v evidenci svoiih volilcev. časa za to le pa bilo dovolj! Protestiramo torej ponovno proti takemu malomarnemu delovanju! Prikrajšani bomo že itak, posebno ženske, in sedaj še ta obsodbe vredna malomarnost! Popravite torej takoj, kar se še popraviti da! —-Kraj. poL org. JSDS na Glincah. * Podružnica »Svoboda« v Zacor- ju ustanovi v kratkem godbe na lok (orkester). V ta namen se kupi velik bas. Kdor ga ima in £a želi prodati. naj se zglasi v tajništvu »Svobode«. Šelenburgova ulica 6. II. nadstropje. Transport v Prae° 1— t. tn. Opozarjam vse tovariše, ki mislijo poto. vati z zgoral navedenim transportom, da si preskrbe potne liste, ker skupni potni listi niso dovoljeni. Uja odhoda se objavi pravočasno v listih.- Nedijakov se principijelno ne sprejme k transportu. — j akin. Prošnja. Sodruga, ki si je pri di-'skuziji v pondeljek dme 5. t. m. izposodil moj dežnik, zaenkrat še prosim, da istega takoj odda v lokalu organizacije. Ob tem vremenu ne morem bitkbrez dežnika. — Ivan Kralj. Šport in turistika- Smuški tečaj za začetnike v 1. 1920. Dame in gospode, ki reflektirajo na brezplaeni poduk v letošnjem smuškem tečaju za začetnike, naj se blagovolijo čim-preje prijaviti ustno ali pismeno (ime, poklic, stanuje) v podpisanem uradu. — Program tečaja se objavi pravočasno po časopisih. — Tourist-Ofiice. Ljubljana. ' Zahvala. Vsem, ki so mi darovali ob priliki smrti moiega soproga 2. Ob času napovedi vojne. Sovraštvo do Srbov in j hujskanje na vojno. Slovensko klerikalno časopisje je divjalo sovraštva do Srbov. Še mnogo prej. predno so dunajski in bu-dimpeštanski diplomatje sestavili ul-timatum za Srbijo, je »Slovenec« klical po osveti in obračunu s »hudodelskimi« Srbi in ščuval oblasti proti Srbom, bivajočim v monarhiji. V to svrho je pisal dolgovezne članke. Navajamo tu neko primero: »Srbsko časopisje nesramno napada monarhijo, posebno pa še bosanske deželno vlado. Konštatiramc. da slavi srbsko časopisje sarajevske morilce za mučenike, ker so Srbi upali, dabo umor povzročil splošno vstajo v Bosni. Sicer pa se nekateri elementi na Madžarskem zavzemalo za madžarske in bosanske Srbe. čeprav so bili ravno ti Srbi tako silno proteži-rani, da so katoliški Hrvatje občutili to kot kruto krivico... Kdaj bo nehalo vse to nesramno izzivanje proti nam?«. . Z zadovoljstvom ie slednjič mogel »Slovenec* zabeležiti vest, da se ie odposlal Srbiji ultimatum. S še večjim zadovoljstvom pa je poročal o tem. da je srbska vlatla nepovolj-no odgovorila in da je s tem prišel čas »obračuna z velesrbskim hudodelstvom za vselej«. Zagrizenemu svojemu sovraštvu do Srbstva pa je d;d dušica s temi-le besedami: »Ves si d, ki ga je sposobna poštenost proti zločinstvu, ves ta srd se obrača proti srbstvu. Premalo bi bilo rečeno, da bo slovenski vojak storil svojo dolžnost, kajti storil bo več, velik več. Junaštvo slovenskega vojaka se je izkazalo na vseh bojnih poljih Evrope kot neprekosijivo. Njegovemu junaštvu se pridiužuie globoki srd proti brezstidno nesramnemu Srbstvu, s katerim hočemo definitivno obračunati, da bo potem mir za vselej. Naš dobri cesar je žele! .v miru skleniti svoje dni. In če bi imela Srbija le količkaj čuta za čast iu poštenje, bi morala sprejeti pogoje Avstrije. Toda kdo bo čast in poštenje iskal pri kralju, ki Je prišel po umoru na prestol, kdo pri srbski vladi, ki je marijoneta v rokah tistih oficirjev, ki so svojedobno pomorili kralja Aleksandra hi njegovo soprogo! Zato kličemo s slovenskim ljudstvom: Cesar Franc Jožef, slovensko ljudstvo stoji za teboj! Smrt sovražnikom! Bog živi in ohrani našega cesarja in širno Avstrijo!«... Ko je bilo vojno stanie s Srbijo že gotova stvar, je »Slovenec« smatral za svojo patriiotično dolžnost s pisano besedo hujskati ljudi na vojno proti Srbiji. Drugi dan potem, ko le »še prevladovalo mnenje, da bo Srbija sprejela avstrijske zahteve pod pogojem, da se zaveže Avstro-Ogr-ski plačati vse nastale mobilizačne stroške in je bila tačas vojska s Sr -biio že neizogibna, čeprav bi se Sr- Kultura. Marii Kogoj: Troie solospevov s spremlievanjem za glasovir. Ljubljana 1919. Cena 8 K 40 vin. Naslovna glasbena publikacija je ravnokar izšla v knjigotržtvu in se dobi v »Jugoslovaski knjigarni«. Izdajanje slovenskih glasbenih del, ki se je doslej vršilo brez vsakega načrta im i urejene smeri, tvori v današnjih časih še prav posebno žalostno pog*sv -je naše kulture. Zato Je iskreno pozdraviti iniciiativnost mladega komponista. ki ga poznamo iz onih maloštevilnih skladb, ki jih ie prilično priobčil v »Novih Akordih«, »Dom iu Svetu« itd., kot moderno stremečega umetnika. Delo je okusno opremljeno, izvrstno tiskano in je cena prav skromna, posebno vočigled draginji drugih grafičnih izdani,1 predvsem seveda kniig, še boli ra i>> . mih, ki se, nadvse pomanj^^vo li-tografirane prodajajo po razmeroma bi ja tudi popolnoma podvrgla av-stro-ogrskim zahtevam«, je bilo čt« tati v klerikalnih Ustih silno ostre, t strupenim sovraštvom do Srbovi pretiasičene članke. Navedli bomo ta le par odlomkov. »Slovenec« je zapisal med drugim to-le: »Avstrijska monarhija, naš dom, je zgrabila za meč! Vseh avstrijskih ljudstev srca je zvezala eoa misel; »Bog ohrani...« Ali naj mar pustimo, da nam živim Avstrijcem režejo kos za kosom z našega telesa, ali morda celo, da zgrade na razvalinah Avstrije nove države?! NikdarI — Vojska med nami in Srbijo je vojska pravice nad krivico .to je boj vl-teštva proti nizkosti... 600 let dr-žiio naši slovenski junaki avstrijsko-habsburški prapor, ki je ostal vedno čist in brezmadežen in tak bo ostal, dokler jc kaplja krvi v zvestem slovenskem srcu (nb! klerikalnem!).., Bog varuj našo katoliško Avstrijo ln jo blagoslovi s svojim blagoslovom! Občudujemo našega presvitlega cesarja, ki v teh težkih dneh tako od« ločno vodi po Božji Milosti mu izro-čeno slavuo habsburško monarhijo... Občudujemo ga...« Ob napovedi vojnega stanja s Srbijo so izšle v »Laibacher Zel« tung« posebne odredbe, tičoče se x javnega reda iu vedenja ob mobilizaciji. »Slovenec« lih je priobčil in ob koncu blagoslovil z besedami X. »Naj se v čast in slavo premile, častitljive naše habsburške monarh je točno izpolnjujejo. Slovensko ljudstvo naj tudi v malenkostih dokaze, da hrib in hrast se omaja, zvestoba Slovencev pa trdna in neomahlliva ostane«... Napoved vojne so klerikalci silno težko pričakovali. Končno so vendar mogli vzklikniti: »Avstrija se ie našla!« V teh resnih zgodovinskih dneh, v času, ko so naši sovražniki proglasili našo državo za grob, se je n« mesto groba pokazal velikan — avstrijska monarhija. Jekleni smo postali in veliki tako, da s ponosom trkamo na junaška avstrijska prsa (!) pred celim svetom. Naša armada bodi pozdrvljena! Ti naše upanje, na’!* vse! . . . Dovolj Je že zasmeha, dovolj je sramotenja in izzivanja, dovolj je potrpežljivosti in mehkih besedi. dovolj je izgubljenih milijonov, gospodarsko uničenih eksistenc ln propalih gospodarstev. To ni ved življenje, to le umiranje. (Dobro simbolizirano klerikalno - kapitalistično gospodarstvo!) Zato naprej ne sre večj Avstrija se ie našla 1 Našli smo se v edinosti in ljubezni l - . . Edinost Avstrije Je vez Edinost Avstriji je jez. Edini gremo zanjo v boj, »O Avstrija, Ti dom si moj!« O Bog. vrni nam dneve staro-slavne in srečne Avstrijel Živela Avstrija! Doli s Srbijo!« (Dalje prih.) mnogo višjih cenah. Pri vladajočem pomanjkanju izvirnih slovenskih muzikali!. bo ta zvezek dobrodošel vsem onim, ki jim ie na tem. da izdajanje glasbenih del absolutne umetniške vrednosti popolnoma ne prestane. Isto priča tudi zamrn.vo dej-stvo, dci so bile tc skladbe r oinponi« rane' pred sedmimi leti. ko ie bil komnonist še v sedmi šoli in da HH je navzlic temu še seda) smatral vredne za tisk. O publikaciii, ki zasluži pozornost vseh, k* lun je prt srcu slovenska kultura, bomo o priliki obširneje stvarno poročali. Dr. K. D. »Učiteljska tiskarna« v LiubManl je izdala in založila »Š o 1 s k i L i s t< v 3. stopnjah (3 zvezki) kot nadomestilo za čitanke, in sicer za dobo. dokler nc izidejo času in Atovi državi primerne čitanke, ln ravno omenjeni »Šolski List«, ki je izšel v založbi »Učiteljske ti-skarne«, bo ?a prehodno dobo izvrstno sluzil Novice. — Jugoslovanski! krona Je notf-rala dne 5. januarija v Curlhu 1, v Trstu pa 14 do 14.5. — Kontrola železniškega o*obJa. Ministrstvo za promet Je izvedlo tajno kontrolo železniškega osobja. Kontrola Je svoj posel že začela ln pokazali so se že tudi znatni uspehi. Tako .so našli 2. t. m. ponoči v Ba-tajnici postajenačelnika opitega in v družbi tamburašev, ta sicer ravno pred prihodom brzovlaka. Ta posta-Vjnačelnik Je bil takoj suspendiran ter se Je uvedla proti njemu sodna preiskava. — »Glasbena Matica« v Mariboru. Prihodnja pevska vaja Je v petek, dne 9. Janurja ob pol 8. uri zvečer-v risainici deške meščanske Sole. Kaiserstrasse 1 (L nadstropje, stranski vhod v poslopje realke). Ker moramo izpopolniti moški pevski odbor in izvoliti ženski pevski odbor, pridite točno, polnoštevilno ln pivedite novih pevk in pevcev s seboj! — Pevski odbor. — Tatvina na mariborski gimnaziji. Ko je sluga gimnazije na starega leta dan izplačeval profesorjem plače, ie bil nenadoma poklican v ravnateljevo sobo. Pustil le denar na mizi, a ko se je vrnit denarja — 18.600 K — ni bilo več. Neki dijak, ki'je med tem čakal pred šolo, Je rekel, da je med tem šel v šolo neki vojak in se kmalu zopet vrnil. Slučaj še ni pojasnen. -- Postajališče Blanca. Z dnem 8. januarja 1920 se otvori izogibali-Sče Blanca In z istim dnem se prenese dosedanje postajališče Blanca na progi Zidani most-Sisak, med postajama Sevnica-Rajhenburg, v poslopje novega izogibališča. Vsi osebni vlaki ustavljajo v izogibališ^u. Dopuščen je. kakor dosedaj. promet z osebami, prtljago in pospešenim blagom. — Farmacevti v Splitu stole pred gibanjem, ker lekarnarji zaposlujejo svoje nekvalificirane hčere, dočim so nekateri kvalificirani farmacevti brez mesta. — Število civilnih porok vedno večje! Češki listi poročalo, da vedno večanje civilnih porok praškega nadškofa zelo skrbi. V času od 1. Januarja do 30. septembra 1919 je znašalo število civilnih porok 532 o< 2015 poiok, ki so se vršile v tem Času v Pragi — O, ni prijetno bit duhovnik v teh hudih časih! Dnevna vesti. Da se ue bo delala krivica. Spoštovani g. urednik! V 4. številki »Napreja« z dne 6. jamiarja t. 1. ste objavili med Dnevnimi vestmi notičo pod napisom: »Nečuveno postopanje šolskega upravnega referenta dr, Skaberneta«, Ker sem v. tožbi zastopal tožnika g. prot. R. Grošelja, ki je dobil uradni nalog za tožbo proti g. prof. dr. Menceju. v as vljudno pr osmi, da blagovolite potrditi, da predmetne notice ni niti pisal niti inšpirlral g. prof. Grošelj. Obenem si dovoljujem pripomniti, da le bil gosp. prof. dr. Mencej zato oproščen, ker mu Je sodišče priznalo. da Je govoril v dobri veri kot <*•-ča stvari, ki jih je slišal, ne pa morda zato, ker bi bil g. pref. kako nečastno dejanje dokazal. Dokaza resnice g. prof. dr, Mencej niti nastopil ni. — Zahvaljujem se Vam. g. urednik, za Vašo prijaznost, da te vrstice priobčite. — Dr. Milan Korun, odvetnik. (Uredništvo rade-volje potrjuje, da predmetna notice ne izvira od strani g. prot. Draginja hi obleka. Preieli^mo: Veliko se piše o dragl-njL A skoro nič se ne omenja kmeta, ki je tudi velik pospeševatell te no-zgode. Neverjetno je. kako dandanes premožni kmet odira takozvane male ljudi. Pred vojno zadolžen, ne-imovit in od sile ponižen. Je med vojno obogatel. Zrasel mu je greben in prej mehko srce mu le postalo kamen. Računati ubogemu delavcu, učitelju ali uradniku 3 K za ialce, druga živila pa tudi za nezaslišane cene, to ie njemu pravično, ln. da še sploh proda, to Je še posebna njegova »milost«, ki Jo skaže revežu, navezanemu na malo plačo. Petičnemu kmetu se dandanes dobro Dozna* da ne trpi nobenega pomankanja. Njemu danes denarja ni več treba, tako pravi sam. Zato tudi ne mara niti drago prodati svoiih živil in živine, ker Je slišal, da bo denar pade in bi potem ne imel niti blaga niti denarja. Zato bi bil prav skrajni čas. da se tudi temu odpomore. Revni delavec in uradnik stradata in garata vse božje leto in nimata ničesar obleči, kmet in trgovec pa se Jima prezirljivo smejita v obraz... Slabe gmotne razmere rudarjev ln paznikov na deželi. Iz krogov rudarjev in paznikov na deželi nam pišejo: Rudarji ln pazniki pri »prostosledih« na dežel* žive v zelo slabih gmotnih razmerah. Zaslužijo namreč pri trudapol-nem svojem poslu po celih 18 kron na dan in ne uživajo prav nobenih ugodnosti — recimo kake aproviza-cije ali sličnega. Nasprotno! Kar nas je na deželi pri »prostosledih«, moramo ves živež plačevati precej •dražje, kakor delavstvo v industrijskih krajih. Vse prošnje za izbojša-nje naših gmotnih razmer na prisrtoJ7 na mesta so zastonj. Tako n. pr. rudarsko vodstvo Bresno-Hudšiama v Laškem na naše prošnie nikakor ne reagira. Obljube, da dobimo aprovi-zaciie iz konsumov, pa se še dosedaj ni ničesar izcimilo. Zahtevamo zato prav odločno, da se nam nemudoma take. Brzojavne vesti. Stev. 0. fAFBIi Sira n H, Šolski mladini, celo odrastli ga bodo s pridom in zanimanjem čitali. »Šolski List« |e višji šolski svet aprobi-rai. Cena posamezne stopnje je 2 K, 3 K SO vin. in 4 K. Veliki simfonični koncert v Mariboru. Mariborska divizijska godla priredi dne 9, t. m. ob 20. uri (ob S. uri zvečer) v slavnostni dvorani pivovarne Gotz v Mariboru rod vodstvom g. kapelnika Ferdo Herzoga in s sodelovanjem virtuoza na klavirju g. Hermanom Frisch veliki simfonični koncert. Knjižnica belgrajskega vseučilišča. Po dolgem iskanju so našli m spravili v Beigrad knjige iz knjižnice beigrajskega vseučilišča, ki so jih Bolgari biii spravili v Soiijo. Velik del knjig politične in zgodovinske vsebine je zmanjkal, ker so Bolgari Uike knjige uničili. Zdravstvo. Zdravilišče za Jetične m Ooltilku. Za invalidne voiake. ki bolehajo na Jetiki oziroma okrevajo od te bolezni, ima Poverjeništvo za socRalno skrbstvo na Golniku pri Tržiču na Gorenjskem na razpolago vsem modernim higieničnim zahtevam odgo-vaiiajoče zdravilišče. Na razpolago fe še okoli petdeset postelj. Upravičen! refiektanti naj prosilo za sprejem ustmeno ali »Ismeno pri imenovanem poverjeništvu. Ne morete sna«? Niti dela«? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Fetler-Jev Dravi Elza-fluid. 6 dvojnatili ali 2 veliki špecijalni steklenici 24 K, Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza - krogljicami. 6 Skatijic 21 K. — Želodec okrepča-foča švedska tinktura 1 steklenica 12 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller. Stupica donja, Elzatrg št. 252. (KrvatskoK —D— 939 Iz stranke. SODRUGI IN SODRUŽiCE! V četrtek, dne 8. t. m. ob pol 8. uri zvečer vsi na diskusijski večer v Mahrovi šolil Posebno pa se vabijo sodruiice, ker je stvar za nje zelo važna. Izredni občni zbor splošne delavske zveze »SVOBODE« v Ljubljani se vrši dne 1. februarja 1.1. v dvorani Mah rove šole, Krekov trg štev. 10. Dn e vni r edt 1. Sprememba pravil; 2. zvišanje prispevkov; 3. razgovor o sklenjeni resoluciji se zadnjem strankinem zboru Imena in naslove izvoljenih delegatov je vposlati najpozneje osem dni pred Izrednim občnim zborom. Ravnotako vse samostojne predloge k dnevnemu redu. Zastran stroškov delegatov je razvidno iz društvenih pravil, odstavek 26. Krajevna politična organizacija šiška sklicuje dne 10, t. m. ob 7. uri zvečer v gostilni pri »Zvezdi« društven shod. Ker Je stvar zelo važna, je dolžnost vseh zavednih sodrugov in sodružic shoda se udeležiti. Krajevna politična organi? adi«, podružnica Šiška. Seja se vrši v petek, dne 9. t. m. ob 7. uri zvečer v prostorih konsumnega društva. (Pisarna sodr. Jurčiča). Telovadba »Svobode« za Ljubljano se vrši za obrtni naraščaj m člaue vsak pondetjek, sredo lu petek na učiteljišču na Resljevi cesti od 7. ure dalje; za deški šolski naraščaj vsak četrtek od 5. ure dalje na ljudski šoli na Ledin i,Komenske-ga ulica; za gojenke in članice od 7. ure zvečer dalje na realki. Krenimo tudi naše tekH Tudi šolske deklico prijavite tako! v tajništvu »Svobode-, šeienburgova utica 6. Telovadnice so kurjene. Telovadni odsek podružnice >;Svobode« v Spodnji Šiški naznanja, da se vrle telovadne vaje za šolski naraščaj v nedeljo od 2.-do 4. ure, za člane v pondeljek in petek od 7, do 9. ure zvečer In za članice v sredo od 7. do 9. ure, vselej v telovadnici slovenske šišenske šole. Telovadnica je kurjena. — Odbor, Sodrujd, sodružice! Na delo. da se čimwe.ie ustanovi telovadni od* sek ^Svobode* v Mostah. Nabirajte člane tn se pripravite. Telovadba »Svobode« z« Vič-Gl:;ee-l?ož«o dolino se vrši v telovadnici nove slovenske ljudske šole na Viču, in sicer za ženski šolski narašča? vsak torek od 6.-7. ure, od 7. ure nadalje se pa vrši telovadba za gojenke in članice: vsako soboto od 6.—7. ure zvčer ima telovadbo deski šolki naraščal, od 7. ure nadalje pa obrtni naraščaj in člani. Telovadnica zmeraj kurjena. Glasbeni odsek šišenske »Svobode« ima svojo prvo vajo v soboto, dne 10. t. m. pri sodpugu Kovaču, Žibertova ulica 188 Vaje naj se udeleže vsi sodrug, ki imajo glasbila in veselje do glasbe. Nekaterim sodru-gom bo glasbila preskrbela podružnica. Zberimo se torei in si skušajmo nekaj ustvariti! — Odbor. Ruski kričžok raheči. Vsem katere Je družila usoda v ruskem vjei-ništvu, kjer smo doživeli žalostne »n vesele dni in gledali prerojenje Velike Rušile, Je nujno potrebno, da sl osvežimo spomin in obnovimo na§e medsebojne žveze s tem, da se udeležimo dne 12. januarja ob 7. uri zvečer ustanovnega sestanka »Ruskega rabočega kružoka* v Mahrovi hiši, Krekov trg 10. — Sklicatelji. NefnovfltfSa porola. (Vesfl LDU.) MRNITEV VOJNIH VJETNIKOV IZ ITALIJE. Belgrad, 6. Jugoslovanski poslanih v Rimu. gosps \AntonHevič se le sporazumel z italijansko vlado glede repatriacije jugoslovanskin vojnih ujetnikov. Vsak teden bo odpotoval transport 20000 mož. Bržkone presega število vojnih ujetnikov vsoto 30.000 mož. Vojni minister Hadžič je ukazal poveljniku 4. armade v Zagrebu, naj pripravi vse potrebno za prejem teh jugoslovanskih vojakov. Povodom tega je bil poveljnik dravske divizije general Smiljanič pozvan v Zagreb. Odrejeno je tudi, da bodo repatriirani vsi Jugoslovanski podaniki, ki so bili med vojno internirani v raznih zavezniških državah. Z ozirom na to Javlja Reuterjev urad iz Londona z One 1. januarja: »Times* objavljajo depešo iz Splita o, izpustit vi Jugoslovanskih Voinih ujetnikov Iz Italije dospejo v Split vsak dan Jugoslovanski ujetniki v skupinah do 200 do ,300 mož: to kaže jasno, da Je italijanska vlada zavzela spravljivo stališče v dalmatinskem vprašanju. VOLILNI RED. Belgrad, 6. »Politika« javlja, da bo volilni red prihodnji teden izgotovljen. Vlada še ni sklenila, ali bodo dne 16. aprila samo volitve za kon-stituanto ali tudi za parlament. Kar se tiče števila poslancev za konstitu-anto, so mnenja različna. Večina ministrov misli, da naj bi znašalo število poslancev za k^nstituanto 600r drugi pa menijo' da zadostuje 300 do 350 poslanccv. Vprašanje o udeležbi članov opozicionalnega lrloka se bo rešilo v ustavnem odseku po počitnicah. Del radikalnih poslancev ba?e misli, da aai se radikalci udeleže priprave tega projekta za novo ustavo. Prejkone bodo storili to tudi člani narodnega kluba In skupine dr. Koroščeve. DOLOČITEV ENOTNIH CEN ZA. KLAVNO 2IVINO. Ljubljana, 7, Uradno se poroča: Deželna vlada za Slovenijo Je stopila v zvezo z zemalisko vlado v Zagrebu radi določitve enotnih cen za klavno živino na vsem področju Banovine in Slovenije. RATIFIKACIJA MIROVNE PO-GODBE Z NEMČIJO . Belgrad, 7. Mirovna pogodba z Nemčilo se bo ratificirala v drugi polovici tega meseca. Dotlej bo tutfi že dotiskano besedilo te pogodbe, in sicer v srbohrvaščini in slovenščini. Besedilo pogodbe z Avstrijo Je tudi že v tisku in se tiska v Zagrebu in v Ljubljani. ZBOROV ANJE POSLANCEV IZ ZASEDENEGA OZEMLJA. Zagreb. 6. Dne 6. januarja 1920 so se sestali v Zagrebu narodni poslanci iz zasedenega ozemlja, da vza-mejt na znanje poročilo deputacije Jz njihove srede, ki je bila v Parizu, da razloži mirovni konferenci zahtevo in pritožbe prebivalstva, ki ga zastopajo omenjeni poslanci. Izvajanja deputacije so bila sprejeta z odobravanjem. Po razpravi o zunanje- in notranjepolitičnem položaju naše države in o razmerah v zasedenem ozemlju so poslanci soglasno sklenili, da se v svrlio kar najenergičnej-šega zastopanja interesov naroda iz zasedenih krajev združijo v neodvisno parlamentarno udruženje poslancev iz zasedenega ozemlja. VOJNA ODŠKODNINA SRBIJI. Belgrad, 7. Predvčerajšnjim dopoldne se je v Parizu končala seja Jugoslovanskih delegatov z zastopniki francoskega ministrskega predsednika glede vojne odškodnine, ki jo Ima dobiti Srbija. Naši delegat je so nastojali na tem, da se prizna Srbiji prednost pri priznanju deleža in splošne vojne odškodnine. Posebno poročilo veli, da je bila ta zahteva odklonjena. Nato je Francija zahtevala, naj ji Jugoslavija odstopi prebitek žetve iz leta 1920., na kar pa naša vlada ni mogla pristati. Francozi so vsled tega v soboto odstopili od svoje zahteve. Kakor znano, so nam zavezniki ponudili 5% splošne vojne odškodnine, dočim so naši delegati zahtevali 6%. Predvčerajšnjim je v tem pogledu padla rešitev. Naši državi pripade iz splošne vojno odškodnine vsota ene do poldruge milijarde frankov. Uradno poročilo o tei seji doslej še ni dospelo v Belgrad. ZA KVARNERSKE OTOKE. Belgrad, 7. G. Ante Andrijevlč-zastopnik kvarnerskih otokov, le iz Lošinja poslal vladi brzojavko, kjer jo prosi za pomoč, da se odrešijo tl otoki. Izguba Lošinja bi bila tim ob-čutnejša, ker Je otok velikega pomena za Ijrodarstvo in ladjedelstvo. Nad 75% prebivalstva ja Jugoslovanskega, dočim je 27 oseb za Italijo. V najslabšem primeru naj bi se odredilo ljudsko glasovanje. NOVI DINARSKI BANKOVCI. Belgrad, 7. jau. Po pravoslavnih božičnih praznikih se bo začelo opremljanje novih dinarskih bankovcev z označbo v kronski veljavi. Za to natjskovanje so naročeni posebni strogi in klišeji, da bo tako natiska-vanje čimprej končano. Iz dejstva, da so naročeni novi klišeji, proizhaja, da na merodajnih mestih že vedo relacijo med dinarjem In krono. Verjetno je. da bo relacija 4 : 1. CEHOSLOVAŠKA NARODNA SKUPŠČINA. Praga, 7. (ČTU.) V proračunskem odseku čelioslovaške narodne skupščine so danes sprejeli nastopne točke: Ministrstvo za socilalno skrbstvo, vrhovni kontrolni urad. ministrstvo za enotno postavodalo in upravno organizacijo, predsednik republike, pisarna predsednika re-publike, narodna., skupščina in ministrstvo za notranje stvari. Poročevalec dr. Horaeek je iziavil, da se bodo nekatera nezasedena poslani štva še v tem letu zasedla. Ministe-rijalni svetnik dr. Stepanek le kot zastopnik ministra za zunanje stvari izjavil, da so neresnične vest! o tem, da je odgodeuo ljudsko glasovanje na tešinskem ozemlju. POMANJKANJE PREMOGA V - PRAGL Praga, 6. (čTU.) Vsled pomanjkanja premoga bodo od 8. jan. dalje praške občinske plinarne ustavile oddajo plina od osmih do enajstih in od štirinajstih do šestnajstih. Tudi obrat v mestnem vodovodu trpi vsled pomanjkanja premoga. ŽELEZNIŠKA STAVKA V BOLGARIJI. Belgrad, 7. O dogodkih v Bolgariji poroča »Politika« preko Pirota; Stavka na železnicah traja dalje. Na mnogih mestih so se krvavo spopadli vojaki in stavkujoči komunisti Vse kaže, da dobiva boljševiška organizacija v Bolgariji močno podporo. Ministrski predsednik Stambulin-ski je mobiliziral svoje pristaše. Ponekod so vojaki-železničarji prevzeli železniško službo. Pozvani so pod orožje tudi stavkajoči uslužbenci pošte in brzojava. DR. LAMMASCH UMRL, Salzburg. 7. (DunKU.) Sno8 Je tukaj ,umrl univerzitetni profesor in bivši avstrijski ministrski predsednik dr. Henrik Lainmasch v starosti 67. let. Zadela ga je kap. TROCKI ŠE ŽIVI! Berlin, 7. (DunKU.) »Lokalanzel- ger« poroča iz Kodanja: Litvinov izjavlja, da so vesti o umoru Trockega brez podlage. POVODENJ V FRANCIJI. , Pariz, 6. (DunKU.) »Agence Ha- vas« poroča: Ker je dež že nekaj dni ponehal, pada Seina. Vendar je škoda zelo velika. Več tvornic le moralo ustaviti delo. Iz Slovenile. Selca pri Škofji Loki Pri nas se je začela široko šopiriti 'liberalna stranka, oziroma nekaj li- beralnih »g; untarjev«, kakor jih ljudje radi nazivajo. Tl denarni možje, ki so vsi hudi nasprotniki socijaliz-ma, so ustanovil! neke vrste zadrugo za živila. Namen je prozoren. Na eni strani hočejo ti možje delati mastite dobičke, na drugi pa ubogo in ne%edno ljudstvo zalagati s ^ceneno« moko, da bi ob volitvah ljudje glasovali za liberalno stranko in bi agitacija za to stranko sploh bila plodonosnejša. G. Fr.« Hajnrihar, nekdaj ubogi pomočnik,- sedaj veliki lesni trgovec, pozna naše ljudstvo prav aotro. ker mu Je že toliko na kap znosilo. Zato je sedaj tudi ustanovil tisto zadrugo in si h koritu pritegnil tudi bivšega avstrijskega poslanca in dr. Šusteršičevega pomagača, sedaj agilnega lib. agitatorja in govornika, g. Demšarja Jz Čres-njevice, Ubogo in zavednoljudstvo le takoj spoznalo nakane teh mož, zato jim ne bo nikdar sedalo na limanice. Predsednik omenjene zadruge je mali posestnik iz Selc, A. Hajnrihar. Ta je že lansko leto. ko Je bilo žito še bolj poceni, nakupil po loškem polju v ta namen veliko žita. Seveda ne zato, da bi ga letos tako poceni prodajal! Drug mož. ki je še pri tej zadrugi. Je g. Fr. Šinkar, zagrizen sovražnik socijalnih demokratov. On jfe strasten liberalec, nje-gova hči pa strastna klerikalka. Z dveh strani rač boljše nese! Ali gospodje, ubogega ljudstva ne boste več tako lahko ioviJi v svoje zanj-ke’ Vedite, da ie vojska spametovala ljudi v marsičem! Oh volitvah 1 zato ne !>r> 'žetve za vas ... Radeče pri Zidanem mostu. V nedeijo. dne 28. grudna. 1919 je imela krajevna poltlčna organizacija v Radečah svoj H. redni občni zbor, na katerem so odborniki podali poročila o njihovem delovanju. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: za prvega predsednika Pičl-nln Alfred, za drugega predsednika Klselj Karl, za njegovega namestnika Rupnik, za I. blagajnika Debelak Leopold, za namestnike: Maurin Peter. Janoš BertL Slak Jožef, za tajnika Petrič Anton, za namestnika Novak Franc, za preglednika računov Nadu Jožef, za namestnika Gramc Franc: za odbornike: Za-hrastmk Jožef, Zorc Martin. Novak Tomaž. Peoeluak Martin. Debelak Ferdinand. Sotlar Jožef. Pohar Fr,. Ule Franc. Bevk Jernej. Medvešek Franc. Zaupniki za Vrhovo: Martin-Šek Ivan, Kržan Ivan. Majhen Ivan. Kočevje. V »Jugoslaviji« se je pred tednom dni nekdo obregnil ob vodio okraJne bolniške blasaine v Kočevju. Dopisnika neznansko boli srce. da od tega ».nemškutarjae. kakor ga on naziva, izvira oni veliki razvoj JSDS v Kočevju, k! povzroča počasno umiranje narodne socijalne zveze. Dopisnik govori o sovražnosti, ko vendar sam najbolj črti in prezira vse tiste, ki ne trobilo v njegov rog. Dopisniku tudi ne tigaia. da se strankam dajejo pojasnila tudi v nemškem Jeziku. Posebno pa ga Jeze visoki prispevki, za kalere se prej ni nihče brigal, ko so se 7 delodajalci sklepale poeodbe v škodo delojemalcev. Prejšnji komisar Je imel 300 K plače, nakar se mu je isto zvišalo na 400 K. Upravne stroške je imel prav majhne in vendar ni oddal za dobo 6 mesecev uradovanja nič več in pič manj k,^t 1700 K gotovine in nebroj predloženih računov v plačilo. Prav Rotovo ni bilo takrat dela niti za eneea. Sicer se je pa tako vzorno uradovalo, da so uslužbenci denar inkasirali, v Knjigah pa še danes nJso računi poravnani. Pač ni bilo takrat dela niti za enega, ko je g. komisar prišel ‘-b 10. uri v urad in Je uradnici, naibržs samo za posebne stvari nameščeni, rekel: *Ab. danes se mi ne ljubi delati. * — Knjige seveda so bile vse v »redu«. Tpv’1 se pri takih razmerah ni čuditi, da so bili gg. obrtniki, »slučajno nasprotniki socijalizma*. prav zadovol ni in niso imeli vzroka, pritoževati se čez velike prispevke. Narodni sociialisti. veliki delavski »prijatelji«, radi. zabavljalo le čez delavstvo, »ki hoče tako velike plače, delati pa nič.« Kapitalisti pa bodo po njili mnenju prišli v nebesa zato, ker so si pošteno »zaslužili« denar. Za danes naj bo dovolj. Drug’č pa še kaj več o tem. o čt^nur že vrabci po strehah Čivkajo. Rajhenburg. E>ne 15. decembra se Je tu ustanovila podružnica »Svobode«, štej« že preoejšnje število članov. Obeta se pa. da, bo kmalu dosegla tako število članov, da bo ponos tamošnjR-mu delavstvu. V odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: predsednik Franc Hočevar, tajnik 'Alojzij Str- gar, blagajnik Karl Trauner; odborniki: Franc Črnivec. Anton KrtuŠ, Karl Hočevar. Franc Stegnšek. Viktor Zupanc, Jožef MoŠkon, Edvard Pohle. Izvoljenemu odboru želimo uspešnega dela na' izobraževalnem polju. Limbuš pri Mariboru. Na zadnjem shodu se je ustanovila v Limbušu pri Mariboru krajevna organizacija JSDS. Za predsednika je bil izvoljen sodrug L. Šauperl, za tajnika sodrug J. Novak, blagajnik je sodrug F. Ceh, preglednika računov sta s. J. Breitenebner in s. A. Pušnik. Odborniki so: s. Rodošek Jos., s. Julčka Janžekovič in s. Eliza Letnik. Na shoda so govorili; strankin tajnik \Valisch, s. Nachtl-gall in s. Novak. Navzoče delavstvo, viničarji lu posli, vse Je bilo navdušeno od, besed govornikov, ki so M-al! neznosne razmere, v katerih živi delavstvo na deželi. Vpisalo se le veliko število novih članov, med temi veliko žensk. Prostori, kjer se je vršil shod, so bil nabito polni, znamenje, da so naše ideje prodrle že skoraj v sleherno gorsko kočico. Mi s* bomo neumorno borili za svete pravice ljudstva bi naši uspehi bodo delavce, reveže, trpine zadovoljili. Sp. Dravograd. Pri Sv. Križu nad Sp. Dravogradom se je vgnezdil župnik Gabroa po imenu. Sedaj načeljuje klerikalni nemškutarski družbi in dela med ljudstvom veliko zgago. Razlike med cerirvijo in »oštarijo« ne dela nikake. Ljudje že obljubljajo, da mu postavno kar v restav. pri Cašu oltar. Gabron sikio napada socijaliste, posebno pa železniške uslužbence. Klerikalno nemškutarsko družbo bomo, če treba, razkrinkali z imeni, ker Je tudi ZJŽ v nji častno zastopana. Pošten človek pred to družbo: ni več varem. Politično oblast V, Slov. Gradcu opozarjamo resno na to družbo, ker se bo marsikaj razkrilo. drugače bomo prisiljeni, pri« s fakti na dan. Okrajno glavarstva prosimo pojasnila, kako da more Gabron na lastno pest uprizarjati veselice ln plese in brez vsake kontrole« Priredil Je že Štiri take veselice z visokimi dobički. Pričakujemo od okrajnega glavarstva, da napravi svojo dolžnost, čeprav morda V, marsičem simpatizira s to družben — Na svidenje! Roeateo, * . Tukajšnja politična organizacija Je -nedavno priredila veselico, ki Je bila piva naša prireditev v tem kraju« Veselica je zelo lepo uspela. V rogaškem okraju se ljudstvo pridno orga-nizira v naših organizacijah. Ziv« socijalistfčen proletarijatl Malenše pri Kostrivnici, Pred dobrim tednom se je vršil orl nas socilalno demokratični shod. v Poročala sta sodruga Cepin in Vid-gaj iz Rogaške Slatine. Shoda se Je v obilnem številu udeležilo tudi zen-stvo. Mojstrana. Pri nas smo imeli javni ljudski shod. Predsedoval mu Je sodr. Mandelc iz Mojstrane, poročal pa ie sodrug Košir t Jesenic o političnem položaju. Več sodrugov Je takoj pristopilo k politični organizaciji. Izvolil se Je nato tale odbor krajev n« politične organizacije: SodrflgiJ Mandelc Jak., predsednik; Podrekac Matevž, tajnik; Košir Boštjan, blagajnik; Rekar Andrej, Stanovm« Matevž. Berginc Ivan, odborniki f Rabič Franc, preglednik. — Ustanovili smo torej organizacijo v kraju, kjer ni bilo dosedai še nobenega or-ganizatoričnega življenja. Delavski ljudstvo, na plani_____________________ - Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Rudoli Golouh* Tisk »Učit, tiskarne« v IJuhhani. , Med. univ. dr. Ivan Pintaf praktičen zdravnik, strokovni zdravnik za ženska botezni ter porodništvo ordinira odslej redno od 1 do 3 pop. v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5, vhod Ribja — — — ulica 5. — UnlftnUn Unfitb tovarna DomiaJe, prejema lElERlin matSK v»ako soboto na Sv. Jako-ba trgu v Ljubljani stare ženske In moško klobuke v popravilo. Druge dni v tednu p« lih pobira zame r. Suhadolnik, slaščičarna, ‘ Gradižče St. 3 ________ tiualrtD elrniV rabtjene, dobro ohranjene itt 5!VS1(Ib SilujB, stojala kupuje po najviajicent (franko Ljubljana) Josip Peteline, Ljubljana. iK>nnnr sf sprejme pri F. Čuden Sin, l n.isvroti glavne poSte v L.ub^ Ml Ijani. ' vila, nianjiti hiša ali posestvo v bli« „ iini Ceija, Ptuja ali na Notranjskem. Ponudbe upravi N a prej a pod „ Sol učna loga • Strun 4. NAPREJ. Med. univ. dr. J. Majcen ordinira od 8 do 9 in od 14 do 15 (2—3) v Mariboru, Tegetthoffova ulica 21 - II. Skaboform se zopet dobiva! Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v najbližnji lekarni preizkušeno iu zdravniško priporočeno dr. Fleseha orig. Šk&boiorraovo mazilo. Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skabaform“. Dobiva se po vseh lekarnah. — Generalna zaloga za Ljubljano in okolico pri „Z?atcm .jelenu* IV., - - - Marijin trg. - - - Rihard Sušnik Tovarn« Hama vsakovrstno - - ..........blago. Kemično čisti obleke. (ffam I Podpisana izjavljam l ot priča, I $ da ni i^nica, kri- sc jo gc- j ‘ volilo o eodrugu Hermann — Trbovlje, dne 3. jan. 1920. Al. Mazil. KjriN naznanjajoč, S",™ &sz i g odprl pekar.jo, se cenjenim sodnikom * najtopleje- priporočam ia obilen obisk. Valentin Ahačič. I Siev, 6, m isk% v «o % .%» V' " %VVVA 'o. Ljubljana, Poljanski nasip 4. domačeperdo(po «... x., sije ponje na dom) Podružnica: Selenburgova ul 3. Muka: %s Har8bery Svdlolika ovratnike, zupc* j V^XV*<> * e Gosposka ulica 33. stnice in srajce. reslslrcvaite žecfrusa e; k® zave-si sprejema ftfg|t£ff!@ vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čislih 41 'O Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polietno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. F'©S©Ilfa daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. Edini, res delavski denarni zavod. 61 Hariia Tičar, = Ljubljana Selenburgova ulica. Tovarniška zaloga papirja =s H ■ in razglednic BSt«S-fSK^ž ata tm aas Slovanska eskomptna banka v Ljubljani. ■» ■« ■■ lilo i mm 15.009 mik ii po II ISO- niii i sipi ni S tlil.il'- P. n. Izredni občni zbor Slovensko eskomptne banke v Ljubljani, ki se je vršil dne 28. septembra 1919, je sklenil z ozirom na ugodni razvoj v,eh bančnih poslov ter imajoč pred očmi važne narodno-gospodareke naloge, zvišali delniško glavnico od ir 4,060.600*— na 10,000.000- hren. ■»« Na podlagi pooblastila navedenega občnega zbora je podpisani upravni svet sklenil, provesti to zvišanje podI sledečimi i: p« k^-, *~* KB-- prt ^ ^ ^ 8ub„lribe„l0In ln 8larim delnifarjen., v kolikor teli icle podpisali vc5 Mite, kot jim po .gornjem ..morju pripada, po kurzu od K590—, prištevši K5’— pri delnici za stroške izdaje delnic. 4. Nove delnice partieipirajo na dobičku zavoda zit leto 1920. i 6. Suhskribcijski rok tiaja od 20. decembra 1919 do 10. januarja 1920. 6. Protivrednost podpisanih 7. Prijave sprejema: Slovei In njena podružnica v Murski Soboti. 6. Protivrednost podpisanih delnic se mora vplačati lakoj, najkasneje 10.januarja 1920. Na vplačila za nedodeljene de!niče Ji^e^^nta^bwka^Mariboru 7. Prijave sprejema: Slovenska eskomptna banka v Ljubljani. Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu. Srbska banka v Zagrebu. Mar.borska eskomptna banka v Manboru V Ljubljani, meseca decembra 1919. t Upravni svet Slovenske eskemptne banke v Ljubljani. I I Skladišče: Maribor, Koroška eesta 19. Telefon št 278. BALKAN Tnt,r