Naš čas, 12. 10. 2017, barve: CM K, stran 1
V petek (8/12 0C), možen dež, v soboto (3/15 0C) in nedeljo (4/17 0C) bo pretežno sončno.
Četrtek, 5. oktobra 2017
številka 40 | leto 64
www.nascas.com
naročnine 03 898 17 50
cena 1,80 €
-O
■in ■in
=o ■ui ii»l ¡o
Si^-
TAKO mislim
Šoštanj, 29. septembra - Udeleženci osrednje slovesnosti, ki je bila na predvečer praznika občine Šoštanj, 30. septembra, v tamkajšnjem kulturnem domu, so v petek s svojo prisotnostjo dali prazniku posebno težo in z njo počastili tudi letošnje občinske nagrajence. Priznanje Občine Šoštanj so prejeli: Matej Skornšek, Janez Zelcer,
Herman Pergovnik, Plaketo Občine Mateja Kumer, Milojka Bačov-nik Komprej, Viktor Potočnik. Župan Darko Menih je na slovesnosti podelil tudi svoja priznanja, še prej pa strnil leto od lanskega do letošnjega praznovanja.
■ mkp
Kaj bi prinesla ukinitev Premogovnika in
Slovenija bi ostala brez 30 odstotkov elektrike, končna cena bi bila višja za 38 odstotkov
V Sloveniji nastaja nov energetski koncern, ki naj bi bil sprejet še letos. Po nekaterih informacijah naj bi bilo v njem predvideno, da bi leta 2030 ukinili obe energetski podjetji v Šaleški dolini, torej Premogovnik in Termoelektrarno Šoštanj. Zato sta Sindikat delavcev energetike in Podjetniški sindikat Premogovnika naročila posebno analizo o učinkih takšne odločitve. Socialnim partnerjem sta jo predstavila predstojnik Ekonom-
skega inštituta na Pravni fakulteti v Ljubljani dr. France Križanič in predsednik Sindikata delavcev energetike Slovenije Branko Sevč-nikar. Predsednik Sindikata delavcev energetike Slovenije Branko Sevčnikar je prepričan, da bi bila takšna odločitev povsem nesmiselna. "Upam, da bodo naše predloge vključili v energetski koncept, ki je v pripravi. Upam, da bo prevladal razum in da do zapiranja Teša in Premogovnika ne bo prišlo, saj je Slovenija velik neto izvoznik električne energije," je med drugim dejal. Dr. Franc Križanič pa je poudaril, da bi imelo prenehanje delovanja Teša in Premogovnika posledice za zaposlene, upnike in slovenski trg električne energije. Po njegovi oceni bi nastala izguba prihodka, dodane vrednosti, delovnih mest, osnovnih sredstev, razvojnih
investicij ter javnofinančnih prihodkov, ki bi se zmanjšali za 95 milijonov evrov, odhodki pa bi se povečali za 35 milijonov evrov. Po njegovih ocenah bi ob ukinitvi Teša in Premogovnika Velenje dodana vrednost v državi upadla za 1,1 milijarde evrov (za 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda). Začasno naj bi brez dela ostalo 29.000 zaposlenih, neizkoriščeno bi bilo za šest milijard evrov osnovnih sredstev, vlaganja v raziskave in razvoj pa bi upadla za 19 milijonov evrov. Za 30 odstotkov bi se zmanjšala ponudba električne energije v Sloveniji, končna cena elektrike glede na leto 2016 pa bi bi la višja za 38 odstotkov (do 66 odstotkov v industriji ter za 12 odstotkov do 25 odstotkov v gospodinjstvih).
a mz
Kaj bom, ko bom velik?
Bojana Špegel
Ta teden je Teden otroka. Poteka pod geslom Povabimo sonce v šole. Lahko ga razumemo tako ali drugače. Tisti, ki vse vidijo črno, bi lahko ugotovili celo, da sonca in veselja v naših šolah ni. A to seveda ne drži. Geslo namiguje na to, da je radovednost lepa čednost. In da je iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih otroci ne zastavljajo le v rosnih letih, ampak tudi kasneje, lahko zelo zabavno. Mnoge odgovore pa dobijo prav v šoli. V poslanici, ki jo je ob tednu otroka napisal priljubljeni mladinski pisatelj Primož Suhadolčan, je med drugim zapisal »Znanje je igra!« In dodal, da se tisti, ki so radovedni, vedno veliko naučijo. In kdor se zna učiti, ta zna že ogromno. »Nikar ne čakajte, da znanje milo prosi, če lahko pride do vas. Sami ga poiščite. Radovedno iskanje je najlepša igra,« še zapiše. Ob tem mi misli nehote (alipa hote) takoj odtavajo k največjemu dogodku, ki ga v Velenju posvečamo tednu otroka. Pikin festival se je kot Pikin dan začel prav zaradi njega. Ne le da festival vsa leta raste in dodaja nove vsebine, vsa leta tudi uči! Ne samo radovednosti, iskanja vprašanj in odgovorov nanje, uči kreativnosti in tudi strpnosti. Po svoje je tudi ena mala maškarada, saj konec septembra v Velenju vidimo toliko v Pike in gusarje oblečenih malčkov kot le še ob pustu. Vsaj zase vem, da se na Pikinem festivalu vedno iskreno nasmejim otroški igrivosti in radoživosti, zato se vsako leto znova rada vračam nanj. Letos smo se ob zaključku festivala v družbi organizatorjev pogovarjali, da nekaj ne štima, ker niti na velenjskem portalu, kjer mrgoli nestrpnih, včasih celo žaljivih komentarjev, ki jih Šalečani stresajo pod psevdonimi, nihče ne ben-ti čez festival. Pa smo se ušteli. Ko je bil festival končan, se je začelo. Da gre za rop otrok in njihovih staršev, je zapisal tisti, ki je začel diskusijo. Ob tem postanem žalostna, ker se mu pridružijo mnogi nezadovoljneži in za povrhu krepko pretiravajo tudi pri cenah stvari, ki jih je na festivalu treba plačati. Dejstvo je, da lahko Piko vsak obišče brez centa v žepu in se ima ob tem zelo lepo. Dva evra za parkirnino je ob vsem, kar nudi, malo. Ni jih treba plačati, če na prizorišče pridemo peš ali z Lokalcem. Kot ni treba otroka peljati na plačljiva igrala, palačinke... Lahko pa jih vodimo iz ustvarjalne delavnice v delavnico, se z njimi pogovarjamo, ustvarjamo, zabavamo pod številnimi odri. Vse brezplačno. A tega tisti, ki so stalno nezadovoljni, ne vidijo. Kot nočejo videti, kako dober festival je to. Zavidajo nam ga tudi drugi, domačini pa ga velikokrat ne znamo ceniti.
Tik pred Tednom otroka sem v eni od velenjskih humanitarnih organizacij vprašala, ali se v Šaleški dolini že kaj pozna, da se kriza umika. Žal ne, izvem. A še huje kot to, da mnoge družine še vedno zelo težko živijo, med njimi tudi take, v katerih sta oba starša zaposlena, a delata za »minimalca«, je to, da opažajo vse večjo nestrpnost med ljudmi. In ker so odrasli nestrpni, to prenašajo tudi na otroke, saj se premalo pogovarjajo z njimi. Velikokrat se nestrpnost začne prav v družinah, kjer se kasneje tudi poglablja. Ko se otroci vprašajo, kaj bodo, ko bodo veliki, mnogokrat vidijo napačne vrednote. Slavo in bogastvo. Le malokdo pa vidi, da je lahko, če bo poln znanja, tudi Sonce! Krivi pa smo odrasli.

esene inštalacije razpršili
/po parku
Velenje, 30. septembra - Akademski kipar Silvo Kretič, dolgoletni mentor letos že 44. Male Napotnikove kiparske kolonije, ki je v s soncem obsijanem koncu tedna potekala v Sončnem parku, ni skoparil s pohvalami letos nastalih del. Mladim kiparjem iz vseh 10 osnovnih šol v dolini so njihovi likovni učitelji dali odlično nalogo - iz lesa so morali izdelati inštalacije, ki so s seboj nosile tudi zgodbe. Te so predstavili v soboto ob 14. uri ob zaključku kolonije, postavili pa so jih tudi po parku, v okolici Vile Rožle.
a bš
Rožnati oktober opozarja na rak dojk
Pri zdravljenju raka dojk se pojavljajo številne vrzeli, ki jih javno zdravstvo ne pokriva v celoti, so opozorili v združenju za boj proti raku dojk Europa Donna pred začetkom rožnatega oktobra, svetovnega meseca ozaveščanja o raku dojk. Kot so napovedali, začenjajo projekt Roza, s katerim želijo opolnomočiti ženske z izkušnjo raka dojk in rodil. V središču letošnjega rožnatega oktobra bo pomen kakovosti življenja tako za manjše tveganje za bolezen kot tudi za ženske, ki so zbolele.
. Tp
as
Dom, Avto, Življenje, Zdravje, Pokojnina, DZZ Zavarovalno zastopanje, Roman Kavšak s.p. Tel: 041 686 177 • roman.kavsak@agencija-as.si
Naš čas, 12. 10. 2017, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
»»^AS
S. oktobra 2017
/g
LOKALNE novice
Regijsko tekmovanje mladih gasilcev
Velenje, 7. oktobra - Gasilska zveza Šaleške doline je organizator regijskega mladinskega tekmovanja Savinjsko-šaleške regije, ki bo potekalo v soboto od 8.30 dalje na velenjskem Titovem trgu. Pionirji in pionirke ter mladinci in mladinke se bodo pomerili za uvrstitev na državno tekmovanje, ki bo naslednje leto. Na tekmovanju pričakujejo 42 enot. Rezultate bodo razglasili (predvidoma) ob 12. uri.
a bš
Izlet prijateljstva v Breznički Hum
Šmartno ob Paki - Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki bo v soboto, 14. oktobra, organiziral tradicionalni Izlet prijateljstva. Letošnji bo 16. po vrsti, pot pa bo udeležence vodila v občino Breznički Hum na Hrvaškem, s katero se je občina Šmartno ob Paki lani pobratila.
Ob tej priložnosti si bodo udeleženci med drugim ogledali Va-raždin, Muzej angelov, hišo naravne kozmetike, v Brezničkem Humu pa tamkajšnjo vinsko klet.
a tp
V	soboto Večer na vasi
Vinska Gora, 7. oktobra - Člani Društva podeželske mladine Vinska Gora vsako leto pripravijo dogodek, na katerem povežejo izkušnje krajanov z razigranostjo in željo podoživljanja starih šeg in navad z mlajšimi. Letos bodo to soboto od 16. ure dalje na domačiji pri Štajnarju v središču Vinske Gore prikazali stare šege, ki so marsikje le še bežen spomin, ponekod pa še živijo. Prikazali bodo stara kmečka opravila, kot je ličkanje koruze, luščenje fižola, izdelava pletarjev, trebljenje buč, izdelava omel in podobno. Poleg teh opravil bodo prikazali tudi igre in pesmi, ki so jih nekoč izvajali ob teh opravilih. Pri projektu so se članom društva podeželske mladine pridružili naši najmlajši iz Vrtca Velenje, natančneje iz Vinske Gore in sosednjega Šentilja. Tako bodo lahko s starimi kmečkimi opravili in spremljevalnimi šegami navdušili tudi najmlajše in jim z igro predstavili, kaj vse se je včasih počelo v jesenskem času.
a bš
Dobrodelna akcija »Podari svoj par«
Zveza prijateljev mladine Slovenije v sodelovanju s podjetjem Alpina že drugo sezono zapored organizira dobrodelno akcijo zbiranja tople jesenske in zimske obutve za slovenske družine v socialni stiski. Akcija bo v podpori ambasadorjev biatlonca Klemna Bauerja in Miss Slovenije Maje Zupan potekala v oktobru v vseh prodajalnah Alpina po Sloveniji. Alpina bo podarila tristo parov tople obutve iz prodajnega programa in jo skupaj z zbrano obutvijo ob pomoči Zveze prijateljev mladine Slovenije predala članicam ZPMS - društvom in zvezam iz vse Slovenije.
V	dobrodelni akciji 'Podari svoj par' zbirajo rabljeno, a še uporabno otroško, moško in žensko obutev, primerno za jesen in zimo. Obutev lahko posamezniki prinesejo v katerokoli prodajalno Alpina, najkasneje do 31. oktobra. Zveza prijateljev mladine Slovenije bo s svojimi članicami poskrbela, da bo obutev prišla v prave družine in k posameznikom, ki potrebujejo pomoč.
a bš
Pogorelčnik na čelu ŠCV
Velenje - V začetku tedna je Šolski center Velenje dobil novega direktorja. Ivana Kotnika, ki se je upokojil, je zamenjal Janko Pogorelčnik. Doslej je bil ravnatelj Strojne šole centra.
Za direktorja so ga izvolili po drugem razpisu člani sveta zavoda med štirimi prijavljenimi kandidati. Od 23 je zanj glasovalo 15 članov sveta zavoda.
Največjo izobraževalno ustanovo v regiji Saša je Kotnik vodil 19 let.
a tp
Vse prireditve niso ustrezno prijavljene
Šoštanj - V občini Šoštanj so imeli v zadnjem letu okoli 70 prireditev, za katere je Občina podala soglasje, od tega je bilo za petdeset prireditev podano tudi dovoljenje za prekomerno obremenitev okolja s hrupom. Opažajo pa, da kar nekaj prireditev ni ustrezno prijavljenih, zato pozivajo organizatorje, da si zanje pridobijo dovoljenja, kar jim nalaga tudi Zakon o javnih zbiranjih.
a mkp
Pri dobitniku grba pomisleki, za plaketo gladko
Svetniki Občine Šmartno ob Paki potrdili predlog komisije za priznanja in nagrade za letošnje občinske nagrajence - Elektor za volitve člana Državnega sveta Robert Crnjac
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 2. oktobra
- Po skoraj treh mesecih so se sešli na sejo sveta svetniki Občine Šmartno ob Paki. Devet točk dnevnega reda ni napovedovalo polemičnih razprav. Vse predloge sklepov so svetniki potrdili soglasno.
Grb občine kolektivu šole, plaketo Glojeku in Lukačevi
Med drugim so bili enotni pri potrditvi predlogov komisije za priznanja in nagrade letošnjim občinskim nagrajencem. Predsednica komisije Polona Mi-klavžina je povedala, da so na razpis prispeli štirje predlogi, od tega dva za grb Občine in prav toliko za plaketo Občine. Predloga za slednjo sta napisala PGD Paška vas, ki je predlagalo Cveta Glojeka, ter Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Šmartno ob Paki, ki je predlagala Avguštino Lukač. Oba so člani komisije potrdili brez pomislekov. Drugače pa je bilo pri obravnavi predlogov za grb Občine. Potem ko so enega izločili,
se je pri predlogu šmarškega občinskega odbora stranke SDS, ki je predlagala za dobitnika grba občine tamkajšnjo osnovno šolo bratov Letonja, porajal pomislek, ali je primerno, da predlaga za občinsko priznanje javni zavod politična stranka. Naposled so se odločili, da za dobitnika grba Občine kljub temu predlagajo kolektiv omenjene šole. Tako bo na slavnostni seji v počastitev občinskega praznika, ki bo 10. novembra, prejel grb Občine kolektiv šmarške osnovne šole za uspešno delo in izjemne dosežke pri projektnem delu, plaketo Občine pa za dolgoletno aktivno delo v borčevski organizaciji Avguština Lukač, za dolgoletno prizadevno delo v gasilskem društvu in v vaški skupnosti Paška vas pa Cveto Glojek.
Po skrajšanem postopku so svetniki sprejeli še spremembe in dopolnitve Odloka o priznanjih in nagradah Občine. Te se nanašajo le na podeljevanje naziva častni občan. Doslej so ta naziv podeljevali po preteku treh let, po novem morajo od zadnjega imenovanja prete-
či najmanj štiri leta. Pri kandidaturi pa bo potreben tudi podpis soglasja predlaganega kandidata.
Delitev denarja bolj pregledna in pravična
Povod za uvrstitev predlogov pravilnikov o sofinanciranju dejavnosti in programov društev ter letnih programov športa v lokalni skupnosti na dnevni red seje je bil dopis, ki ga je prejela občinska uprava. V njem so predstavniki društev opozorili na neskladja pravilnikov. Da bi bila čim bolj poenotena, pregledna in delitev denarja čim bolj pravilna, so »prevetrili« oba. Pri pravilniku za sofinanciranje dejavnosti in programov društev so spremenili postopek razpisa, opredelili pristojnosti razpisne komisije in postopek pritožb, pri drugem pravilniku pa so določbe prilagodili spremembam zakona o športu ter členom dodali, da se društvo lahko prijavi na razpis za pridobitev sredstev sofinanciranja šele po preteku dveh let delovanja. Po mnenju šmarškega župana Janka Kopušarja želijo s
spremembami obeh pravilnikov spodbuditi društva k ohranjanju ali nadgradnji dejavnosti, ki pomembno vpliva na razpoloženje v lokalni skupnosti in prispeva k pestremu dogajanju v okolju.
Elektor svetnik Robert Crnjac
Svetniki so opravili volitve predstavnika v volilno telo za volitve člana Državnega sveta, niso pa obravnavali predlogov za člana Državnega sveta. Predlogov za slednjega namreč ni bilo, za elektorja pa sta prispevala dva, in sicer je svetniška skupina SD predlagala Roberta Crnjaca, svetnica Polona Miklavžina pa Jožefa Stakneta (svetnika stranke SDS). Na tajnem glasovanju so svetniki namenili Crnjacu 9, Staknetu pa 4 glasove.
Naslednja seja občinskega sveta bo predvidoma 20. novembra, na njej pa naj bi svetniki obravnavali rebalans občinskega proračuna.
Savinjsko-šaleška naveza
Veseli vinotok z vinom in pivom
Miro in Karl - Oktoberfest po naše - Ne obnova, novo - Staro za novo
Zdaj gre počasi vse bolj zares! Kandidati za predsednika države so znani, pred velikim finalom morajo le še opraviti »tek« prepričevanja in pridobivanja naklonjenosti volivcev. Nekateri predvidevajo, da se letos ne bo vse končalo v enem krogu, ampak bo potreben resni finale dveh. Dveh moških?Morda dveh žensk?Ali bo v velikem finalu mešani par? Počakajmo, do volilne nedelje ni več daleč. To pa, če bo, ne bo edini slovenski dvoboj na visoki ravni. Enemu smo že priča. Med premierjem Cerarjem in zunanjim ministrom Erjavcem. Ne zaradi kakšnega novega položaja, ampak zaradi odnosov s Hrvaško. Tu je »upokojenec« Karl veliko odločnejši od »mladeniča« Mira. Kakšne so lahko koristi za Slovenijo, bomo šele videli.
Po »drugotirnem« referendumu, o katerem mnogi še vedno menijo, da ni v bistvu pomenil nič, veliko pa smo zanj porabili denarja, nas morda čaka še en - s področja zdravstva. Tudi o njem so že ob pobudi mnenja deljena, akterji upajo, da bodo za referendum zbrali dovolj podpisov.
Čeprav smo stopili v oktober, ki je pri nas znan po vinu, so se tudi pri nas uveljavile oktobrske prireditve v znamenju piva. Da je v Žalcu, središču hmeljarstva in pivovarstva, je razumljivo, manj, da ga bodo v nedeljo pripravili tudi na Dolgi Gori. Žalčanipa so malo pohiteli, njihov Savinjski Oktoberfest je bil namreč že zadnji dan septembra. Prireditev so pri njihovi znameniti fontanipiv združili s hmeljarskim likofom. Bilo je veselo, čeprav vsi hmeljarji z letošnjo letino zelenega zlata niso najbolj zadovoljni. Pridelek je pač krojilo tudi vreme, čeprav si prizadevajo, da bi njegove vplive z raznimi ukrepi čim bolj zmanjšali. A narave še niso povsem premagali. V Šmarju svoje prireditve konec tedna niso poimenovali Oktoberfest, bilo pa je vseeno zelo veselo. Ob dobrih jedeh in pijači je nastopilo 12 godb na pihala iz treh držav.
Res je šele nastopila jesen, a v Šmarju in Slovenskih Konjicah že mislijo na poletje. Pisali smo že o njihovih težavah s kopališčema, z vprašanjem, ali obnavljati stara ali graditi nova. Zaradi tega je bilo tudi veliko vroče krvi med svetniki v obeh občinah. Zdaj je menda kocka padla. V obeh krajih naj bi gradili nova, saj bi prenova starih stala preveč. V Šmarju upajo, da bodo ujeli vsaj še konec priho-
dnje kopalne sezone, v Slovenskih Konjicah so napovedi o tem še bolj negotove.
Konec negotovosti pa je v Celju: Na okopih in Muzejskem trgu je začela veljati nova prometna ureditev. To seveda pomeni, da se bliža konec dolgotrajne obnove tega starega dela knežjega mesta pred Staro grofijo in novo Mestno knjižnico. To območje bo namenjeno le pešcem, razen seveda izjem za stanovalce tega območja in nekatere druge. Z obnovo, ki je občino veljala milijon evrov, so na tem območju uredili celotno gospodarsko infrastrukturo, položili nove tlake ter namestili novo urbano opremo in primerno razsvetljavo. Nekaj gradbišča sicer še ostaja, saj bodo na osrednjem prostoru pred Staro grofijo uredili »muzej na prostem« - nekatere arheološke najdbe bodo prikazali na mestu samem. Z dokončanjem del je tudi olajšan dostop do Mestne knjižnice, je pa manjše gradbišče na drugi strani, kjer popravljajo streho otroške knjižnice, ki je na nivoju zemljišča in je zamakala. Bolj kot to pa se mnogi Celjani jezijo, ker so na zahtevo projektantov in »varnostnikov« kulturne dediščine morali ostraniti otroška igrala, ki so jih otroci množično uporabljali. Nikakor se ne strinjajo, da bi res tako kvarila pogled na knjižnico. Kot se tudi vsi ne strinjajo, da je v celjskem Mestnem parku treba požagati 25 dreves divjega kostanja. A prav to se bo te dni zgodilo. Tudi po mnenju stroke so ta drevesa v tako slabem stanju, da jih ni več mogoče rešiti. Največji kostanjev drevoreda so namreč v tem parku posadili že pred 160 leti. Kot nadomestilo za ta odstranjena drevesa in nekatera druga manjkajoča bodo že naslednji mesec posadili sto novih. In to rdečecvetnih kostanjev. V parku se bodo že kmalu lotili tudi izgradnje nove sprehajalne poti s kolesarsko povezavo.
Pa še to: Podčetrtek se še kar vzpenja. Po številnih priznanjih, ki so jih doslej za urejenost kraja in pestro turistično ponudbo že prejeli, so zdaj osvojili še svetovno. Uvrstili so se med sto zlatih destina-cij trajnostnega turizma na svetu. Pravijo, da jih to, da se je ob njih med to elitno stoterico uvrstila še Ljubljana, ne moti.
a k
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 5. 10. 2017, barve: CM K, stran 3
5. oktobra 2017
«»SÜAS
AKTUALNO
3
Praznik poudarili s svečanostjo
Na predvečer občinskega praznika 30. septembra podelili najvišja občinska priznanja
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - Veliko prireditev se je v Šoštanju zgodilo v prazničnem septembru, osrednja pa je bila petkova slovesnost, ki so jo na predvečer praznika pripravili tamkajšnjem v kulturnem domu. Mešani pevski zbor Svoboda je ogrel občinstvo, slavnostni govornik župan Darko Menih pa je temeljito prevetril dogajanje v občini od lanskega do letošnjega praznika, posebna pozornost na prireditvi pa je veljala nagrajencem.
Priznanje Občine so prejeli Matej Skornšek, Janez Zelcer in Herman Pergovnik, Plaketo
Občine pa Mateja Kumer, Mi-lojka Bačovnik Komprej in Viktor Potočnik.
Matej Skornšek sedem pravljičnih let vodi Turistično društvo Skorno in tako je bilo tudi to obdobje. Društvo se je vključilo v vse sejemske in druge prireditve, Žive jaslice pa poneslo tudi preko občinskih meja. Kot podpredsednik sveta KS Skor-no - Florjan pa si močno prizadeva za prenovo cest in druge infrastrukture v kraju. Na pobudo Janeza Zelcerja je bilo pred več kot štiridesetimi leti v Ga-berkah ustanovljeno še danes zelo uspešno športno društvo, pred petnajstimi leti prireditev
Praznik žetve in kruha, lani pa je bil kot predsednik Društva upokojencev Šoštanj na čelu organizacijskega odbora odmevnega državnega prvenstva v pikadu za upokojence. Herman Pergovnik si je priznanje zaslužil za delovanje v športu, gasilstvu in pri razvoja občine nasploh. Je soustanovitelj Alpinističnega odseka in smučarskega kluba, velike zasluge pa ima tudi, da je Topolšica dobila nov dom krajanov.
Kumrova je zaslužna, da v dvorcu Gutenbuchel občasno zaživijo zgodbe, pomembne za občino in njen družbeni utrip, Bačovnik Komprejeva z medij-
skimi prispevki o dogodkih in ljudeh prispeva k prepoznavnosti in ugledu lokalne skupnosti, Potočnik je veliko postoril za razvoj Raven in čebelarstva.
Posebno, svoje priznanje, je župan namenil (tudi) nesebični požrtvovalnosti. Prejela sta ju Vojko Bricman in Samir Ha-irlahovic. Prvi se je konec marca, ko je bil sicer dogovorjen, da gre pomagat prijatelju, priključil kolegom gasilcem pri gašenju požara v Škalah pri Velenju. V tej intervenciji se je hudo poškodoval. Drugi je 1. novembra lani brez omahovanja zaplaval v ledeno mrzlo Šoštanjsko jezero in iz njega rešil 91-letno gospo.
Rekli so > župan
Darko Menih: »Veliko nas je, ki se zelo trudimo, da bi naše občanke in občani živeli v čim boljših pogojih. Veliko vlagamo v infrastrukturo, ohranjamo kulturno dediščino, izenačujemo življenjski standard podeželja in mesta, dosledno izpolnjujemo vse zakonske obveznosti. Vemo, da smo lahko uspešni samo pod pogojem, če se zavedamo bogastva svoje preteklosti, možnosti sedanjosti in imamo vizijo prihodnosti.«
Županovo priznanje so prejeli še Bogomir Goltnik, Ivan Ko-drun in Tim Vertačnik.
Posebne županove pozornosti so bili deležni tudi zlati matu-
ranti: Nik Nadvežnik, Klara Ro-tnik, Blaž Hleb, Nejc Slemenšek in Gabrijela Repas.
Dobitniki plaket Milojka Bačovnik Komprej, Mateja Kumer in Viktor Potočnik, dobitniki priznanj Herman Pergovnik, Matej Skornšek in Janez
Zelcer. Ob njih predsednik komisije za priznanja Srečko Potočnik.
Župan je podelil tudi svoja priznanja: Samir Hairlahovič, Bogomir Goltnik, Ivan Kodrun, Tim Vertačnik (manjka Vojko Bricman).
■
Iz seje sveta MO Velenje
Osmi oktober - praznik KS Šoštanj
Zaznamovali ga bodo v soboto s pohodom, proslavo in zabavo
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - 8. oktober je praznik krajevne skupnosti Šoštanj. Na ta dan je nekdaj praznovala občina Velenje. Ko so iz nje nastale tri nove, si je vsaka od njih za praznovanje izbrala drug datum, mesto Šoštanj pa je 8. oktober ohranilo za svoj praznik. Praznujejo v spomin
na noč na 8. oktober 1941, ko so borci Štajerskega bataljona napadli mesto in ga za nekaj ur osvobodili. To je bil prvi napad na mesto in ena prvih večjih partizanskih akcij na Slovenskem. Praznik bodo zaznamovali v soboto, 7. oktobra. Najprej se bodo podali na pohod po Trški poti, ki je že tradicionalen. Udeleženci bodo lahko izbirali daljšo ali krajšo pot. Pohodniki, ki se bodo odločili za prvo, ta traja štiri do pet ur, bodo na pot krenili ob 9. uri s Tresimirjevega otroškega igrišča, tisti, ki se bodo odločili za drugo, pa ob 11. uri od Marijinega kipa na Trgu bratov Mravljakov. Obe skupi-
ni se bosta srečali na Pustem gradu, od koder bosta skupaj krenili proti rokometnemu igrišču v mesto. Za pohodnike, pohod poteka pod okriljem Planinskega društva Šoštanj, bo zanje ob 13.30 pripravljena pogostitev. Pohod po Trški poti bo v vsakem vremenu.
Proslava ob prazniku krajevne skupnosti se bo pod šotorom na rokometnem igrišču začela ob 19. uri. Pripravila jo bosta Vrtec Šoštanj in Twirling klub Šoštanj. Ob 20. uri pa se bo, prav tako na rokometnem igrišču, začela zabava z ansamblom Šepet in skupino Rock Partyzani.	a
Spremenili načrt ravnanja s premoženjem
Danijel Petric iz Urada za urejanje prostora Mestne občine Velenje je predstavil predlog sprememb ravnanja z nepremičnim premoženjem, in sicer bodo dodatno odpro-dali za dobrih 190 tisočakov nepremičnin. Gre v glavnem za zemljišča, ki jih občina ne potrebuje (Paka, Stara vas, Črnova) in jih bodo odkupili sosedje, odprodali pa bodo tudi stavbo na Goriški. Razpolaganje z nepremičnim premoženjem je tako ocenjeno na nekaj več kot 3,7 milijonov evrov, od tega namenjajo letos za nakupe 908 tisočakov. Na tem področju so v zadnjem obdo-
bju precej aktivni, precej njihovih najemnikov stanovanj se odloča za odkupe, kar jih zelo veseli, saj ta sredstva potem namenjajo za nadaljnje razreševanje stanovanjskih vprašanj. Vse predstavljene aktivnosti so svetniki podprli.
Na nekdanjem
V VV I • v «
smučisču hise?
V osnutku so svetniki obravnavali odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta Šalek, s katerim je med drugim predvidena pozidava na nekdanjem smučišču v Ša-leku, predvidena pa je tudi izgradnja novega mostu. Dokument so sicer potrdili, a imeli ob tem veliko vprašanj. Mihael Letonje (SLS), ki se je posvetoval s predsednikom krajevne
skupnosti Šalek, je dejal, da to ni predlog krajevne skupnosti, spraševal pa se je, zakaj bi občina sofinancirala izgradnjo mostu. Presenečen je bil tudi nad načrtovano protihrupno ograjo, ki si jo v Pesju že zelo dolgo želijo, pa je ni mogoče sfinancirati. Podobnega mnenja je bil tudi Franc Sever, Matej Jenko (samostojni svetnik) pa je menil, da bi bilo vseeno treba še enkrat premisliti in ta prostor ohraniti za smučišče in drugo rekreativno dejavnost.
V	svetu Lekarne Majda Gaberšek
V	Svet javnega zavoda Lekarna Velenje so svetnice in svetniki imenovali Majdo Gaberšek (DeSUS).	• mz
Odprta vrata velenjske hiše za brezdomne
Velenje, 10. oktobra - Ob svetovnem dnevu brezdomstva bodo za širšo javnost 10. oktobra med 14. in 16. uro odprli vrata Centra hiša - hiše za brezdomne v Velenju. Obiskovalci hiše na Cesti Simona Blatnika 21 si bodo lahko ogledali namestitvene prostore, spoznali strokovno voden program in se pogovorili z njenimi stanovalci. Ustrezna nastanitev je osnovna človekova potreba in pravica. Uresničevanje te pravice bi zmanjšalo revščino in socialno izključenost, vendar je v številnih evropskih državah še vedno oteženo. V Sloveniji 92.965 oseb te potrebe ne zmore ustrezno zadovoljevati. Po najnovejših podatkih Eurostat od 14. septembra 2017 v Sloveniji živi 4, 5 % oseb v zelo tveganih stanovanjskih razmerah. V Savinjski regiji je bila za leto 1016 ugotovljena stopnja tveganja socialne izključenosti 20,8 %, kar pomeni 52 tisoč oseb. Na Centru za socialno delo Velenje je 63 zakonsko določenih prebivališč, kar predstavlja najnižje število oseb brez ustreznega bivališča.	■ bš
Naš čas, 12. 10. 2017, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
»»^AS
5. oktobra 2017
Zlati inovatorji Skupine Gorenje in BSH
Med 38 inovacijami dvanajstim zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije -Podjetje je lahko inovativno le, če so vsi zaposleni spodbujeni k inoviranju
Tatjana Podgoršek
Brdo pri Kranju, 27. septembra
- Ob dnevu inovativnosti je Gospodarska zbornica Slovenije že petnajstič podelila priznanja najboljšim slovenskim inovacijam. Med 38 inovacijami jih je 12 prejelo zlato, ena posebno in 25 srebrno priznanje. V konkurenci so bile tudi tri iz regije Saša, od tega sta dve prejeli zlato priznanje, in sicer nova generacija pomivalnih strojev SmartFlex Skupine Gorenje Velenje in kuhinjski aparat OptiMUM podjetja BSH Hišni aparati Nazarje. Inovacija podjetja Esotech Velenje Sistem obdelave odpadnih vod v termoelektrarni Nikola Tesla
A, Obrenovac, pa je prejela srebrno priznanje. Sicer pa je bilo na regijski ravni prijavljenih 182 inovacij s 744 inovatorji.
Na prireditvi je generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič med drugim dejal, da inovativnost v državi vstopa na velika vrata. Relativne konkurenčne prednosti naše države v primerjavi z drugimi državami v EU so - po njegovem mnenju - v človeških virih, v vlaganjih podjetij v raziskave in razvoj ter poslovnem okolju, prijaznem za inovativnost. »Po indeksu svetovne kreativnosti smo osmi najbolj talentiran narod na svetu, pri tehnološkem indeksu pa smo v prvi petini naj-
uspešnejših držav.« Kljub temu - tako Milič - še nismo na cilju.
Mnogo malih in patentiranih inovacij
Skupina Gorenje Velenje je za svoje inovacije redno med dobitniki zlatih priznanj na nacionalni ravni. Tokrat ga je prejela za novo generacijo pomivalnih strojev SmartFlex.
Kot zagotavljajo v Skupni Gorenje, se zavedajo pomena ino-vativnosti pri zagotavljanju konkurenčnosti, z razvojem inova-tivnih izdelkov pa uresničujejo tudi strategijo globalne rasti Skupine. Ta bi v tako zreli panogi in ob močni konkurenci težko obstala, če ne bi vseskozi inovira-
li izdelkov in procesov. Pri tem inovativno razmišljanje spodbujajo tudi z lastnimi izobraževalnimi programi v okviru Korpo-rativne univerze Gorenja, na kateri si udeleženci prizadevajo tudi za praktične projekte in nove procese ali poslovne ideje. Kot pojasnjujejo, je podjetje lahko inovativno le, če so vsi zaposleni spodbujeni k inoviranju. Blaž Nardin, izvršni pomočnik uprave, odgovoren za program pomivalnih strojev, dodaja: »Skupina Gorenje sistematično vlaga v inovacije že vrsto let. Lotevamo se jih tako pri razvoju novih izdelkov kot tudi pri razvoju ino-vativnih tehnologij in poslovnih procesov. Kombinacija vseh treh
pa ob motiviranih zaposlenih -inovatorjih tvori uspeh vsakega podjetja. Zato v Gorenju spodbujamo inovacije na vseh ravneh našega delovanja.« Manjših inovacij imajo ogromno, prav tako patentiranih. Pred približno 20 leti so vpeljali sistem Iskrice. Namenjen je predvsem majhnim izboljšavam, predlaga jo lahko vsak zaposleni, prvenstveno pa zaposleni v proizvodnji. Sistem ves čas posodabljajo, tako da danes zaposleni lahko predloge oddajajo tudi preko intraneta.
Na leto več kot 1000 predlogov
Tudi v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje se ponašajo z bogato bero najboljše nagrajenih inovacij na nacionalni ravni. K inovativnosti spodbujajo zaposlene na vseh področjih. »V našem podjetju lahko vsak za-
posleni predloži idejo, inovacijo, spremembo na kateremkoli področju, ne le pri razvoju aparatov. To je tako imenovani »idea channel«. Na leto zaposleni predložijo več kot 1000 predlogov in vsako izvedeno spremembo
>
Inovativnost v državi vstopa na velika vrata.
nagradimo,« pravijo v podjetju. K razvoju procesov, izdelkov prispevajo približno 10 odstotkov predloženi predlogi, nekatere nato razvijejo tudi v patentne. Teh prijavijo na leto blizu 30, kar uvršča BSH Hišne aparate Nazarje v sam vrh v državi.
Inovatorji Skupine Gorenje...
... in podjetja BSH Hišni aparati Nazarje
■
Predstavilo se je 24 podjetij
Mestna občina Velenje jim je predstavitev na osrednjem mestnem trgu omogočila brezplačno - Podelili nagrade za najlepše urejene lokale v središču mesta
Velenje, 30. septembra - Mestna občina Velenje in SAŠA inkubator sta minulo soboto že četrto leto zapored organizirala prireditev Podjetno Velenje. Lani so prireditev pripravili skupaj s predstavitvijo športnih klubov, letos pa so podjetniki želeli, da je pozornost namenjena le njim. K sodelovanju so povabili podjetnike, ki imajo sedež v Velenju.
24 jih je izkoristilo možnost, da svoje storitve in izdelke na Titovem trgu brezplačno predstavijo javnosti.
Predstavitve so bile dobro pripravljene, mnogi so obiskovalce, ki jih sicer ob obilici sobotnih dogodkov ni bilo toliko kot prejšnja leta, razveselili tudi z drobnimi darilci, ki so jih delili mednje. Vsaka stojnica je bila drugačna,
upan MO Velenje Peter Dermol,
ki je poudaril, da »podjetniki potrebujejo promocijo, zato jim občina pomaga tudi s to prireditvijo sredi mesta. V Velenju imamo dobre pogoje za razvoj podjetništva, vesel pa sem, da so se za predstavitev odločila tako podjetja, ki so že uveljavljena, kot tudi mlada, start-up podjetja.« V okviru mestnega marketinga so razglasili tudi celostno najlepše
>
V Velenju dobri pogoje za razvoj podjetništva
Podjetniki so se predstavljali različno, mnogi zelo izvirno. Pripravili so različna presenečenja in majhna
darila za obiskovalce.
predstavljala pa so se velika in zelo majhna podjetja. Zanimivo pa ni bilo le okoli stojnic, ampak tudi na priložnostnem odru, na ploščadi pred kulturnim domom, kjer je tekel zabavno-predstavi-tveni program, v katerem so se predstavili tudi nekateri podjetniki, sploh tisti, ki se ukvarjajo s športno-rekreativno dejavnostjo. Zbrane je nagovoril podž-
urejene lokale v centru. Zmaga je pripadla podjetju Acron, ki ima na Cankarjevi ulici papirnico Office&More in galanterijo Bags&More. Nagrado sta prevzela poslovodkinja trgovine Sonja Felicijan Jovan in predstavnik podjetja Martin Lampret. Poslovodkinja nam je povedala: »Nagrade smo zelo veseli, saj se vse od odprtja trgovine trudimo, da je naša prodajalna res lepo urejena. Izložba je tista, ki privablja kupce, zato se trudimo, da je vedno pestra in aktualna. Pogosto jo spreminjamo. V septembru smo jo uredili na temo Pike Nogavičke.« Drugo mesto je dosegel Butik GRAZIA, tretje pa Bo-tique Rock Box.
a Bojana Špegel
Pestro je bilo tudi na priložnostnem odru. Mnogi so občudovali spretnost in fizično pripravljenost trenerjev in obiskovalcev
velenjskega fitnes centra.
Dobitniki nagrad za najlepše urejene prodajne lokale v centru mesta so bili veseli tako bogatih nagrad kot pozornosti,
ki so je bili deležni.
Naš čas, 5. 10. 2017, barve: CM K, stran 5
5. oktobra 2017
«»SÜAS
GOSPODARSTVO
5
Pomagali pri zagonu 27 podjetij
Na svečanosti ob 2. obletnici delovanja Podjetniškega centra Standard podpisali sporazum o sodelovanju in podpori pri vzpostavitvi mreže FabLab Slovenije
Bojana Špegel
Velenje, 27. septembra - Prejšnjo sredo popoldne so v Podjetniškem centru Standard praznovali 2. obletnico delovanja. V uvodu je goste nagovoril podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ki se je zahvalil direktorici SAŠA inkubatorja (katerega del je tudi PC Standard) Karli Sitar in njeni ekipi, ki je s prizadevnostjo in veliko truda uspela doseči zastavljene cilje. Spomnil je, da so PC Standard uredili s pomočjo 1,3 milijona nepovratnih evropskih sredstev in da so bili deležni tudi številnih očitkov. Obiskali so jih celo inšpektorji. A po dveh letih delovanja so vsi porodni krči mimo.
Največja vrednost je v znanju
To nam je potrdila tudi Karla Sitar. »Mislim, da se je v dveh letih veliko spremenilo. Ne le, da se je v Standardu menjalo kar nekaj podjetij, ta, ki so pri nas, dosegajo vse večje uspehe. V dveh letih smo pomagali sou-stanoviti 27 novih podjetij, so-kreirati pa 33 delovnih mest. Na te številke smo ponosni.« Trenutno v objektu deluje 32 podjetij in ena fizična oseba. Doslej so prostore PC Standard zapustila 4 podjetja, saj sklepajo pogodbe za krajši čas. »Ker smo inkubator, želimo, da čim več podjetij dobi priložnost za koriščenje ugodnih prostorskih pogojev. Naš inkubator je pravzaprav cel paket storitev, zato lahko uporabljajo tudi naše programe in strokovno izobražene mentorje,« je dodala sogovornica. Tre-
nutno so skoraj polno zasedeni, saj se jim bodo oktobra v edini prosti pisarni pridružili trije mladi fantje z novim podjetjem. Tudi coworking prostor, kjer lahko najamejo le mizo, je poln. »A to naj ne odvrne tistih, ki imajo dobro podjetniško idejo. Vabim jih, da se oglasijo pri nas, saj lahko pri zagonu podjetja močno
li Slovenije in ABC pospeševal-nikom, preko katerega bodo velenjskim podjetjem skušali bolj na široko odpreti tudi vrata v Silicijevo dolino. Podjetjem pomagajo priti do tveganega kapitala, pa tudi pri prijavah na razpise za nepovratna sredstva. V preteklosti je za financiranje delovanja SAŠA inkubatorja skrbel
)
V SAŠA inkubatorju podjetnikom pomagajo tudi s promocijo in nepovratnimi finančnimi spodbudami.
pomagamo tudi na daljavo.« Po mnenju Sitarjeve največjo dodano vrednost nosijo programi SAŠA inkubatorja. Tak je Podjetniški trampolin, ki so ga letos izvedli že drugič, daje pa dobre rezultate. Zelo dobro sodelujejo z različnimi investitorji, vse bolj se povezujejo s Poslovnimi ange-
predvsem proračun MO Velenje. Letos jim je uspelo pridobiti (od agencije SPIRT, ki deluje pod okriljem ministrstva za gospodarstvo) 134 tisoč evrov. Od tega je 80 tisoč evrov namenjenih samo za podjetja, zato si bodo lahko v prihodnje privoščili še boljše mentorje. Sploh, ker so bili
y

rekli so ) Jernej Kac je član družinskega projektivnega podjetja Arhena, ki ima prostore v PC Standard. Povedal nam je: »Ukvarjamo se z arhitekturo in projektiranjem, primarno z nizkoener-getskimi in pasivnimi hišami ter energetskimi sanacijami. Poleg tega se ukvarjamo z novejšimi tehnologijami, h katerim recimo sodi navidezna resničnost. V inkubatorju imamo pisarno dobro leto in pol. Vzdušje je odlično, okolje pa je zelo kreativno podporno. Veliko podpore smo dobili ravno na področju navidezne resničnosti, saj sem se preko SAŠA inkubatorja povezal s podjetniškim inkubatorjem v Celju in ekipo podjetja Viar, ki je bil zmagovalec izbora za Start up podjetje leta. Z njimi smo sodelovali že pri nekaj projektih. Doslej smo izkoristili tudi nekaj izobraževanj, ki so jih pripravili v SAŠA inkubatorju.« Povedal nam je še, da se podjetniki, ki imajo prostore v PC Standard, radi tudi drugače družijo med sabo, kar daje delovnemu okolju še eno dodano vrednost. Sploh, ker gre za kreativne ljudi, polne idej.
Peter Dermol, Karla Sitar, dr. Emilija Stojmenova Duh in mag. Ivan Kotnik so podpisali sporazum o skupnem sodelovanju in podpori pri vzpostavitvi mreže FabLab Slovenije.
letos uspešni tudi na razpisih za evropska sredstva, nekaj denarja pa že ustvarijo na trgu. »Zavedamo se, da je naša največja vrednost znanje, naši mentorji, ki s podjetji delajo res intenzivno. Zato mladim podjetnikom svetujem, da se ne mučijo sami, saj lahko z nami hitreje uspejo na trgu,« je še zatrdila sogovornica, ki je v predstavitvi številnim, ki so na srečanje prišli, zaupala, da so v dveh letih v Standardu poskrbeli tudi za boljšo demografsko sliko, saj so »povili« pet deklic in tri dečke.
Postali del vseslovenske FabLab mreže
Dogodek v Standardu ni bil klasična rojstnodnevna zabava. Na njem so podpisali tudi sporazum o skupnem sodelovanju in podpori pri vzpostavitvi mreže FabLab Slovenije. Nosilec projekta je ljubljanska Fakulteta za
elektrotehniko, na kateri projekt vodi dr. Emilija Stojmenova Duh,
ki je pripravila zanimivo predstavitev projekta. Med drugim je opozorila, da na njihovi fakulteti podjetja tedensko iščejo po 20 dobrih elektro inženirjev, fakulteta pa jih toliko ustvari letno. »Vse več mladih odhaja v tujino že takoj po osnovni šoli, ne le po srednji ali študiju. Tako izgubljamo najbolj perspektivne mlade ljudi. Veselje do tehnike je treba začeti gojiti že zelo zgodaj, saj je po drugi strani znano, da je strukturna brezposelnost mladih z visoko izobrazbo velika, sploh med družboslovci,« je poudarila. V okviru skupnega partnerstva bodo po podpisu sporazuma o vključitvi v FabLab mrežo podpisniki sodelovali na področju vzpostavitve mreže učnih in izdelovalnih laboratorijev v SAŠA regiji z obstoječimi in novimi kapacitetami. S tem bodo zagotovili tehnološko platformo za hitrejše prototipiranje, testiranje prototipov in izumov. »Cilj sodelovanja in podpore je nuditi čim bolj učinkovito in povezano podporno okolje vsem potenci-
alnim in obstoječim podjetjem, študentom, dijakom, ki pri razvoju produktov potrebujejo delavnice z zahtevnejšo opremo, ter mentorjem,« je še poudarila vodja projekta FabLab. Poleg nje so sporazum podpisali podžupan Peter Dermol, direktorica SAŠA inkubatorja Karla Sitar, ki je sporazum podpisala tudi po pooblastilu predsednika Kluba podjetnikov SAŠA regije Franja Bobinca, ter direktor Šolskega centra Velenje mag. Ivan Kotnik. S skupnimi močmi bodo spodbujali gospodarski razvoj SAŠA regije, povezovali obstoječe laboratorije, opremo, mentorje za hitrejši gospodarski preboj, nudili ustrezno okolje za izdelavo, testiranje produktov, prototipov ali izumov ter podporno okolje za mlade talente, potencialne podjetnike in obstoječa podjetja. V mrežo je preko občin podpisnic vključenih že več kot milijon prebivalcev Slovenije, FabLab pa naj bi jim prvih pet let delovanja pomagal tudi finančno.
■
Po mobilni telefoniji še IP televizija
Podjetje Mega M iz Velenja širi nabor storitev - Pomembne udeleženec na največjem dogodku za mobilne operaterje v Londonu - Polletni rezultati nad planom
Tatjana Podgoršek
Družinsko podjetje Mega M iz Velenja, ki ga vodita brata Matej in Miran Meža, je vodilno na področju zlivanja sodobnih telekomunikacij, govornih in podatkovnih komunikacij, procesa, ki vodi v novo obdobje medosebne-ga komuniciranja. Lani je nabor svojih storitev dopolnilo z mobilno telefonijo, do konca leta 2017 bo k tej, naprednim rešitvam računalništva v oblaku, IP telefoniji, dostopu do interneta dodalo še zelo sodobno IP televizijo.
Novost predvsem za kabelske ponudnike
Po besedah Mateja in Mirana Meža je prednost podjetja pred konkurenco inovativen pristop k projektom in najhitrejše vpeljevanje strokovnih novosti na danem področju. To dokazujejo že 15 let in rezultat tega je tudi zelo sodobna interaktivna IP televizija. Prvenstveno bo namenjena ponudnikom sistema
Matej in Miran Meža: »Ne beležimo le 15 let obstoja, ampak tudi
toliko let razvoja.«
kabelskih operaterjev, kjer je še marsikje na voljo le linearna televizija. Domači uporabniki jo poznajo kot televizijo, pri kateri ogled oddaj za nazaj ni mogoč. Za kaj takega so potrebna precejšnja vlaganja v tehnologijo, ki pa si jih mali kabelski operaterji, ki jih je po Sloveniji še kar nekaj, ne morejo privoščiti. »Z našim celovitim sistemom jim bomo to omogočili, hkrati pa bomo novo storitev ponudili tudi vsem našim poslovnim in evidentiranim uporabnikom ter z njo zaokrožili ponudbo naših storitev.«
Širitev v Azijo, Latinsko Ameriko, Afriko?
Sogovornike med letošnje večje uspehe štejeta tudi sodelovanje podjetja na največjem dogodku za mobilne operaterje na svetu v Londonu. Nanj so jih povabili organizatorji konference, saj so Mega M prepoznali kot kompe-tentno podjetje z izkušnjami na področju komercialnih in tehnoloških rešitev v mobilni telefoniji, ki je celotno platformo razvilo samo. »Sodelovali bomo na okrogli mizi in delili izkušnje z obstoječimi in tudi bodočimi virtualni-mi mobilnimi operaterji. Sodelovanje je zagotovo priložnost za tr-
ženje sistemov, navezavo stiskov predvsem na območju Azije, Latinske Amerike in Afrike, kjer je mobilno virtualno operaterstvo v strmem vzponu.« Poslovne enote pa ima Mega M že v Združenih arabskih emiratih, na Hrvaškem, Madžarskem in v Avstriji.
Polletni rezultati nad pričakovanji
Matej in Milan Meža pravita, da so z rezultati lanske novosti v ponudbi podjetja - mobilne telefonije, ki jo podjetje trži v paketih z ostalimi storitvami, zadovoljni. Stranke namreč prepoznavajo njihovo skrb za optimizacijo poslovnih procesov in zmanjševanje operativnih stroškov. Rezultati poslovanja v letošnjih šestih mesecih so tako nekoliko nad načrtovanimi, kar je dobro za nadaljnji razvoj podjetja, za kar namenjajo več kot četrtino prihodkov. Na vprašanje, ali je na obzorju še kakšna tržna niša, sta Matej in Miran Meža odgovorila. »Nabor svojih storitev želimo čim bolj okrepiti oziroma utrditi na lokalnem trgu, hkrati pa delujemo tudi regionalno, saj vemo, da smo dobri, imamo pravo tehnologijo, znanje in prave pristope.«	a
Uspešno na poti uresničitve plana
V Premogovniku Velenje proizvodnja kljub zahtevnim pogojem poteka po letnem načrtu. Do 27. septembra so pridobili 2.681.830 ton premoga, kar je tudi po rebalansu 115.635 ton nad letnim delovnim načrtom. Kalorična vrednost premoga je v prvih osmih mesecih znašala 11,73 GJ/tono in je v okviru načrtovane. Do izpolnitve letnega načrta jim v zadnjih dobrih treh mesecih manjka še nekaj več kot 700.000 ton oz. nekaj več kot 200.000 ton mesečne proizvodnje, kar je, če ne bo nepredvidenih zastojev, izvedljivo.
»Bistveno zahtevnejše razmere z vidika proizvodnje premoga bodo v letu 2018, ko je načrt proizvodnje nekoliko višji od letošnjega in v energiji znaša 39.029 TJ,« je povedal vodja proizvodnega področja in glavni tehnični vodja Premogovnika Velenje mag. Bogdan Makovšek. »To pomeni, da bo treba zaradi nižje kalorične vrednosti, ki bo po napovedih znašala 10,59 GJ/tono, odkopati 3.686.000 ton premoga. Čaka nas zelo zahtevna naloga, zato moramo že zdaj intenzivirati vsa dela pri pripravi novih odkopnih polj.«
■
Naš čas, 12. 10. 2017, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA
«»^AS
5. oktobra 2017
OD SREDE do torka
Sreda, 27. september
Senat Univerze v Ljubljani je ustavil postopek za odvzem naziva redni profesorici Karmen Erjavec.
Volilna komisija iz iraškega Kurdistana je sporočila, da je neodvisnost na referendumu podprlo 92 odstotkov od skupaj 3,3 milijona udeležencev volitev.
Evropska komisija je predlagala posodobitev schengenskega zakonika, ki bo omogočila nadaljevanje notranjega nadzora v schen-genu, če bo to potrebno zaradi varnosti.
Posodobitev schengenskega zakonika bi omogočila nadaljevanje notranjega
nadzora.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je obiskal London in pri tem izjavil, da v pogajanjih o brexitu še ni bil dosežen zadosten napredek, da bi se pogovori lahko premaknili na naslednjo stopnjo.
Rusija je uničila svoje zadnje zaloge kemičnega orožja (skupno za skoraj 40 ton).
Četrtek, 28. september
Domača državna volilna komisija je preverila deset vloženih kandidatur za predsedniške volitve. Potrdili so jih devet: Ljudmila Novak, Marjan Šarec, Maja Makovec Bren-čič, Borut Pahor, Angela Likovič, Boris Po-povič, Romana Tomc, Suzana Lara Krause, Andrej Šiško. Zavrnjena je bila le kandidatura Aleša I. Cepiča.
Poslanci Levice so na vlado naslovili pisno zahtevo, da se s 1. januarjem socialna pomoč s trenutnih 298 evrov dvigne na 385 evrov.
Vlada v proračunu napoveduje presežek.
Vlada je potrdila predloga proračunov za prihodnji dve leti. Napovedujejo presežek, in sicer v vrednosti 50 milijonov evrov.
Vlada je sporočila, da bo v povezavi z implementacijo arbitražne odločbe poiskala pravne strokovnjake s področja Evropske unije, ki bi lahko zastopali Slovenijo v morebitnih tožbah proti Hrvaški.
Petek, 29. september
Predsednik republike Borut Pahor je podpisal javni poziv za zbiranje kandidatur za namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije.
Odpirala se je še ena referendumska pobuda. Tisti, ki so želeli referendum o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, so sporočili, da bodo podpise pod zahtevo za razpis začeli zbirati 3. oktobra.
Mojca Štruc
Pred državnozborskim odborom za pravosodje se je znova znašla novela zakona o kazenskem postopku. Potem ko so državni svetniki nanjo sprejeli veto, tokrat novela ni dobila potrebne večine glasov poslancev.
Na ulice katalonskih mest so se s traktorji odpravili podporniki referenduma o neodvisnosti pokrajine. Ruski predsednik Vladimir Putin je v Ankari obiskal turškega kolega Recepa Tayyipa Erdogana in se z njim med drugim pogovarjal tudi o vojni v Siriji. Putin je dejal, da so pogoji za konec vojne izpolnjeni.
Po opozorilih, da bi lahko kmalu izbruhnil ognjenik Agung, je na indonezijskem otoku Bali svoje domove zapustilo skoraj okoli 135 tisoč ljudi.
Sobota, 30. september
Na kongresu so se zbrali člani stranke NSi. Predvsem so se srečali zato, da bi izrazili podporo predsednici stranke Ljudmili Novak v njeni kampanji na volitvah za predsednika republike.
V stranki SD so istega dne pripravili konferenco. Na njej so pripravljali izhodišča za vladni program 2018-2026. Razkrili so, da bodo njihovi prednostni cilji več sredstev za javno zdravstvo in sprememba dohodninske lestvice.
V odzivu na referendum o neodvisnosti iraških Kur-dov je Iran uvedel embargo na uvoz in izvoz naftnih proizvodov v iraški Kurdistan in iz njega.
Ameriški državni sekretar Rex Tiller-son se je v Pekingu srečal s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom in zunanjim ministrom Vang Jijem. Osrednja tema pogovorov so bile razmere na Korejskem polotoku.
ZDA so z veleposlaništva na Kubi odpoklicale več kot polovico diplomat-
Žabja perspektiva
»Rexu Tillersonu, našemu čudovitemu državnemu sekretarju, sem povedal, da zapravlja čas s pogajanji z malim raketnim možem. Prihrani energijo, Rex. Naredili bomo, kar moramo,« je dejal Donald Trump.
Napadalec je z nožem na glavni železniški postaji v Marseillu ubil dve ženski, nato pa ga je na kraju napada ustrelila francoska vojska.
V	Edmontonu v Kanadi je bilo v več dogodkih, ki jih preiskujejo kot teroristična dejanja, ranjenih pet ljudi, med njimi policist.
V	Avstriji je začela veljati prepoved nošenja burke in nikaba. Zagrožena kazen je 150 evrov.
Ponedeljek, 2. oktober
V	državnem zboru se je nadaljevala preiskava bančnih zlorab. Pred komisijo sta pričala nekdanja finančna ministra Uroš Čufer in Janez Šušteršič.
Za nekaj manj kot 80 tisoč študentov se je začelo novo študijsko leto.
Izidi so pokazali, da je na referendumu z dne pred tem ZA neodvisnost Katalonije glasovalo 90 odstotkov volivcev in volivk. V Madridu so vztrajali, da se referendum nikoli ni zgodil, predsednik katalonske vlade
skega osebja. Za potezo so se odločili po tem, ko je bilo več diplomatov in članov osebja žrtev skrivnostnih napadov na zdravje njihovega sluha.
Nedelja, 1. oktober
Premier Cerar se je udeležil slovesnosti ob spominu na dogodke leta 1944, ko so zavezniki s tamkajšnjega letališča v italijanski Bari prepeljali rešene zavezniške letalce.
V celjskem spominskem parku Teharje je potekala spominska slovesnost za žrtve medvojnega in povojnega nasilja.
V	streljanju v Las Vegasu je bilo ubitih vsaj
50 ljudi. Napadalec sije sodil sam.
Carles Puigdemont pa je dejal, da je izid veljaven in obvezujoč, zato ga morajo uresničiti. Predstavniki članic EU so bili v glavnem zadržani, le pri Evropski komisiji so izrazili dvom o veljavnosti referenduma.
V	ZDA je na festivalu countryja v Las Ve-gasu prišlo do streljanja: napadalec je na ljudi streljal iz 32. nadstropja hotela, pri tem pa ubil 59 ljudi in jih okrog 200 ranil.
Torek, 3. oktober
Med ljudi je prišla informacija, da so v Gorenjski banki, Abanki in Novi KBM dan pred tem zaznali poskus hekerskega napada.
Se nam obeta še referendum o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti?
Na referendumu o neodvisnosti Katalonije je bilo poškodovanih več kot 800 ljudi.
V	Barceloni je potekal referendum o neodvisnosti Katalonije. V svet so prihajale fotografije policijskega nasilja, v katerem je bilo ranjenih 844 ljudi.
V	Londonu se je med vsakoletno konferenco konservativcev britanske premierke Therese May na ulicah Manchestra zbralo 30 tisoč protestnikov, ki so izražali nezadovoljstvo s premierko in opozarjali, da nasprotujejo brexitu.
V javnosti se je pojavila inforamcija, da so v treh naših bankah zaznali poskus hekerskega napada.
Srečali so se predstavnikom sindikata poklicnih gasilcev in ministrstva za javno upravo. V sindikatu so ponovili zahtevo o dvigu za dva plačna razreda za vse gasilce in za tri plačne razrede za dve delovni mesti v petem in šestem tarifnem razredu. Predstavniki vlade so zatrdili, da zahteve ne morejo sprejeti in tako tudi po pogajanjih strani nista uspeli zbližati stališč. Gasilci so za dva dni kasneje napovedali protestni shod.
Že tega dne pa je v Barceloni protestiralo več sto tisoč ljudi. Zbrali so se, da bi opozorili na kršitve pravic in svoboščin na nedavnem referendumu za neodvisnost Katalonije.
Francoska narodna skupščina je z večino glasov sprejela novo protiteroristično zakonodajo.
Svet se je še naprej oziral v ZDA in razmišljal, kaj je upokojenega računovodjo Stephe-na Paddocka napeljalo k temu, da je več kot pet minut z avtomatskim orožjem streljal na 22 tisoč ljudi.
Jure Trampuš
Katalonija v mojem srcu
Danes zvečer, ko raste tale žaba, ne morem vedeti, kaj se bo zgodilo s Katalonijo. Absolutno nujno bi bilo, da se iz političnega procesa umakne kakršnokoli nasilje in prisila, a je že na dan referenduma in po intervenciji zveznih policistov ter pesmi iz frankovskega časa jasno, kakšni politiki nam vladajo. Pa ne mislim tistih iz Madrida, pač one iz Ljubljane in Bruslja.
Povsem razumem, da je zgodba o razpadanju države za vladajoče elite vseh drugih držav zoprna, a zoprna je bila tudi za njihove predhodnike, ki konec osemdesetih in v začetku devetdesetih niso prepoznali, kakšni procesi bodo Jugoslavijo zapeljali do vojne in kaj pomeni pravica do samoodločbe. Vsi niso bili takšni, nemški diplomati so imeli drugačno stališče kot pa v preteklost zazrte evropske diplomatske elite, zamaknjene v minula razmerja moči. In danes, vsaj do nedelje zvečer, se politična elita do vprašanja katalonskega referenduma obnaša enako, kot se je do idej o razdružitvi Slovenije in Jugoslavije. A tudi tokrat je vseeno nekaj pameti, nekdanji predsednik države Milan Kučan je že v četrtek zvečer pisal o prevladi razuma in argumentov pred govorico moči in nasilja, o miru, stabilnosti. Ta politik je že debelo desetletje v pokoju, pa premore več politične lucidnosti kot ostali. Pol dneva kasneje se mu je s podobno izjavo pridružil predsednik državnega zbora, strokovnjak za mednarodno pravo Milan Brglez. Na dan referenduma sta se vendarle zadržano oglasila še Borut Pahor in Miro Cerar, ki je omenil zgolj zaskrbljenost. Zakaj tako medlo, je morebiti jasno, majhna Slovenija naj ne bi delovala drugače, kot ji svetujejo velike države (med njimi tudi Španija), a točno takšen pragmatizem je tisto, kar zmanjšuje pomen, ugled in tudi moč Slovenije v mednarodni skupnosti. Ali z drugimi besedami: modri politiki so tisti, ki vedo, kdaj se je treba oglasiti, pa četudi je to v nasprotju z ustaljenimi in pričakovanimi razmerji med državami ali pač razmerji v domači javnosti. Obsodbe nasilja v Kataloniji so iz ust slovenskih in evropskih političnih elit prišle prepozno. Moder politik ne bo razmišljal o kratkoročnih koristih, moder politik bo imel vizijo, moder politik bo imel vsaj toliko zgodovinskega spomina, da bo prepoznal podobnosti in razlike med Slovenijo in Katalonijo, med njihovo željo po avtonomiji in slovensko plebiscitarno zgodbo. A modrost ni ravno značilnost slovenskega političnega sistema.
Kot kaže, bo tako ostalo še nekaj časa. Kdor se malo poglobi v ozadja nedavnega referenduma, v vso njegovo vsebinsko in strukturno grotesknost, kdor pogleda četico predsedniških kandidatov, bo ugotovil, da nas želijo voditi ljudje, ki v veliki večini, nekaj je izjem, a te so žrtve vere v vseobsežnost političnega marketinga, nimajo pojma, kaj politika pomeni, kaj je, kot bi zapisal kolega Ali, »profesionalna veščina umnega upravljanja skupnih zadev«, kaj so torej osnovna cehovska pravila v politiki. Demokracija je civilizacijska pridobitev, skriva pa pasti. Tako kot sam, kljub temu da imam kanček glasbenega znanja, ne morem kar pograbiti violine in zaigrati v simfoničnem orkestru, tako tudi ljudje, ki o politiki vedo točno toliko kot o nogometu, ne morejo voditi države. A znova ni problem v njih, ni problem v možnosti izbire, problematično je to, da so volivci zaslepljeni z bliščem političnega marketinga, nastopa in ugajanja. Volivci za glasovalnimi skrinjami razmišljajo podobno kot potrošniki za trgovinskimi policami, izberejo, kar je najlepše, kar ponuja največ, kar je na prvi pogled najboljše. Za resen premislek jim zmanjka časa. Svoboden političen sistem je v krizi. Zmagujejo populisti, zmagujejo ljudje, ki obljubljajo zgolj prelome. Morda so v svojih željah iskreni, a to ne pomeni, da so jih sposobni uresničiti. Naj končam kot zategnjen revolucionar, reši nas lahko samo skupna ljudska fronta, hegemonija, ki ne ponuja le upanja, ampak privablja tudi sposobne posameznike, ki imajo načrt, kako upanje uresničiti. Ali pa vsaj takšne posameznike, ki procese v družbi poimenujejo s pravimi imeni. Nasilje je nasilje. Samoodločba je naravna pravica vsakega naroda. Sprenevedanje evropskih političnih elit je vredno prezira.
Kamnolom v Podgori v drugih rokah
Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki se je v zadnjem času razširila informacija o prodaji kamnoloma v Podgori. Na občinski upravi so informacijo o novem lastniku Kamteh Gmbh, rudnine in kamnine potrdili. Od sistema Fori ga je kupilo podjetje Nivo Eko, dejavnosti v ekologiji iz Žalca.
■ tp
■
Naš čas, 5. 10. 2017, barve: CM K, stran 7
5. oktobra 2017
""^Jis
ZDRAVSTVO, SOCIALA
7
Obetajo se spremembe
Iz interventnega zakona pričakujejo blizu 6 milijonov evrov in odpis dolga do ministrstva v višini slabih 2 milijonov evrov
Tatjana Podgoršek
Med slovenskimi bolnišnicami, ki so ob polletju izkazale izgubo, je tudi Splošna bolnišnica Slovenj Gradec. Ta znaša iz tekočega poslovanja 1,1 milijona evra.
Izvirni greh - prenizke cene storitev
»Če se cena zdravstvenih storitev zniža ob dejstvu, da je bila že pred tem nizka, drugače biti ne more,« pojasnjuje vršilec dolžnosti direktorja Janez Lavre in dodaja: »Zakonske spremembe so jasne, dvig plač zaposlenim je bil dogovorjen s sindikati na več ravneh, s cenami storitev iz leta 2009 pa tega denarja nismo mogli zbrati. Če se cene kmalu ne bodo dvignile za 6 do 7 odstotkov, bo izguba ob koncu leta znašala že 2,1 milijona evrov.« Iz interventnega zakona, ki ga je sprejel državni zbor pred nedavnim, računajo na blizu 6 milijonov evrov in 1,9 milijona evrov odpisa dolgov do ministrstva za zdravje, s čimer bodo lahko poplačili dolgove dobaviteljem, si zagotovili likvidnostna sredstva ter odpravili kumulativno izgu-
bo, vendar - poudarja Lavre -če dviga cen zdravstvenih storitev ne bo, bodo kljub temu čez dve leti tam, kjer so danes. V zvezi z interventnim zakonom pripravljajo sanacijsko ekipo in sanacijski program, ki ga morata nato potrditi še sanacijski od-
Ponovno dvotirno vodstvo
Ta mesec bodo v bolnišnici nastopili mandat novi člani sveta zavoda, ki se bodo na konstitutivni seji predvidoma sešli 24. oktobra. Takrat naj bi bil znan tudi njegov novi predsednik, saj
Poleg urgence in pediatrije bolnišnica potrebuje tudi nov kirurški blok
bor na ministrstvu za zdravje ter na koncu še pristojna ministrica. So pa po besedah sogovornika ponosni na dva nedavno pridobljena certifikata kakovosti, s katerima jim tudi stroka pritrjuje, da dejavnost izvajajo v skladu s strokovnimi smernicami in pravili stroke.
sedanji ni več član sveta zavoda. Poleg že omenjenega sanacijskega programa napovedujejo tudi spremembe ustanovitvenega akta ter statuta bolnišnice. Po devetih mesecih usklajevanja z ministrstvom za zdravje so prav pred tednom dni dobili soglasje za ponovno uvajanje dvotirnega vode-
nja - poleg poslovnega še strokovnega direktorja. Lavretu poteče v. d.-jevstvo konec leta. Če bo ministrstvo objavilo razpis za direktorja bolnišnice, se bo prijavil, sicer bo ostal zdravnik na internem oddelku bolnišnice.
Nov negovalni oddelek
Lavre je še povedal, da se v bolnišnici ukvarjajo tudi s pripravo dokumentacije za nov kirurški blok. Večino potrebnega dela so že opravili, čakajo še na strateški razvojni načrt bolnišnice, ki ga bodo dopolnili in temu prilagodili nove prostore. »Izgradnja novega bloka je nujna, saj smo se v Slovenj Gradcu lot zelo finančno zahtevne celovite naložbe prav za-
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec ob polletju z 1,1 milijona evri izgube
radi omenjenega bloka. Sanacija obstoječega namreč ni izvedljiva, stavba se je letos celo pogreznila za dva centimetra. Začetek izgradnje pričakujem leta 2019.« Bodo pa v tretjem nadstropju bloka ta mesec odprli negovalni oddelek s 15 posteljami. Za ta namen so na novo zaposlili pet zdravstvenih tehnikov, preostalo osebje pa prerazporedili.
Nočemo pomilovanja, želimo le živeti normalno življenje
Šmartno ob Paki, 1. oktobra -
S prireditvijo v dvorani Marof javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki so člani tamkajšnjega odbora invalidov zaznamovali 30-letnico delovanja.
Predsednik odbora Stane Majhen je v nagovoru zbranim med drugim dejal, da so invalidi po
Priložnostni kulturni program so pripravili člani društva upokojencev iz Mirne na Dolenjskem. Šmarški župan Janko Kopušar je članom odbora invalidov čestital za jubilej in njihovo dosedanje delo v lokalni skupnosti. Pozdravil je druženje z društvi zunaj občinskih meja, saj spo-
mnenju nekaterih čudna bitja, ker iščejo privilegije in koristi, kar pa ne drži. »Nočemo pomilovanja, želimo le živeti normalno življenje. Ne zahtevamo več, kot imajo drugi, kljub invalidnosti jim hočemo biti enaki. Če ne bi bili vztrajni, 30-letnice ne bi praznovali.« Praznovanje jubileja je po njegovem dokaz, da ni nič nemogoče.
znavanje drugih okolij, kultur in navad bogati vse.
Ob koncu prireditev so podelili priznanja odbora oziroma Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Velenje, pod okrilje katerega odbor sodi. Priznanje sta prejela ustanovitelj odbora Milan Rogelj ter Alojz Gruden, ki je odbor vodil 12 let.
• Tp
KLS doniral nov aparat za magnetno stimulacijo
Splošna bolnišnica Celje do aparata, ki ga sama zaradi pomanjkanja denarja najbrž ne bi kupila
Aparat za funkcionalno magnetno stimulacijo je zelo pomembna pridobitev za rehabilitacijo najtežjih
bolnikov (drugi z leve Bogomir Strašek).
Celje, 29. septembra - Družinsko podjetje KLS Ljubno je Oddelku za medicinsko rehabilitacijo v Splošni bolnišnici Celje doniralo aparat za funkcionalno magnetno stimulacijo, vreden blizu 21 tisoč evrov. To je bila že četrta donacija omenjenega podjetja iz Zgornje Savinjske doline bolnišnici za nakup medicinske opreme.
Direktor bolnišnice Marjan Ferjanc je ob tej priložnosti dejal, da bodo z novim aparatom izboljšali obravnavo najbolj kri-
tično bolnih v enotah intenzivne terapije in tudi bolnikov v ambulantni obravnavi. Zaradi pomanjkanja denarja ga najverjetneje ne bi kupili, čeprav ga potrebujejo za nadgradnjo rehabilitacije. Vsako leto bi za posodobitev opreme potrebovali okoli 20 milijonov evrov, uresničijo jih le za 4 do 5 milijonov evrov.
Aparat za funkcionalno magnetno stimulacijo bodo v celjski bolnišnici uporabljali predvsem za stimulacijo mišičnih sistemov pri bolnikih v intenzivni negi. Pri
njih namreč zaradi dolgotrajnega mirovanja prihaja do hitrega upada mišične mase in moči.
Bogomir Strašek, direktor podjetja KLS Ljubno, je med drugim dejal, da del družbene odgovornosti dokazujejo tudi z do-nacijami. Največ jih namenijo za društva in zdravstvo v Zgornji Savinjski dolini.
Podjetje KLS je v preteklih letih celjski bolnišnici že darovalo donacije v vrednosti 17.500 evrov.
■ Tatjana Podgoršek
Osvojili domači in tuji trg
Svečarstvo, trgovina, galanterija Lesk je družinsko podjetje, ustanovljeno leta 1991. Idejni oče in njegov ustanovitelj Marijan Pelin je združil znanje in podjetniški talent. S svojimi kakovostnimi izdelki je podjetje hitro prodrlo na trg in si ustvarilo sloves resnega ter zanesljivega dobavitelja. Marijan Pelin pravi, da je njihovo glavno sporočilo »biti najboljši«. To jim za zdaj uspeva, saj s programom nagrobnih, okrasnih sveč in sveč za posebne priložnosti oskrbujejo vse večje trgovske sisteme po vsej Sloveniji, pogrebne službe in mnoge manjše kupce. Dober odziv na domačem trgu jih je spodbudil k iskanju priložnosti tudi na tujih trgih, zato danes kakovostno ponudbo Svečarstva Lesk prepoznavajo še kupci v Avstriji, Italiji, Romuniji, Nemčiji in na
Finskem. Sveče podjetja Lesk so izjemno cenjene, saj so skrbno in natančno izdelane iz najboljših parafinov, ki zgorijo do konca. Podjetje je tudi prvo razvilo pokrovčke za termo sveče iz posebne plastike, ki so primerni za večkratno uporabo.
Prostore za lastno proizvodnjo s 14 zaposlenimi ima podjetje v Slovenskih Konjicah. Izdelke prodajajo v svojih prodajalnah, in sicer na Frankolovem, v Slovenskih Konjicah, Slovenski Bistrici in na Partizanski 10 v Velenju. Na prodajnih policah so sveče iz nagrobnega programa, za krst in poroko, adventne sveče ter dekorativne dišeče sveče. V prihodnje želijo ostati »najboljši« in ugoditi še tako zahtevnim željam kupcev, ki jim izrekajo iskreno dobrodošlico.	epp
■
Naš čas, 12. 10. 2017, barve: CM K, stran 8
8
IZOBRAŽEVANJE
»»^AS
5. oktobra 2017
Alkometer za lepši svet
Učenka Ema Jelenko z osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj narisala napravo, dijaki Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje idejo uresničili v praksi
Tatjana Podgoršek
Šoštanj, 25. septembra - Na
osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha Šoštanj so na priložnostni prireditvi predstavili inovacijo, ki je nastala v okviru projekta My machine - merilec alkohola v izdihanem zraku alkometer. Avtorica ideje in risbe je učenka prve triade omenjene šole Ema Jelenko (njena mentorica je bila Anita Plamberger), napravo sta izdelala dijaka Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje (ŠCV) Jan Liber in Blaž Uran pod mentorstvom Uroša Remeniha, nosilec projekta pa je Inštitut Jožef Štefan.
Ema je povedala, da je idejo za napravo dobila ob gledanju televizijskih poročil, v katerih so poročali o prometni nesreči. »Naslednji dan smo risali risbe v projektu My machine. Ker ne želim, da bi se to dogajalo še naprej, sem narisala merilec alkohola v izdihanem zraku. Upam, da bom s svojo inovacijo pripomogla k lepšemu svetu.«
Po besedah vodje omenjenega projekta na inštitutu Mihaele Črnko je bila članom komisije, ki je pregledala risbe učencev,
Alkometer je preprosta naprava - uporabnik po pisku pihne v senzor, ta pa mu sporočilo, koliko alkohola je nameril v izdihanem zraku in ali oseba sme sesti za krmilo avtomobila ali ne.
Emina ideja všeč zato, ker ni reševala le njene želje, potrebe. »Ideje velike večine učencev so namreč roboti, ki bi jim pomagali pri pospravljanju sobe, pisanju domače naloge in podobno. Emina inovacija pa je splošno koristna.« Črnkova je še povedala, da se ideje učencev iz me-
Člani komisije so pregledali kar 240 risbic. Po zagotovilih Re-meniha so najprej izločili tiste, na katerih so bile naprave, »ki podpirajo lenobo«, in takih je bilo blizu 80 odstotkov. Za Emino idejo so se odločili, ker je družbeno koristna in ker je bila tudi izvedljiva.
Da je šola Karla Destovnika Kajuha Šoštanj inovativna, dokazuje med drugim tudi sodelovanje njenih učencev v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Vsako leto izdelajo naloge, vsako leto so te tudi med nagrajenimi. »Veseli smo bili povabila ŠCV, ker gre za projekt, ki
S predstavitve alkometra - četrta z leve Ema Jelenko
stnih in podeželskih šol med sabo razlikujejo. Pri prvih je več idej o tem, kako bi uredili zelenice, počistili pasje iztrebke in podobno. Učenci s podeželja pa rišejo stroje, katerih delovanje je zastavljeno bolj široko.
Za Jana Liberja, ki se je udeležil predstavitve naprave, je bila ta nekaj novega, sicer pa sta se z Blažem s podobnimi izzivi že srečala pri pouku in v drugih projektih. Je inovativna? »Je, ker se razlikuje od podobnih obstoječih.« S pomočjo mentorja sta za alkometer izdelala načrt, pridobila potrebne komponente in po dveh mesecih napravo tudi izdelala.
Projekt My machine je razpisalo mednarodno združenje s sedežem v Belgiji. »Med drugim spodbuja ustvarjalnost v izobraževanju tako, da uresničuje ideje otrok prvega starostnega obdobja oziroma prve triade osnovnih šol. Ti narišejo svoje čudežne stroje, dijaki in študenti pa jih nato izvedejo v praksi,« je povedal ravnatelj Elektro in računalniške šole ŠCV Velenje Simon Konečnik. Šoštanjsko šolo so povabili k sodelovanju zato, ker je njihova dolgoletna partnerica pri različnih projektih, je tudi šola z veliko učenci in med njimi se jih precej odloči za izobraževanje na šolah ŠCV.
povezuje osnovno in srednjo šolo in omogoča izvedbo idej učencev v praksi. Pri tovrstnih projektih lahko inovativni učenci razvijejo svoje možnosti, izberejo poti nadaljnjega izobraževanja, utrdijo svojo izbiro poklica oziroma dobijo potrditev o pravilnosti življenjske odločitve,« pa nam je ob tej priložnosti povedala ravnateljica osnovne šole Karla De-stovnika Kajuha Šoštanj Majda Zaveršnik Puc.
Napravo so na predstavitvi nekateri preizkusili, med njimi je bil tudi šoštanjski župan Darko Menih.
Prizadevajo si za vpis študentov tudi iz tujine
Na Fakulteti za energetiko v primerjavi z lani beležijo manjši vpis na visokošolskem strokovnem univerzitetnem programu in večjega na magistrskem - Spremembe študijskih programov
Tatjana Podgoršek
Na Fakulteti za energetiko beležijo v študijskem letu 2017/18 nekoliko manjši vpis kot v preteklem letu na visokošolskem strokovnem in univerzitetnem študijskem programu prve stopnje Energetika, na magistrskem študijskem programu druge stopnje pa je vpis večji. Kot je povedal dekan fakultete Bojan Štum-berger, si zaradi neugodnih demografskih trendov v Sloveniji in vedno manjših generacij prizadevajo za vpis študentov tudi iz tujine. Doslej so najpogosteje vpisali študente iz Srbije, Hrvaške, Makedonije, preko študentskih izmenjav pa opravljajo del študija na fakulteti tudi študenti iz drugih držav Evropske unije. Del tujih študentov po končanem študiju ostane in se zaposli v tukajšnjem lokalnem gospodarstvu. Novosti v novem študijskem letu niso predvideli, so pa te predvidene v prihodnjem študijskem letu. Na fakulteti namreč zavzeto pripravljajo spre-
membe študijskih programov prve in druge stopnje. »Spremembe so usmerjene predvsem v aktualizacijo obveznih in izbirnih vsebin programa ter zmanjšanje števila predmetov. Kljub zmanjšanju števila predmetov bistvenega zmanjšanja števila kontaktnih ur programov ne predvidevamo.« Poleg vsebine namenjajo precej pozornosti - zagotavlja dekan fakultete - tudi pogojem izobraževanja. V dislocirani enoti v Velenju za ta namen izkoristijo zmogljivosti Medpodjetniške-ga izobraževalnega centra Šolskega centra Velenje, nekaj imajo svoje opreme. Zelo pomembna za izvajanje študija je izgradnja in opremljanje Inštituta za energetiko, ki predstavlja dobre pogoje za izobraževalno dejavnost in primerne temelje za nadaljnji razvoj raziskovalne dejavnosti. Za zagotavljanje kakovosti pedagoške in raziskovalne dejavnosti na fakulteti v prihodnje načrtujejo izgradnjo dodatne infrastrukture v Krškem in Velenju.
Na vprašanje, s čim lahko fa-
kulteta opravičuje svoje delovanje, saj gre za drag študij, število udeležencev pa najbrž težko, če sploh, pokriva stroške izvajanja programov, je sogovornik odgovoril: »Dejstvo je, da bo zaradi hitrega razvoja tehnologij in procesov v Sloveniji kmalu prišlo do pomanjkanja tehničnih kadrov. Gospodarstvo se krepi, v Sloveniji se povečujejo tuje naložbe, zato je nujno, da visokošolski zavodi skupaj z gospodarstvom med mladimi promoviramo poklice, za katere že danes vemo, da so in bodo v bližnji prihodnosti zelo iskani. Eden od njih je zagotovo tudi poklic energetika. Naši diplomanti pridobijo širok nabor tehničnih znanj in so že danes zelo visoko zaposlji-vi, v bližnji prihodnosti pa lahko pričakujemo, da jih bo na trgu manj, kot jih bo gospodarstvo potrebovalo. Zato je za Šaleško dolino in Slovenijo nasploh izjemno pomembno, da vlagamo v mlade kadre, ki bodo pripravljeni na izzive trajnostnega razvoja v energetiki.«	a
Hodim, plešem, sem
Velenje, 6. oktober - Jutri ob 10.15 se bo v velenjskem Domu kulture začela 3. Konferenca plesne pedagogike v Sloveniji. Pripravljajo jo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Pedagoška univerza v Ljubljani in Festival Velenje. Namen konference, ki bo potekala v času republiškega srečanja otroških plesnih skupin Pika miga do nedelje, 8. oktobra, je spodbuditi povezave med plesno umetnostjo in procesom vzgoje in izobraževanja ter povezati akterje na področju splošne vzgoje in izobraževanja s tistimi, ki s plesnim znanjem bogatijo otrokov prosti čas. Na konferenci bodo teme predstavljene v obliki predavanj, delavnic in diskusij, predavatelji iz Slovenije in tujine pa bodo predstavili tudi primere dobrih praks.
■ bš


RADIO
vaeNje
Uvožene
Kaja Flis
Slovenija leži na stiku alpske, panonske, dinarske in sredozemske regije, zato ima pester relief, tla in podnebje - idealen življenjski prostor za 2.065.895 + 24.000 vrst živih bitij, med katerimi je 3.200 vrst (višjih) rastlin, kar je po številu vrst na kvadratni kilometer največ v Evropi. Spoštovanja vredna pestrost, ki na potepu po naši deželi vedno znova navduši in naredi že nekajminutno potovanje zanimivo. Hribov in hribčkov vajeno oko bi se kar težko navadilo na neskončno ravnino, ki ni poenostavljena le v reliefu in podnebju, ampak posledično tudi v rastlinski in živalski pestrosti.
Med delom se vsak dan srečujem z uporabo okrasnih rastlin. Med njimi večina izhaja iz drugih dežel, a so pri nas že preizkušene, udomačene in jih lahko tudi sami vzgojimo. Kljub temu zasaditve javnih in zasebnih površin vse bolj preplavljajo uvožene rastline. Razlog? Najnižja cena, kaj pa drugega! Škoda je, da v deželi, kjer uspeva širok nabor rastlin, pridelamo samo 5 % lastnih okrasnih sadik. Pred vstopom v Evropsko unijo smo jih namreč pridelali 65 %. Prej uvoženih 35 % je bilo carinsko pregledanih, določenih vrst pa sploh ni bilo možno uvoziti. Danes so carinski pregledi opravljeni na meji Evropske unije in kar je ustrezno za Španijo, Poljsko, Madžarsko itd., je ustrezno tudi pri nas. Različni klimatski in talni pogoji niso kriterij in tako lahko uvozimo vse okrasne rastline znotraj meja EU oz. zunaj s potrdilom evropske sanitarne inšpekcije. S to neizmerno svobodo bogatimo svoje vrtove z naborom eksotov, zmanjšujemo pa kvaliteto rastlin in ogrožamo domače rastlinske vrste, saj z nepremišljenim seljenjem rastlin po svetu selimo tudi bolezni. Domače rastline jim pogosto niso kos brez fitofarmacevtskih sredstev. Ljudje jih uporabljajo v želji po idealnem pridelku in površinah brez plevelov, vendar pozabljajo na zdravje. Tako so navidezno čiste in varne zelenice pogosto tretirane s pripravki, ki lahko med igro otrok in domačih živali preidejo v organizem in dolgoročno povzročajo zdravstvene težave. V širšem pogledu
uporaba fitofarmacevtskih sredstev vpliva na pestrost vseh živih bitij. Tako vzporedno z naraščanjem človeške rodnosti zmanjšujemo rodnost ostalih organizmov. To se kaže na populaciji čebel, ki je že utrpela množične pogine. Brez čebel pa ni rastlin in brez rastlin ni naše hrane in brez naše hrane ...
Kriterij naročnikovega izbora rastlinskih vrst je poleg najnižje cene tudi čim bolj opazna drugačnost, s katero so vrtovi učinkovito izstopajoči v okolju. Zgodi se, da so eksoti bolj uspešni od domačih vrst in se kakor gobe po dežju razširijo po manj intenzivno obdelanih površinah. Ogrožajo življenje domačih rastlinskih vrst, pogosto so alergogeni ali pa povzročajo občutljivost na cvetni prah drugih rastlinskih vrst. Na seznamu invazivnih rastlin iz leta 2016, ki ga je pripravila fitosanitarna inšpekcija EU, je med 24 tujerodnimi invazivnimi rastlinami kar 16 rastlin, ki so bile med drugim prinesene k nam predvsem zaradi horti-kulturnih namenov, se pravi zgolj zaradi estetskih potreb posameznikov. Zakaj bi npr. imeli sredi rastlinsko bogate Slovenije tujerodne bonsaje? Ali razumemo njihov pomen? Bonsaji niso tako oblikovani samo zaradi estetskega vidika - v njihovi obliki se skriva več. Izražajo kulturo nekega naroda in v njegovem okolju so kakor kozolec na našem podeželju - tja preprosto »pa-šejo«. Verjetno si mislite, da je oblikovanje svojega okoliša stvar posameznika, vendar ali je res tako. Menim, da je stvar posameznika oblikovanje prostora za štirimi stenami, zunaj njih pa je prostor vsaj vizualno od vseh.
Če povzamem. Z nepremišljenim uvozom okrasnih rastlin vplivamo na podobo in pestrost krajine, znižujemo ceno domačim proizvodom, prinašamo različne bolezni in tudi zmanjšujemo število domačih delovnih mest, kar je v današnjih časih sporno. Nova delovna mesta obljubljajo zdravju sporne industrije. Zakaj ne bi raje škodljivih delovnih mest nadomestili z delom na svežem zraku in okrepili domače vrtnarstvo, kmetijstvo, gozdarstvo ter ohranjali podobo svoje krajine.
■
■
Naš čas, 5. 10. 2017, barve: CM K, stran 9
5. oktobra 2017
«»SÜAS
KULTURA
9
Rog izobilja prenaša naravo v kamen
Na Velenjskem gradu odprli razstavo kamnitih skulptur- Nastala je ob 20-letnici kiparskih delavnic JSKD Kamen
Velenje, 26. septembra - Muzej Velenje in Republiški Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) sta skupaj pripravila odprtje razstave Rog izobilja. Ta je posvečena 20-letnici kiparskih delavnic Kamen, ki jih vsa leta vodi akademska kiparka mag. Alenka Vidrgar. Razstavo, ki si jo lahko ogledate v atriju Velenjskega gradu in na travniku pred
liko šolarjev in drugih organiziranih skupin, so veseli, ker jim bodo lahko pokazali tudi kamnite skulpture, ki jih že dve desetletji izdelujejo ljubiteljski kiparji. Mag. Alenka Vidrgar nam je zaupala, zakaj je naslov razstave Rog izobilja, saj ta izraz poznamo predvsem iz mitologije. »Tema je bila izbrana, ko smo pred 10 leti pripravljali prvo razstavo
veliko težji material, kamen. Prve delavnice so potekale v zaščitenem Kuclerjevem kamnolomu pri Vrhniki, zadnja leta pa delajo v Mineralovem kamnolomu, kjer imajo boljše pogoje za delo, saj potrebujejo tudi elektriko za kotne brusilke. »Orodje tečajnikov in njihovo razumevanje oblike je po dveh desetletjih zelo napredovalo. Mnogi se vračajo, saj ra-
Razstavo kiparskih del v kamnu, ki so jih ustvarili ljubiteljski kiparji, so odprli pred gradom na travniku,
kjer stoji glavnina del.
njim, ko prečkate leseni most, so pred tem že postavili v botaničnem vrtu v Ljubljani in Kulturnem domu Ivana Cankarja na Vrhniki.
Kot je na odprtju razstave povedala direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart, je Velenjski grad kamnit, zato tudi razstava kamnitih skulptur lepo dopolnjuje pogled na njegove vedute. Z razstavo nadgrajujejo dobro sodelovanje z velenjsko izpostavo JSKD in Društvom Šaleških likovnikov, ker pa grad obišče ve-
kamnitih skulptur. Odločila sem se namreč, da v delavnicah delamo povečave naravnih oblik, več desetkratne povečave naravnih oblik, kot so lešniki, orehi, školjke in podobno. Rog izobilja res izhaja iz mitologije kot odlo-mljen rog, ki prinaša obilje, nosi pa ga boginja sreče Fortuna. Ker so naše povečave izhajale iz naravnega sveta, sem našla povezavo v tem naslovu razstave.« Izvemo, da so najprej v kiparskih delavnicah delali velike povečave iz gline, nato pa so se odločili za
di delajo v kamnolomu, v hrupu in vročini, ljubiteljski kiparji pa prihajajo iz vse Slovenije.« Razstavo na Velenjskem gradu je kiparka zasnovala didaktično; pri mnogih skulpturah se vidi postopek dela v kamnu, med njimi niti ni vseh najboljših del. Razstavo je odprl direktor JSKD Marko Repnik, za kulturni program pa je poskrbel tolkalist Davor Plam-berger, ki je eno od skladb odigral kar na kamnitem robniku pod travnikom.
■ bš
Peli in igrali v Cankarjevem domu
Festival za 3. življenjsko obdobje so požlahtnili tudi sodelujoči iz Savinjsko-šaleške regije
Na 'mega prireditvi za starejše in medgeneracijsko sodelovanje v Festivalu za tretje življenjsko obdobje', ki je trajal od 26. do 28. septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani, se je zvrstilo toliko prireditev, strokovnih,
ci prikazali moč ustvarjalnosti, umetniške dosežke ter potencial, ki ga (lahko in ga) dajejo organizirani upokojeni kadri. S prikazanim so ponovno opozorili na izjemne možnosti naše ustvarjalne družbe in sloven-
Prvi dan festivala na 9. večeru pesmi in plesa so se med dvanajstimi skupinami predstavile Babice izpod Gore Oljke, pevci šo-štanjskih upokojencev pa na 42. reviji pevskih zborov, ki je bil na sporedu naslednji dan. Lep spre-
m
š
§ ■ i j
1 V
ra ios t

j
am

M
t> y
Vesele babice z Zdravkom iz DU Šmartno ob Paki so navdušile v CD v Ljubljani
študijskih, kulturnih in glasbenih dogodkov, da tega ni moč na kratko predstaviti. Zveza društev upokojencev ter F3ŽO sta skupaj s pokrajinskimi zvezami DU, zavodi, društvi, državnimi in civilnimi institucijami ter številnimi svobodnimi ustvarjal-
ske biti. Še zlasti je bilo prikazano sobivanje mlade in starejše generacije ter lajšanje življenja vseh odrinjenih ob rob. Festival sta med drugimi popestrila tudi Ljudske pevke Pušeljc z Zdrav-kom ter Mešani pevski zbor DU Šoštanj.
jem in navdušenje obiskovalcev obeh prireditev sta bila najlepša nagrada za trud obema skupinama, predstavniki ŠPZDU Velenje in obeh DU pa so nanje lahko le ponosni.
■ Jože Miklavc
Dediščina usnjarstva na Slovenskem je bogata
V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju 5. simpozij usnjarstva - Na trgu Svobode odprli razstavo o znanih šoštanjskih obrazih
Šoštanj, 25. septembra - Prejšnji ponedeljek je v Muzeju usnjarstva na Slovenskem potekal že peti simpozij o dediščini usnjarstva na Slovenskem. Po novem ga pripravljajo vsaki dve leti. Na letošnjem znanstvenem simpoziju so predavatelji iz vse države z referati predstavljali kulturno dediščino s področja usnjarstva in z njim povezanih panog. S prispevkoma sta se predstavila tudi sodelavca Muzeja Velenje, muzejska svetovalka Mateja Medved in kustos Jernej Hozjan. Prva je predstavila šego rudarskega skoka čez kožo, rudarsko šego, ki je povezana z usnjarstvom. Hozjan pa je predstavil Industrijsko gasilsko društvo Tovarne usnja Šoštanj, ki bi letos, če bi še delovalo, praznovalo 100-letnico. Njegov prispevek je govoril tudi o tem, kako so usnjarne vplivale na okolje, v katerem so delovale. Ne le v Šoštanju, tudi drugje so pod okriljem usnjarn delovali tudi pevski zbori in druga društva, ki so bogatila življenje krajev.
Šoštanjska enota Muzeja Velenje letos deluje že osmo leto. V načrtu imajo, da muzej usnjarstva v naslednjih letih razširijo,
Vse do pomladi si lahko na Trgu svobode ogledate razstavo znanih šoštanjskih obrazov. V Muzeju Velenje, kjer so jo pripravili, bodo pripravili tudi nadaljevanje, saj je ljudi, ki si to zaslužijo, v Šoštanju
veliko.
zato tudi s pomočjo simpozija zbirajo novo gradivo. Sploh, ker je tovrstna dediščina zelo bogata. »Pomembno je, da naš muzej nosi naziv »na Slovenskem«, kar pomeni, da je referenčna ustanova za dediščino usnjarstva za celotno državo,« je poudarila direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart. Ob koncu simpozija so na Trgu svobode odprli priložnostno razstavo ob prazniku Obči-
ne Šoštanj. Na njej so muzealci s fotografijami in tekstom, ki so ga oblikovali s pomočjo biografskega leksikona, spomnili na nekaj znanih šoštanjskih obrazov iz bolj ali manj oddaljene preteklosti pa tudi takih, ki jih v Šoštanju še lahko srečamo. Razstava, ki jo je odprl župan Darko Menih, bo na ogled vse do pomladi.
a bš, foto: Pina Špegel
Predavateljem iz vse Slovenije so na simpoziju predstavili veliko zanimivih tem, povezanih z usnjarstvom.
Predstavili dve knjižni izdaji Šaleških razgledov
Velenje, 28. septembra - V petek zvečer so v velenjski mestni knjižnici predstavili dva zvezka Šaleških razgledov, ki nosita številki 14. in 15. Prva je v elektronski obliki izšla pred dobrimi peti-
leški dolini, objavljala pa je tudi publicistična, strokovna in literarna besedila Šaleških avtorjev.
Kot nam je povedal Silvo Gr-movšek iz Knjižnice Velenje, sta oba zvezka strokovno zelo zani-
Knjižni izdaji 14. in 15. zvezka Šaleških razgledov so predstavili uredniki Lado Planko, Silvo Grmovšek, dr. Tone Ravnikar in dr. Jože Hudales.
mi leti, druga prejšnji teden. Šaleški razgledi so temeljna domoznanska knjižna zbirka, ki obuja zgodovinski spomin in prinaša vedenje ter nova spoznanja o Ša-
miva. Številko 14. je uredil Lado Planko, ki jo je tudi predstavil. Najnovejši zvezek sta uredila zgodovinarja dr. Jože Hudales in dr. Tone Ravnikar. Ta pri-
naša 26 strokovnih člankov 26 avtorjev, vsebine pa so različne. Urednika sta obravnavala stanje zgodovinopisja v Šaleški dolini, za katero sta razkrila, kaj je že raziskano in kaj bi bilo še treba strokovno osvetliti. Sledi »pale-ontološki blok«, ki govori o izkopavanju mamuta in ostalih trob-čarjev v Šaleški dolini. Napisali so ga akademiki iz slovenskega Paleontološkega inštituta in SA-ZU. V njem so tudi vsebine s področij etnologije in folkloristike. Prva številka Šaleških razgledov je izšla leta 1988, prvih trinajst zvezkov pa je založil nekdanji velenjski Kulturni center Ivana Napotnika. Zadnja dva zvezka sta izšla pod okriljem Knjižnice Velenje, kjer ju lahko tudi dobite, izdajo knjižnih izdaj pa je omogočila MO Velenje. V knjižnici so vse tiskane izdaje Šaleških razgledov digitalizirali, dostopni so na njihovi spletni strani.
■ bš
Naš čas, 12. 10. 2017, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA

5. oktobra 2017
Želim lepšati ta svet
Srečanje z Velenjčanko Ajdo Valc, vse bolj uveljavljeno režiserko
ALTERMAT0R
Tatjana Podgoršek
Na odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje je bila minuli petek premiera predstave za otroke Erazem in potepuh. Kot režiserka se je pod njo podpisala Velenjčanka Ajda Valcl. Čeprav sodi v generacijo mlajših slovenskih režiserjev, postaja vse bolj uveljavljena in s svojim delom vse pomembneje zaznamuje slovenski gledališki prostor.
Za uspeh se je treba vsakič dokazovati
»A mojo hčer rabite,« se je odzval na klic Ajdin oče Rajmund Valcl, ravnatelj velenjske gimnazije, kmalu za tem pa: »Slišita se lahko po 16. uri.« In sva se. Prijazen glas na drugi strani in pozdrav, kot da sva dolgo stari znanki. Po uvodnih mislih je Ajdi obraz kar malo zardel ob mojem mnenju o njeni vse večji prepoznavnosti, usta pa so se ji bežno raztegnila v nasmeh. Sledilo je skromno priznanje, da je v 10 letih, odkar je končala Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, naredila kar nekaj opaznih gledaliških in radijskih projektov. Tudi priznanja je za nekatere med njimi že prejela. Deluje po vsej Sloveniji, sodeluje z mnogimi slovenskimi gledališkimi ansambli, režira pa predstave za otroke in odrasle. Z mladimi se druži tudi na veliko delavnicah. »Za zdaj mi uspeva ostajati v tem krogu in delati precej kontinuirano, kar pomeni, da delam dobro. Vsakič znova se je namreč potrebno dokazovati, potrjevati, da te umetniški vodje gledališč opazijo in povabijo. Pa to še ni dovolj. Šteje tudi mnenje igralcev in gledalcev. Sicer pa v slovenskem gledališkem prosto-
ru ni prav veliko priložnosti tudi za take, ki prihajajo iz akademije. Prevladujejo pač že uveljavljena imena.«
Plačani za to, da gledajo v steno
Ajda pravi, da je težko opisati delo režiserja. Med sabo se šalijo, da so plačani za to, da gledajo v steno. Generalno bi ga lahko
dva meseca vaj z igralci. Tu pridejo na plan druge veščine, ki pripomorejo doseči želen rezultat. Zanjo sta obe plati vsakič izziv. So režiserji umetniki? »Smo« odgovori s pristnim širokim nasmehom, si popravi pramen las in pojasni, da je velik del tega poklica obrt. Treba je znati veliko stvari, vsaka predstava zahteva znanje ... »Delo režiserja je
»Poklic zahteva od tebe disciplino, odgovornos
delavnost
...'.,« pravi mlada, a vse bolj uveljavljena režiserka Ajda Valcl.
razdelila - pojasni - na dva dela: na pripravljalnega med stenami doma, ko si poskuša čim bolj plastično predstavljati, kakšno predstavo režira, za koga, kakšne učinke naj bi imela, kakšna sredstva bo za to uporabila, katere ljudi poklicala. Drugi del pa je prihod v gledališko hišo in blizu
pravzaprav življenje, saj se mora nenehno učiti, biti buden, imeti odprte oči, da ve, kaj se dogaja v njem in okoli njega. Za pravo umetniško doživetje, ki se zgodi v gledalcu, je potreben x faktor, ki ga človek nosi v sebi in ga nato deli. Je pa res dodana vrednost, presežek mu rečemo, tudi
stvar naključja, nekega trenutka, ki se zgodi ali pa ne.«
Težko bi se odločila, na katero od predstav, ki jih je doslej reži-rala, je najbolj ponosna. Otroška Emil in detektiv (prejela je nagrado Zlata paličica), je bila doslej odigrana več kot 100-krat ... »Meni je pravzaprav vsaka pomembna in ljuba.«
Po njenih besedah je za odločitev o akademiji »kriv« Marko Mandič, ki je prihajal v gimnazijo in imel gledališke delavnice. Zaznala je, da je to prostor, kjer bi želela biti, kajti take svobode kot tam ni doživela nikjer, čeprav jo je zanimalo mnogo stvari. Hvaležna je staršema, ki sta jo pri odločitvi za študij režije podprla. Če bi še enkrat izbirala ...:»Bi izbrala enako!« odgovori brez oklevanja.
Plavanje jo je naučilo ...
Pred odhodkom na študij je bila Ajda uspešna plavalka. Treningi, bazen, vstajanja v zgodnjih urah . Na vse ima lepe spomine, kajti odrekanja so prinesla rezultate, predvsem pa ji potrdila, da se da na določen način premagati tudi sebe. Zaradi te športne izkušnje danes lažje ureja življenje v okoliščinah, v katerih se je znašla, kar pomeni, da se zna organizirati, biti potrpežljiva, korak za korakom priti do nekega rezultata, kar je v gledališču ena od pomembnih stvari.
Cilji, ki si jih je zastavila . »Da bi s čim večjim veseljem delala čim lepše stvari, iskreno in srčno predajala ljudem sporočila, ki so tega vredna. Skratka, da bi na neki način lepšala ta svet,« je sklenila pogovor Anja Valc v lepi in pravilni slovenščini, ki bi ji jo lahko zavidal marsikdo. ■
Slikarski urok Majde Kurnik
Odprtje razstave v Škalah pri Velenju rojene akademske slikarke ob 50-letnici njene smrti - Razstavo v Galeriji Velenje spremlja tudi bogat katalog
Velenje, 5. oktobra - Nocoj ob 19. uri bodo v Galeriji Velenje odprli razstavo ob 50-letnici smrti cenjene slovensko-srbske slikarke, katere mnoga pomembna dela so po večletnih prizadevanjih Velenja našla svoje domovanje v Galeriji Velenje. Razstava osvetljuje delo umetnice Majde Kurnik, ki je lokalna in slovenska javnost skorajda ni poznala. Razstava bo na ogled do 2. decembra.
Nastala razstava je rezultat večletnih prizadevanj, da vsaj nekaj ključnih del akademske slikarke Majde Kurnik iz Beograda pride v Velenje, njen rojstni kraj, in se tako kar najbolj obsežno in izčrpno osvetli njena umetniška in osebna podoba. Galerija bo z razstavo del, ki so v Slovenijo prihajala postopoma od leta 1982 do 2017, predstavila umetnico že drugič. Prvič so jo predstavili s spominsko razstavo leta 1999. Takrat se je njen življenjski partner slikar Marklen Mosijen-ko galeriji zahvalil s 149 podarjenimi risbami. Ob odprtju preno-
vljene Galerije Velenje leta 2015 je galerija pridobila avtoportret, letos pa je Mestna občina Velenje odkupila še 74 njenih slik in risb ter dokumentarnega gradiva. »Slovenija premalo pozna to
izjemno slikarko in intelektualko, ki je združevala več umetniških talentov, glasbo, igro in slikarstvo. Izbrala pa je slikarstvo. Kurnikova je otroštvo in del mladosti preživela v Sloveniji. Med
2. svetovno vojno se je po izse-ljenstvu staršev ter sestre in brata v Srbijo odločila, da jim bo sledila, čeprav je takrat že službovala kot učiteljica na Pertoči,« pravi kustosinja razstave Milena Koren Božiček. V Galeriji Velenje sta nastala razstava in katalog, ki v študiji kustosinje prinašata nova dela in spoznanja o njenem življenju in delu. Razstava je usmerjena v cilj, da se pozabljeno in prezrto umetnico spet obudi iz pozabe in prezrtosti ter se jo tudi v Sloveniji ovrednoti v pregledih modernega slikarstva. Njeno slogovno spreminjanje ni imelo velikega razpona, saj je umrla stara komaj 47 let. Kljub temu pa je zapustila izjemna dela, ki so dobila svoj prostor med največjimi likovnimi umetniki moderne in sodobne umetnosti in v najvidnejših muzejih in galerijah Srbije. Razstava obsega 190 del (olj, gvašev, slik na steklu, risb, skicirk) in dokumentarnega gradiva iz zapuščine.
■ bš
Prihodnost preteklosti
Bojan Pavšek
Turobnost deževnih dni je kot nalašč za ureditev lastnih misli, saj je motivacijskih sprožilcev, ki nam v poletnem času niso dali miru, precej manj. Ne zamika nas več čofotanje v jezeru ali pa sladoledanje v centru. Tudi poležavanje na trati ali piknik v kratkih rokavih se že intenzivno pripravljata na večmesečno brezdelje. Deževne kapljice, ki trenutnemu vremenu pritičejo, so lahko voda na mlin institucijam, ki za predstavitve svojih vsebin in programov uporabljajo predvsem zaprte prostore. Prostore, kamor se dokaj redko zaide, kadar je na sporedu skuštrano sonce. Najbolj prepoznavni med njimi so hrami kulture in muzejski ambienti. Pri slednjih si javnost ravno zaradi pridiha preteklosti mnogokrat ustvarja zastarano podobo. Podobo, ki ne povzroča večje zainteresiranosti in se celo spogleduje z dolgčasom. V takšno doživljajsko simboliko so bili v času preteklega režima odeti mnogi zgodovinski objekti kulturne dediščine ter z njimi povezane muzejske aktivnosti. Ta trend se je nadaljeval tudi po osamosvojitvi, čeprav so (menda) takrat že bile dovoljene sanje. Nedolgo tega pa je zavel nov veter, saj so ob odprtosti meja k nam končno prišli in se nas tudi dotaknili primeri dobrih praks iz tujine. Ti so vlogo muzejev in njihov namen postavili v sodoben format, oplemeniten s sodobnim poslanstvom, s sodobno retoriko, s sodobno vizijo.
Grafika: Bojan Pavšek
In Muzej Velenje pri tem ni ostal nobena izjema. Njegova izrazita in zelo opazna sprememba se kaže predvsem v zadnjem času, ko premišljeno preskakuje toge okvirje nekdanje zasnove in na vsakem področju delovanja vzpostavlja interakcije z javnostjo oziroma z izbranimi ciljnimi skupinami. V svoje poslanstvo, ki temelji na ohranjanju dediščine, je vpeljal zanimive prostorske in vsebinske pristope. Postal je živa struktura, ki se z veliko mero strokovnosti aktivno odziva na različne želje in potrebe. Opazuje in dopolnjuje utrip mesta ter okolice. Pri svojem početju dosledno sledi načelom kredibilnega ohranjanja zgodovinskih dejstev. Z načinom prikaza široke palete svojega delovanja simbolično podira tudi nekdaj nepremagljive grajske zidove. Program se tako z grajskega griča ter ostalih muzejskih enot občasno teleportira v mesto. Ponuja se vrsta priložnosti, da njegov utrip zaznamo že na bežnem sprehodu po mestnem središču. Koncept prenovljenega podhoda pri pošti je dokaz, da so podzemne bližnjice lahko tudi točka informiranja, srečevanja in obenem kvalitetna promocija. Slednja spada dandanes med vitalne funkcije za ohranjanje življenja določenega javnega programa. In če le-ta zapolni sivino kar 34 let (1) spregledanega podhodnega potenciala, je učinek toliko bolj cenjen. Podcestna razstava je le zadnja v vrsti muzejsko-promocijskih predhodnic, ki na ustvarjalne načine dodajajo mestu unikaten pečat prikaza lokalne dediščine. In kako se na vse to odziva najlepši sosed nove velenjske skakalnice? Velenjski grad (ne Mercator center!) - vedutna ikona doline, je postal vozlišče energij. Energij, ki so si utrle pot na, v, med in za njegovo obzidje. Še posebej navdušuje pogumno kombiniranje kontrastov. Od elektronskih zabav preko atrijskih objemov mladoporočencev do osvežitve nekdaj zatohlih sobic za atraktivna snidenja in delavnic kreativnih potencialov. Še spomini na ogled mastodonta ali izklesane grajske rože so se odeli v sodobne, privlačne podobe, ki se obiskovalcem ponujajo v različnih izpeljankah spominkov oziroma izvirnih darilc. Vsi so delo lokalnih umetnikov in obrtnikov. Lepo je, če je ustroj mesta naravnan dovolj prožno, da zmore zaznati in sprejeti takšen način udejstvovanja. Muzej Velenje ne samo, da bogati urbano sceno, celo postavlja nove mestotvorne smernice. Je argumentirana provokacija ter obenem vzor ostalim institucijam, ki še iščejo načine, kako vzpostaviti bolj učinkovito komunikacijo navzven (in tudi znotraj sebe). Je zgleden primer, ki lahko pošteno premeša položaje v popularnosti slovenskih muzejskih atrakcij. Je izraz globokega spoštovanja do dediščine, ki za dolgoročni obstoj potrebuje muzealce s srcem za preteklost in pametjo za prihodnost.
(1) 27. junija leta 1983 so delavci Gradisa začeli graditi podhod pod Kidričevo cesto (med Namo in pošto), ki so ga predali namenu 7. oktobra 1983 (Naš čas, 13. oktober 1983)
■
Naš čas, 5. 10. 2017, barve: CM K, stran 11
5. oktobra 2017
""^Jis
107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Tudi novinarji smo gobarili ...
Med strastnimi gobarji smo tudi novinarji celjskega območja, nekateri tudi dobri poznavalci gob. Eni bolj uživajo ob njihovem polnjenju košare, drugi, ko je že v predelani obliki pred njimi na mizi. Enkrat na leto, v jesenskem času, se novinarji zberemo na kmetiji Slemenšek v Razgorju pri Voj-niku. Dnevni red dolgoletnega druženja je vsako leto bolj ali manj enak. 'Gobarijado' začnemo z gobarsko enolončnico in gob-jo pašteto. Nato se skupaj s člani celjskega društva Bisernica, ki tudi izberejo gobe za priložnostno razstavo, ki jo postavijo pod mogočnim hrastom ob domačiji, odpravimo v gozd iskat gobjo srečo. Druženje nato nadaljujemo za mizo, kjer poteka 'dvoboj' med novinarji ter člani Bisernice o poznavanju gob oziroma novinarskega dela. Zmagovalci dobijo ustrezna gobja darila, enako pa tudi tisti, ki so spoznali naj-
GLASBENE novice
več razstavljenih gob. Na druženju, ki je bilo konec prejšnjega tedna, jih je največ 'determiniral' Miran Korošec, upokojeni novinar RTV.
Tokratne gobarijade se je udeležila tudi Božena Bombač, ki je bila dolga leta, menda celih 55 let, poslovna sekretarka Dru-
štva novinarjev Slovenije. Miran Korošec, dolgoletni predsednik aktiva, se ji je s simboličnim darilom zahvalil za njeno skrb za novinarje. »Bila je«, kot je še zlasti dejal v imenu vseh, »naša društvena mama, deklica za vse, veliko več kot tajnica, ki je pogosto vedela veliko več o tebi, kot ti sam.«
■ S. Vovk
Zmagovalec Evrovizije se bori za življenje
27-letni portugalski glasbenik Salvador Sobral, ki je letos zmagal na izboru za evrovizijsko popevko, je zelo bolan. Je namreč hud srčni bolnik, njegovo zdravstveno stanje pa se je v zadnjem času močno poslabšalo. Pevec, ki je Evropo prepričal z otožno balado Amar Pelos Dois, je bil pred kratkim sprejet v bolnišnico in na oddelku za intenzivno nego čaka na primernega darovalca srca. Le presaditev srca zanj namreč pomeni rešitev. Novica o resnem zdravstvenem stanju portugalskega pevca je pretresla tudi evrovizijski svet, od koder je glasbenik prejel številne dobre želje svojih kolegov.
Maja Založnik posnela videospot
Slovenska pevka Maja Založnik, ki jo poznamo po zelo močnem glasu, že nekaj časa nastopa z zasedbo Moonshine iz Novega Sada. Člani skupine so basist Kosta Mad-jarevic, klaviaturist Miloš Marčeta,
kitaiist Dejan Ognjano-vac in bobnar Nebojša Vučenovič.Njihov prvi izdelek je bila skladba You are my life, ki je zdaj dobila tudi videospot. Ljubezensko pesem je napisala Maja, ki se je pred leti med več tisoč pevci iz Nemčije, Avstrije in Švice kot prva Slovenka prebila med 135 najboljših kandidatov znanega televizijskega šova The Voice Of Germany. V oddaji, ki išče največje pevske talente, se ji je uspelo prebit vse do tretjega kroga.
Nina Maurovič z novim singlom osvaja London
Pevka Nina Maurovič, ki je v preteklem letu samostojno glasbeno pot začela z avtorskim tan-demom Rok Lunaček in Blaž Hribar, predstavlja nov singl, tretjega v nizu skupnega sodelovanja. Za-
Brdnik. Po predstavitvi singla in videospota se bo Nina, nekdanja udeleženka resničnostnega šova Big brother, odpravila v London, saj bo skladba dobila tudi angleško različico Last chance, ki jo bo pevka posnela v studiu July Jones, avtorice angleškega besedila. July Jones je glasbenica slovenskih korenin, ki je soustvarjala uspešnice svetovnih glasbenikov, kot so One direction, Jessy J, Drake, Guetta, Will.i.am, in drugi. (avtor fotografije je Tibor Golob)
Dubioza Kolektiv našla navdih v skladbi Dina Dvornika
Ena najboljših bosanskih glasbenih skupin Dubioza kolektiv po skladbi Himna generacije predstavlja nov singel. Skupina, ki s svojo glasbo, predvsem pa z besedili velikokrat provocira (pa tudi zabava), se je tokrat lotila posebnega projekta. Posnela je namreč pesem Treba mi zraka, ki jo je nekoč že snemal zdaj že pokojni hrvaški pevec Dino Dvornik, a je ni uspel dokončati. Skupina je pesem produci-rala skupaj z vsestranskim glasbenikom Harisom Čustovicem, ki je skladbo ustvarjal skupaj z Dvornikom. Sodelovanje je bilo za Dubi-
dnji krog je naslov singla, za katerega je posnela tudi videospot, ki so ga snemali v prostorih rudnika Trbovlje Hrastnik, v zapuščenih garderobah rudarjev in v rudniškem rovu. Režijo je zaupala mladi talentirani umetnici Sabini
ozo velik izziv, saj se skladba razlikuje od njihove prepoznavne produkcije, a je v njej še vedno zaznati značilen Dubiozin slog. Člani skupine so na novo pesem ponosni, saj so se tako tudi poklonili legen-
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	Ditka - Nihče ne ve
2.	Neisha - Bežim
3.	Klingade - Pumped up
darnemu Dinu Dvorniku.
Tudi Steven Taylor z zdravstvenimi težavami
69-letnega Stevena Tyloija, pevca zasedbe Aerosmith, so morali nepričakovano hospitalizirati, zato je zasedba odpovedala štiri koncerte na njihovi Aero-Vederci Baby turneji. Tako so morali odpovedati koncerte v Braziliji, Čilu, Argentini in Mehiki. Kot sporočajo iz tabora skupine, naj ne bi šlo za zelo resne zdravstvene težave njihovega pevca, a so mu zdravniki kljub vsemu prepovedali potovati. Skoraj 70-le-
tni Taylor je moral odleteti nazaj v ZDA. S primernim počitkom in zdravljenjem bo spet kmalu na svojih nogah, so še dodali njegovi kolegi in se oboževalcem v sporočilu zahvalili za razumevanje in podporo.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1	KRAŠKI KVINTET - Nocoj
2	FANTJE S PRAPROTNA - Oj spomini
3	LOJTRCA - Tebi, pesem
4	DOMAČINI - Dobra mrha
5	EDVIN, ALFI IN POSKOČNI MUZIKANTI - Naša Štajerska
6	FANTJE IZPOD LISCE - Bodi moja
7	NEJC KASTELIC - Marjetka s Podkala
8	PRAVA STVAR - Prava stvar
9	PRLEŠKI KVINTET - Teče, teče čas
10	VESELA DOLINA - Jaz verjamem
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
PERPETUUM JAZZILE
Vokalni orkester Perpetuum Jazzile se z novim showom Le Spectacle vrača na veliki oder, tokrat v ljubljansko Halo Tivoli. Pre-mierno predstavitev novega šova bo 25. novembra najprej pričakalo slovensko občinstvo. S šovom Le Spectacle se bo skupina marca 2018 predstavila tudi v tujini, najprej v Belgiji.
NIPKE IN TRKAJ
Nipke in Trkaj osvajata slovenski glasbeni prostor z novim skupnim singlom Sam gremo. Skladba je drugačna, kot smo jih vajeni, saj se iz hip hop/reagge ritmov prelevi v eksplozijo energije, v kateri sodelujejo pihala, ki smo jih bolj vajeni v balkanskih ritmih. Za produkcijo je poskrbel Damjan Jovic.
SLAJN
Šlajn je ime notranjskega country banda, ki si je ime
nadel po avtohtoni ribi Cerkniškega jezera. Prvi single, s katerim se člani benda predstavljajo, nosi naslov Šlajn na suhem, gre pa za polavtobiografsko zgodbo, v kateri povedo, kakšno je življenje ob presihajoči vodi Cerkniškega jezera.
ORLEK
Skladba Okna, s katero je skupina Orlek vstopila v jesensko glasbeno dogajanje in napovedala izid novega albuma, je dobila tudi videospot. V njem nastopa tudi Matjaž Javšnik, s katerim skupina snuje tudi glasbeno-gledališki projekt Frpruh - koncert, začinjen s humornimi zgodbami zasavskih knapov.
RADIO JAM
Radio Jam je skupina, ki prihaja iz Celja in je začela delovati leta 2015. Skupina je oblikovala svoj glasbeni slog, ki ga imenujejo hard&roll, v teh dneh pa predstavljajo svoj prvi uradni singl z naslovom Fa-talka. Skladbo najdete na njihovem prvem cd-ju z naslovom Schwitoris.
Naš čas, 5. 10. 2017, barve: CM K, stran 12
12
uaSCAS
AANo Skazinem dobrodelnem teku so bili zmagovalci vsi, ^^ ki so tekli in vsi dobili medalje. Skozi cilj so pritekli z roko v roki, v paru, saj je bil smisel teka prav to - pomagati drug drugemu do cilja. Tekla sta tudi Jure Košir in Tanja Ska za in bila tudi zmagovalca - srečna, da sta osrečila druge. Oba s posebno naklonjenostjo pomagata otrokom. In bosta še!
»Brez nje, moje drage, ne bi bilo na dogodkih in zabavah takšnega vzdušja in ne bi bilo tako prijetno, kot je,« je dal Slobodan Mr-konjič, znan kot DJ Mrky in urednik internega glasila Premogovnika Rudar; priznanje ženi, učiteljici in izkušeni radijski voditeljici Andreji. Z rokov roki stav soboto skupaj tekla in pritekla tudi na cilj Skazinega dobrodelnega teka Otrok otroku. Kotduet 2party sta mu dajala tempo, tako kot ga dajeta tudi na številnih drugih dogodkih in prireditvah.
^^Marjan Knez, predsednik Društva športnih navdušencev Šmartno ob Pa
vedno izkoristi priložnost za izmenjavo mnenj s predsednico šmar-ških turistov Božo Polak. Marjan Boži: »Naj ti malo zatežim. Saj veš, da smo šli Šmarčani k Šmarčanom v Šmartno pri Litiji. Spet smo spisali dobro zgodbo. Je bila tudi vaša ob obisku Ljubljane presežek?«
ZANIMIVOSTI

Skušal ukrasti policijsko vozilo -polno policistov
Načrt se je zdel brezhiben: 23-letni Japonec Ushia Sato je na parkirišču opazil parkiran av-
tomobil. Očitno je bilo, da je vozilo odklenjeno. Prilika je naredila tatu in Sato je sklenil, da bo vozilo ukradel. Ni pa vedel, da gre pravzaprav za neoznačeno policijsko vozilo. Šele ko je sedel vanj in ga poskušal vžgati, je opazil, da v avtomobilu celo sedi kar nekaj policistov. Nerodni tat je skušal zbežati, a so ga možje v modrem hitro ujeli.
Osebno izkaznico prosim!
V mestu Feldkirchen na avstrijskem Koroškem se je 32-letnica pre-
tf»Vli tf»rlf»ri nrl-
pravila v eno od trgovin s prehrano in si nabrala košarko izdelkov. Medtem ko jih je zlagala na tekoči trak, je opazila, kako jo trgovka sumničavo opazuje. Pričakovala je že, da jo bodo osumili tatvine, ko pa je prišla bližje, jo je blagajničarka prosila, naj pokaže osebni dokument. Izkazalo se je, da ga je zahtevala zato, ker je stranka kupila čokoladne bombone, ki vsebujejo alkohol. Iz trgovine so sporočili, da uslužbenci na blagajni vsakega, ki je videti mlajši od 21 let in kupi alkoholne pijače ali izdelke, ki vsebujejo alkohol, prosijo, da se izkaže z osebnim dokumentom.
30 tisočakov za Dončičeve športne copate
V projektu Botrstvo so minuli teden prodali športne copate, ki jih je na evropskem prvenstvu v
košarki nosil Luka Dončic. Izklicna cena je bila 129 evrov, morebitnim dražiteljem pa so organizatorji zaupali, da je zbrani denar namenjen trem mladim košarkarjem s težko življenjsko zgodbo.
Končna cena športnih copatov je v le nekaj dneh zrasla do 30 tisočakov in tako, na primer, presegla izkupiček dražbe za dres portugalskega nogometaša Ro-nalda.
Twitter testira dvojno število dovoljenih znakov
Mnogo je bilo pritiskov, da so »čivki« s 140 znaki na spletnem omrežu Twitter preveč omejeni. Na podjetje so se obračali tudi strokovnjaki, ki so opozarjali,
da omejitev vodi v popa-čenje besed in sporočil, saj ljudje izpuščajo besede, da bi lahko zadostili omejitvi.
Pretekli teden se je podjetje Twitter na očitke odzvalo. Sporočili so, da testirajo dvoino število do-
voljenih znakov v tvitih. »Želimo si, da se lahko vsakdo lažje izraža na Twitterju, zato delamo nekaj novega: poskusili bomo višjo omejitev, 280 znakov,« so povedali v podjetju. Omejitev 140 znakov je sicer v veljavi vse od začetkov družbenega omrežja, torej od leta 2006.
Sodelovanje Nase in Roskosmosa
Ameriška vesoljska agencija Nasa in ruska vesoljska agencija Roskosmos sta nedavno sklenili dogovor o sodelovanju v Nasi-nem programu Deep Space Gateway. Gre za projekt, ki ga Nasa obljublja že več kot leto dni in v okviru katerega nameravajo partnerji razviti mednarodne tehnične standarde, ki bodo uporabljeni zlasti pri izgradnji vesoljske postaje na Lunini orbiti.
Vesoljska postaja naj bi delovala podobno kot Mednarodna vesoljska postaja, le da bi bila
namf».«r.f».na na rvrhi-
ti Lune in bi služila kot izhodišča za človeške polete globlje v vesolje.
Išče dokaz, da je Zemlja v resnici ravna
Ameriški raper B.o.B. se je odločil, da bo zbral finančna sredstva za izstrelitev več satelitov, in sicer zato, da bi dobil morebitne dokaze o tem, da je Zemlja v resnici ravna.
28-letni raper spada med ljudi, ki verjamejo, da uslužbenci Nase varujejo skrajni konec sveta, da bi tako preprečili, da ljudje ne bi padli z roba. Prepričan je, da bi bila - če bi bila Zemlja resnično okrogla - ukrivljenost planeta prostemu očesu vidnejša. »To kampanjo začenjam, ker bi rad poslal najmanj enega, še raje pa več satelitov kar se da daleč v vesolje, da bi našel ukrivljenost. Iščem ukrivljenost,« pravi glasbenik. Od milijona dolarjev, ki ga raper poskuša zbrati, je trenutno približno pri treh tisočakih.
5. oktobra 2017
frkanje
» Levo & desno «
Previdno
Lepo je, če ta mesec, oktober, lepo po slovensko poimenujemo vinotok. Da se le ne bi po nesreči spremenil v krvotok!
Konkurenca
Gorenje ima pri nas resno konkurenco na področju pralne tehnike. Tudi nekatere naše banke se vse več ukvarjajo s pranjem - denarja.
Na krilih
Naše vladno letalo se rado kvari. Kakršna vlada, tako letalo - bi reklo desno krilo.
Nasmeh
Po Velenju so tudi v Šoštanju proslavili občinski praznik. Kljub uspehom je praznični nasmeh vseeno vse bolj grenak.
Srečno leto
Prihodnje leto naj bi bilo srečno za upokojence. Pokojnine naj bi se dvignile kar dvakrat. Upokojenci predlagajo, da so volitve vsako leto!
Ženske
Prvi pravijo: »Prav je, da je med kandidati za predsednika države tako veliko žensk, saj so ženske bolj skrbne.« Drugi pa: »Prav je, da je vsaj med kandidati za predsednika toliko žensk. Zmagal bo tako moški!«
Prepiri
Celo premier in zunanji minister okoli uveljavljanja arbitražne razsodbe nimata enakih stališč. To spominja na naš priljubljeni pregovor: k(j)er se prepirata dva, Hrvaška dobiček ima.
Vsaj nekaj
Velikokrat rečemo, da v slovenskem merilu gredo nekatere stvari kar mimo Saše. Vsaj za nagrade inovatorjem tega ne moremo reči. Enostavno ne gre. Tu so dokazi le preveč prepričljivi!
Primerjava
Nekateri menijo, da merilo uspešnosti med roko-metaši Velenja in Celja ni več uvrstitev v domači ligi, ampak tekme v mednarodnem tekmovanju. Vsaj za tolažbo to prav pride.
Nova resnica
Pravijo, da nič več ne velja naše staro uveljavljeno reklo, da je les naše največje bogastvo. Za mnoge so največje bogastvo gozdov zdaj gobe in kostanj. V tujih gozdovih.
Naš čas, 5. 10. 2017, barve: CM K, stran 11
5. oktobra 2017
""^Jis
REPORTAŽA
13
Velenje, 29. in 30. septembra
- Začelo se je pred 44 leti, ko so v rojstnem kraju kiparja Ivana Napotnika pripravili prvo kiparsko kolonijo za osnovnošolce iz vse Šaleške doline. Želja je bila, da kiparijo v lesu in tako ohranjajo kiparjevo tradicijo. Ohranjajo jo vse do danes, brez prekinitve, prostor pa se je v zadnjih letih kar nekajkrat menjal. Letošnji, ki je bil ob koncu minulega tedna pri vili Rožle, pa je po mnenju dolgoletnega mentorja kolonije, kiparja Silva Kretiča, prelomni, še boljši kot tisti iz nekaj prejšnjih let. Udeleženci so tokrat ustvarili 14 novih kiparskih del in prostorskih postavitev, ki so sedaj delno na ogled v večnamenskem prostoru vile Rožle.
Radi so opaženi
Kolonijo organizira Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, v vili Rožle pa imajo tudi razstavo najboljših del, ki so v dobrih štirih desetletjih nastala na njej. Gre za edino otroško kiparsko razstavišče v državi, letos pa bodo vanj dodali še nekaj odličnih del. Sekretarka zveze Tinca Kovač nam je pojasnila, zakaj se kolonija zadnja leta seli. »Na prvi koloniji je sodeloval tudi znani slikar Božidar Jakac, ki si je takrat zaželel, da kolonija živi še dolga leta. Ponosni smo, ker so se njegove želje uresničile. 44 generacij otrok je doslej ustvarjalo v lesu. Dolga leta je tekla v Zavodnjah, od tam smo odšli tisto leto, ko so podrli podružnič-
Otrokom so instalacije blizu
Letošnja Mala Napotnikova kiparska kolonija je bila drugačna - Lesene inštalacije in
kipe postavili po Sončnem parku
Ekipa OŠ Šalek je s to inštalacijo hotela poudariti, da človek lahko ogradi človeka, ne more pa ograditi njegovih misli.
Ekipa OŠ Gorica se je odločila za klasično klesanje z dletom in kladivom. Žuljev je bilo precej, a jih niso motili.
no šolo. Ko so tam zgradili nov dom krajanov, smo se tja vrnili. Likovni pedagogi in otroci so si želeli, da bi več ljudi videlo in vedelo, kaj ustvarjajo v času kolonije, zato smo se preselili v Šoštanj, kjer smo ustvarjali v okolici vile Mayer. Ko tu ni bilo več možno izvesti kolonije, ker so nekdanjo šolo Bibe Roecka podrli, smo se prestavili v vilo Mojca, od tam pa v naš novi dom, vilo Rožle.« Ugotovili so, da ustvarjanje v središču mesta privabi veliko obiskovalcev, kar velja tudi za Sončni park, kjer se ustavijo mnogi sprehajalci in občuduje-
jo delo mladih kiparjev. Tako je bilo tudi letos, ko je dva dni ustvarjalo 10 ekip iz vseh osnovnih šol Šaleške doline, pridružili pa so se jim tudi člani Društva Šaleških likovnikov. Pri delu smo jih zmotili že v petek zgodaj popoldne, ko so skulptu-re in male plastike že dobivale svojo končno podobo.
Akademski kipar Silvo Kretič: »Strokovna ocena nastalih del je: preprosto odlično.«
Trije osnovnošolci iz OŠ Šalek so se odločili, da postavijo inštalacijo. »Odločili smo se, da z njo pokažemo, kako človek lahko ogradi človeka, ne more pa ograditi njegovih misli, ki so neskončne. Postavili smo ga na majhni betonski ploščadi, kjer lahko zremo v nebo, ki je prav tako neskončno,« so
nam pripovedovali Bruno Šonc, Miha Jevšenak in Nikola Mitro-vic. Leona Cencelj, Pia Jus in Staš Gregorič iz OŠ Gorica pa so se odločili, da se lotijo klasičnega klesanja lipovega lesa. »S pomočjo kladiva in dleta bomo upodobili obraz. Imamo že kar nekaj žuljev, a vseeno uživamo,« so nam povedali. Likovni pedagog Robert Klančnik na kiparsko kolonijo s svojimi učenci prihaja že 36 let. »Prihajam z različnimi ekipami, odvisno od tega, na koliko šolah učim. Letos sem tu z učenkami iz osnovne šole Miha Pintarja Toleda in
CVIU. Dobro je, da teme niso več predpisane, saj nam to daje več svobode, mentorji pa vseeno poskrbimo, da imajo otroci jasne usmeritve. Letos smo se posvetili instalaciji in montažni plastiki, kar omogoča zelo različne pristope. Odločili smo se za kombinacijo kiparskih del in instalacije, ki jih bomo premikali po Sončnem parku, to pa bomo posneli in uporabili za videopo-snetke, ki jih bodo učenci pripravljali sami.« In tako je tudi bilo, a končne izdelke smo lahko videli šele ob zaključku kolonije v soboto ob 14. uri, ko se je zbralo tudi veliko staršev in ljubiteljev mlade ustvarjalnosti. Tokrat so mladi kiparji svoja dela razpršili tudi v okolico vile Rožle, pri vsaki inštalaciji pa so avtorji razložili, kaj so želeli z njo sporočiti svetu. Akademski kipar Silvo Kretič ni skoparil s pohvalami. »Letos smo dodali novo možnost likovnega izražanja, inštalacijo. Ta poteza je bila res prava, nastalo je nekaj odličnih del. Otroci že dolgo niso tako zavzeto delali kot letos. Delali so z užitkom, nihče ni »zabušaval«. Verjetno zato, ker so jim inštalacije bližje, saj sledijo današnjemu načinu življenja. Danes je umetnost čisto drugačna kot včasih, pri mladi generaciji pa vidim še eno vzporednico: računalnik - pametni telefon -inštalacija. Strokovna ocena je odlična, pohvaliti pa moram tudi mentorje, ki so se res dobro pripravili na letošnjo kolonijo, saj smo se za vključitev prostorskih postavitev dogovorili že lani.«
a Bojana Špegel
Množično pomagali delfinčkom do Pariza
Na 2. dobrodelnem Skazinem teku Otrok otroku so zbrali kar 7.200 evrov - Polovico s startninami, polovico so dodali v Skazi
Milena Krstič - Planine
Velenje, 30. septembra - Ob
Velenjskem jezeru je potekal 2. Skazin dobrodelni tek Otrok otroku. Na njem so udeleženci zbrali izjemno lepo vsoto, 7.200 evrov. Namenili so jo skupini Delfinčki Plavalnega kluba Velenje, otrokom z downovim sindromom, da se bodo lažje udeležili evropskega prvenstva, ki bo konec oktobra v Parizu.
Polovico zneska so zbrali otroci s startninami, teklo jih je kar 720, drugo polovico so k znesku dodali v Skazi.
Dva tisoč obiskovalcev je lep sobotni dan popolnilo s plemenitostjo, obenem pa užilo čudovit jesenski dan. Za otroško navdušenje je poskrbel športnik in
vzornik mladih, nekdanji smučar in človek dobrodelnosti Jure Košir, ki je otroke pred tekom vodil v ogrevanju in razgibavanju in s skupino otrok, starih od pet do devet let, tudi tekel. Po zaključenih tekih štirih skupin otrok je te in druge udeležence plemeni-
vljenih animatorjev, ki so skrbeli za razpoloženje in veselje.
Organizatorje je število prijavljenih otrok prijetno presenetilo, so povedali. Na prvem Skazi-nem teku Otrok otroku jih je teklo 420. Tek je bil vseslovenski, kar je bila še ena zmaga teka, ki sicer nima samo enega zmago-
valca. Zmagovalci so vsi, vsak s svojo medaljo. Tek otrok, ki so morali skozi cilj priteči z roko v roki v paru, je nosil s seboj pomembno sporočilo, da je timsko delo lažje, uspešnejše in hitrejše.
Zbrani denar so, kot že rečeno, namenili otrokom z downovim sindromom skupine Delfinčki
Plavalnega kluba Velenje. Skupino je pred petnajstimi leti ustanovila Katarina Praznik, ki skupaj z desetimi vaditelji ves čas prostovoljno pomaga otrokom, da splavajo, se rekreirajo in tekmujejo.
Z nami v Pariz. Takole so se Delfinčki veselili donacije.
>
Čudovit, sproščen in družbeno koristen družinska dan
tega zabavala Manca Špik. Dekleta je skorajda niso spustila z odra, toliko podpisov in fotografij je bilo treba spisati in posneti. Na dogodku ni manjkalo otroških delavnic, pravljično opra-
Rekli so > Tanja Ska-
za: »Tukaj je več kot sedemsto otrok, preko dva tisoč ljudi, ki se zavedajo, da je v povezovanju moč. Moje srce je danes polno. Hvala vsem otrokom, staršem, učiteljem, navijačem in podpornikom teka.««
Jure Košir: »Veliko sem slišal o Velenjskem jezeru, tukaj pa še nisem bil. Danes sem prvič, in to na tako lepi prireditvi. Takim vabilom se vedno rad odzovem, če le imam čas. Čestitke organizatorjem!«
Katarina Praznik: »Del-finčki zelo radi tekmujejo. S tem dobijo samopotrditev, naučijo se zmagovati, biti poraženi, družijo se, spoznavajo nove prijatelje. Neizmerno srečna sem danes zanje in zase. Hvala Skazi.
Otrok otroku.
■
Naš čas, 12. 10. 2017, barve: CM K, stran 14
V Zavodnjah
14	NASI KRAJI IN LJUDJE
700 let trških pravic
V počastitev jubileja v občini Mozirje načrtujejo štiri večje dogodke - Novi prostori knjižnice, naložba, ki kulturnega ministra ne zanima
ua^lAS	5. oktobra 2017
so se veselili
Župan Darko Menih, predsednica KS Nataša Ročnik, podžupan Viki Drev in predstavnik izvajalca Marjan Slemenšek.
Tatjana Podgoršek
V občini Mozirje se je v počastitev 700-letnice pridobitve trških pravic kraja že zvrstilo nekaj manjših prireditev, osrednje načrtujejo prihodnje leto.
»Prihodnje leto bo minilo 700 let od pridobitve trških pravic, kar je bilo za takratne čase ze-
lo pomembno za razvoj kraja, zato želimo jubilej temu primerno s prireditvami in otvoritvami tudi zaznamovati. Načrtujemo štiri večje prireditve,« je povedal župan Občine Mozirje Ivan Su-hoveršnik.
Največja pridobitev novi prostori knjižnice
Tako v začetku maja prihodnje leto načrtujejo otvoritev treh pomembnih pridobitev, in sicer no-
vih prostorov Turistično-infor-macijskega centra (TIC), obnovljene Šmihelske ceste in novega krožišča pri odcepu za Mozirski gaj. Kulturno-družabno prireditev bodo pripravili na sejmišču v Mozirju. Z godbo Zgornje Savinjske doline se dogovarjajo o velikem koncertu na trgu ob dnevu državnosti, jeseni prihodnje leto naj bi v počastitev jubileja pripravili veliko kulturno-špor-tno prireditev v športni dvorani v Mozirju. Pri izvedbi programa naj bi sodelovala tudi društva v lokalni skupnosti.
Zagotovo pa bodo največje »darilo« jubileju novi prostori Osrednje knjižnice Mozirje v srednjem in zgornjem delu Mer-catorjeve blagovnice. »Glede tega še nismo prav daleč, saj se z Mercatorjem še dogovarjamo o odkupu, v proračunu za prihodnje leto pa predvidevamo denar za naložbo, ki presega milijon evrov. Zagotoviti ga bo morala lokalna skupnost sama, saj nas minister za kulturo niti ne sprejme, kaj šele, da bi se lahko dogovorili za sofinanciranje. Pridobiti bomo morali čim več donator-jev ter se z dobavitelji in izvajalci dogovoriti o plačilu. Želimo si,
da bi nove prostore knjižnice, ki s svojo dejavnostjo 'oskrbuje' celotno Zgornjo Savinjsko dolino, predali namenu proti koncu leta 2018. Pridobitev trških pravic je bil pred 700 leti velik dogodek in želimo si, da bi bila ta pridobitev tudi tako pomembna.«
Veliko postorjenega, veliko jih še čaka
Na vprašanje, kaj predstavlja Občina Mozirje v dolini danes, pa Suhoveršnik pravi: »Ostaja upravno središče doline in beleži v zadnjih letih precejšen razvoj. Ocenjujem, da smo veliko postorili v vzgoji in izobraževanju, infrastrukturi ne samo v središču, ampak tudi na podeželju lokalne skupnosti. Seveda pa nas obilo dela še čaka.« Pred njimi je zahtevna obnova Praprotniko-ve ulice, ureditev kanalizacijskega omrežja v Lokah, nadgradnja čistilne naprave, obnova vodovodnega sistema, tudi kljub vsakoletni obnovi cestnih odsekov, zajetnega seznama vlaganj v posodobitev poti še niso končali. »Ideje, načrte imamo, konstantno pa nam primanjkuje denarja,« je sklenil Ivan Suhoveršnik.
Prva etapa končana, nove v prihodnjih letih
Šoštanj, 26. septembra - V torek opoldne je bilo v Zavodnjah zelo slovesno. Krajani so se veselili 460 metrov na novo prenovljene in s pločnikom dodatno opremljene ceste skozi naselje.
V Občini Šoštanj so si za obnovo nujno potrebne državne ceste prizadevali dalj časa. Letos se je naposled začela in dokončala prva etapa. Naslednje si bodo sledile v naslednjih letih.
Šoštanj - Sredi letošnjega avgusta je tabla pri Tresimirjevem studencu, tik ob cesti Velenje-Šoštanj, ki priča o naravni zanimivosti studenca, dobila dodatek: »Voda ni pitna in jo odsvetujemo.«
Prekoračene vrednosti določenih parametrov v vodi, ki sicer med ljudmi velja za zdravil-
Obnova je stala 290.000 evrov. Država je plačala stroške prenove same ceste, Občina Šoštanj pa postavitev razsvetljave in ure-
no, so v dveh analizah (eno so opravili na Komunalnem podjetju Velenje, eno v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano) pokazale, da je v sicer bistrem studencu, ki priteče po lo-koviškem pobočju, prišlo do fe-kalnega onesnaženja.
Predsednik Turistično-olepše-valnega društva Šoštanj - to je
ditev pločnika. Dela je izvajalo podjetje Slemenšek.
■ mkp
foto: arhiv Občine Soštanj
studenec uredilo pred devetimi leti, Peter Radoja pravi, da pitje vode še vedno odsvetujejo. »Ko bo dež dodobra spral pobočje, bo Občina Šoštanj naročila nove analize,« pravi.
Čudi pa jih, dodaja, od kod bi lahko v studenec prišle fekalije. »Glede na to, da od vrha hriba pa vse do izvira studenca pod njim ni nobene hiše, pobočje pa je poraščeno zgolj z gozdom, bi lahko do onesnaženja prišlo zaradi kakšne poginule živali,« ugiba.
a mkp
Voda še ni primerna za pitje
Nove analize vode Tresimirjevega studenca bodo naročili, ko bo dež dodobra spral lokoviško pobočje
Mnenja in odmevi
Črno-beli masaker
Gospa Branka Gradišnik, prijazno in strpno ste mi odgovorili na zastavljeno (retorično) vprašanje in zato bom tudi sam skušal biti strpen.
Najprej: Tudi to (po vsaj dveh desetletjih ukvarjanja z zaščitenimi in nezaščitenimi objekti) vem, da zadevni objekti niso »konzervirani spomeniki, postavljeni v čast in slavo svojim tvorcem«, ampak so avtorska dela priznanih arhitektov in so dragocena zapuščina nekega obdobja, ki je seveda opažena in priznana tudi v strokovnih krogih izven naše občine. Zato se čudim, da ob izkazanem spoštovanju do ljudi, ki so razvoj mesta in doline vodili, hkrati grobo posegamo v določen del (stavbno dediščino) njihovih rezultatov. Tudi tega se zavedam, da je mesto živ organizem, tudi vem, da bo slej ko prej moral v mestu zaradi razvoja »pasti« kakšen objekt, ki mi ga bo žal.
V odgovoru ste potrdili mojo trditev, da MOV nima strategije glede obnove objektov, pravite:
»MOV ima v svojih strateških dokumentih, predvsem v Dolgoročnem prostorskem planu in iz njega izhajajočih odlokov, strategijo razvoja zastavljeno, ti akti pa se ne ukvarjajo s strategijo 'menjav stavbnega pohištva in adaptacij objektov' kot posebnimi projekti«. In potem kot dosežek (!) navedete »varovalko omogočanja drugačnih rešitev«, ki jih lahko dajo »strokovne ekipe ali institucije« - ki sem jih jaz v prejšnjem pismu (opravičeno) označil kot »hladne uradnike, samovšečne arhitekte in diletantske varuhe
kulturne dediščine«. In nekje z neznosno lahkostjo celo pišmeu-hovsko zapišete: »nekaj objektov bo v mestu pač (poudaril podpisani) ostalo belo-sivih kot spomin na današnje čase«. Z vsem tem samo potrjujete, da imam prav - mesto nima strategije varovanja stavbne kulturne dediščine, o obnovah »spomenikov« odločajo ad hoc skupine uradnikov, varuhov dediščine in arhitektov.
Pravite, da sem »v svojem pisanju ... povsem osamljen«. Drži, absolutno drži!
Pa poskusiva razložiti, zakaj se javno nihče ne postavi na mojo (?) stran.
Prvič zato, ker je zelo velik del občanov obremenjen s tem, kako bo preživel iz meseca v mesec in se z varovanjem arhitekture, ki je seveda le manjši (zame sicer
pomemben) del delovanja občine, razumljivo, nima niti časa niti volje ukvarjati. Potem obstaja del občanov, ki itak ne razmišlja o problemih v svojem okolju. Potem so ljudje, ki sicer imajo svoje mnenje, pa menijo, da ni njihova stvar, da bi se vtikali. Potem so ljudje, ki imajo svoje mnenje, pa se ne čutijo dovolj usposobljeni, da bi se priključili javnemu dialogu. Potem so ljudje, ki menijo, da se nima smisla ukvarjati s tem, ker o vsem itak odločajo »oni na občini«, ker v občinskem svetu deluje glasovalni stroj . In potem so še ljudje, ki čutijo, da bi imeli težave, če se javno oglasijo ... Pa še kakšna razlaga bi se našla za to, da poleg mojega »nerganja« v javnosti ni drugih mnenj. Tudi nasprotnih oz. dru-gačnih(!).
Ampak verjemite mi, to, da sem povsem osamljen v javnem pojavljanju, ne pomeni, da vsi občani podpirajo to, kar se z mestom dogaja. Še zdaleč ne! Pogovarjal sem se s številnimi »navadnimi« razmišljujočimi občani, arhitekti, pomembnimi ljudmi v lokalni politiki in družbenem življenju, direktorji zavodov in ustanov, z ljudmi, ki so sicer (tako kot tudi jaz) naklonjeni občinski oblasti in ji priznavajo mnoge rezultate na mnogih drugih segmentih (tudi to, da je mesto sicer zelo lepo urejeno) - in velika večina ima mojemu enako ali zelo podobno stališče. Seveda zaradi korektnosti niti slučajno ne mislim delati kakršnega koli spiska, ampak bili bi zelo zelo presenečeni, kdo vse bi bil na njem. Cesarjeva nova oblačila?
In zakaj se ne oglasijo javno? Verjetno ima vsak svoj razlog -
eni se nočejo javno izpostavljati, eni se bojijo zamere, eni ne bi zapravljali priložnosti za morebitni zaslužek . Vsak ima svojo pravico do besede ali molka.
In da zaključim: ugotavljava torej, da v MOV nimamo strategije varovanja stavbne dediščine. Iz vašega pisanja izhaja, da tega ne potrebujemo, ker je vse OK, jaz trdim, da takšno strategijo, da bi se izognili nedopustnim posegom, potrebujemo.
In da ne bom samo »nergal«. Predlagam, da MOV začne pripravljati strateški dokument (in kasneje podatke), ki bi opredelil naš odnos do arhitekturne dediščine, dokument, v katerem bi med drugim določili, kateri objekti v mestu so tisti, ki jih moramo na vsak način zaščiti pred bistvenimi posegi in kateri so lahko podvrženi spremembam (razvrstitev v kategorije). Dokument bi
moral določiti osebe oz. institucije, ki bi bile odgovorne za strokovne rešitve, moral bi predvideti oblikovanje posebnega fonda, ki bi spodbujal ustrezno obnovo, (prek razpisov) pomagal objektom, kjer so tudi lastniki, ki niso sposobni participirati pri obnovi (ki zaradi njih niti ni možna) in odpravljal »zgrešene« posege. Menim, da bi ta dokument moral nastati v sodelovanju in konsenzu z zainteresirano javnostjo. Šele tako bo tudi dobronamerno sprejet in spoštovan. In v mestu, ki ga bomo »sooblikovali«, bomo še rajši živeli. Saj za to nam gre, kajne?
In na koncu »nerganja«: če se vam bo zazdelo, da vam pri oblikovanju dokumenta oziroma politike varovanja stavbne dediščine s svojimi izkušnjami lahko pomagam, bom to storil z velikim veseljem in odgovornostjo.
■ V. Vrbič
Naš čas, 5. 10. 2017, barve: CM K, stran 11
5. oktobra 2017
""^Jis
VI PIŠETE
15
Društvo prijateljev mladine Ravne je ponovno pripravilo zanimiv dogodek, na katerem so ravenski
otroci res uživali.
Otroci so radovedno ugibali, le kam jih bo pot vodila tokrat, kajti Društvo prijateljev mladine Ravne je tudi letos organiziralo Izlet v neznano. V nedeljo jih je čakala celodnevna zanimiva in nepozabna dogodivščina, ki so se je - četudi niso vedeli, kam odhajajo - zelo veselili.
Destinacija je ostala vse do prihoda v Ljubljano presenečenje. Ob velikem stenskem napisu Minicity so se porajale številne ideje, kaj vse se skriva v tej stavbi. Verjetno si otroci niso predsta-
vljali, da bodo po štirih urah, ki so minile prehitro, spoznali čisto pravo mesto in vse pomembne stavbe v mestu, spoznali toliko različnih poklicev in pridobili veliko uporabnega znanja, pri tem pa neznansko uživali. Minicity jih je navdušil. V tematskem parku v podobi majhnega mesta, ki ga gradijo ulice, ceste, hiše in zeleni park, so otroci postali peki, bančni uslužbenci, gasilci, policisti, pleskarji, avtokleparji, cvetličarji, zidarji, zobozdravniki ... Spekli so si mafine in si naredili
slastne napolitanke, prvič so dvignili denar na bankomatu in se sprehodili čez trezor, uživali so ob preoblačenju v pleskarje in še bolj ob pleskanju stene, spoznavali so cestnoprometne predpise in uspešno opravili izpit za avto. Otroci so v igri, najrazličnejših poligonih, plesu in pesmih začutili utrip mesta in se pri tem zelo zabavali. Lačni, a nasmejani so se med potjo domov ustavili še v McDonald'su na kosilu.
a Nastja Stropnik Naveršnik
Pikado metalo 132 tekmovalcev
Na otvoritvi odlično obiskanega pikado turnirja invalidskih društev sta tekmovalce iz vse Slovenije
nagovorila predstavnika gostiteljev iz Konovega.
Velenje, 30. septembra - V soboto dopoldne so se v dvorani Doma krajanov Konovo zbrali člani 15 slovenskih invalidskih društev, ki so se prišli med seboj pomerit v pikadu. Turnir je ob prazniku KS Konovo pripravilo tamkajšnje društvo Invalid.
Najbolj oddaljeno društvo je na turnir prišlo iz Bohinja, skupaj pa se je pomerilo kar 132 tekmovalcev. Med moškimi ekipami so slavili domačini, Invalid Konovo, med ženskimi ekipami pa je zmagal ekipa iz Mislinje pred domačinkami iz Konove-
ga. Med posamezniki sta se od domačinov dobro odrezala Ivan Verboten, ki je zasedel 3. mesto in Jožica Šimek, ki je bila prav tako tretja.
a bš
Šmarčani na obisku pri Šmarčanih
Šmartno ob Paki, 23. septembra - V društvu upokojencev Šmartno ob Paki smo podprli idejo o organizaciji izletov Šmarčani k Šmarčanom. Cilj prvega izleta (bilo naj bi jih predvidoma devet) iz projekta je bil obisk ob-
dali farno cerkev, grad Bogen-šperk ter cerkev fare Primskovo. Sprejel nas je tudi župan Občine Šmartno pri Litiji Rajko Me-serko ter pokramljal z nami in našim županom Jankom Kopu-šarjem. Seveda ni manjkalo vse-
bogat, za kar se moramo zahvaliti šmarškemu društvu upokojencev, njegovemu predsedniku Avgustu Reberšaku in organizatorju Marjanu Knezu, ki je neutrudno in brezhibno vlekel vse niti izleta.
čine Šmartno pri Litiji.
Sprejeli so nas člani tamkajšnjega društva upokojencev s predsednikom Borisom Žužkom, ki nas je vodil od ene do druge največje znamenitosti občine in nam jih slikovito tudi predstavil. Tako smo si ogle-
ga, kar sodi k dobremu razpoloženju.
Izlet je potekal v prijetnem razpoloženju, udeleženci (bilo nas je enainpetdeset) smo se v večernih urah vrnili v svoje okolje, polni lepih vtisov. Izlet je bil odlično organiziran in vsebinsko
Naslednji izlet iz serije izletov »Šmarčani k Šmarčanom« bo maja prihodnje leto v Šmartno v Goriških brdih, kjer bomo spoznali tamkajšnje lepe kraje in se nazobali svežih češenj.
a Konrad Steblovnik
I
Prebivalci Skorna vedno znova dokažemo, da znamo združiti prijetno s koristnim in s tem poskrbimo za zdrav duh v zdravem telesu. Tako je v nedeljo, 24. septembra, Športna sekcija Turističnega društva Skorno organizirala tradicionalni športni turnir med oženjenimi in ledik. Turnir, na katerem sodelujejo tako ženske kot moški, je tako v nedeljo minil v znamenju nogometa, odbojke in boja med dvema ognjema. Na eni strani navijači, na drugi tekmovalci so poskrbeli, da je igrišče v Skornem polno zaživelo. Obe ledik ekipi sta v nogometu slavili zmago. Pri odbojki pa sta pokala ostal v rokah oženjenih. Na koncu smo se v boju med dvema ognjema pomerili prav vsi prisotni. Več sreče pa so letos imeli poročeni. S svojim obiskom nas je razveselil tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih, ki je pozdravil vse udeležence in pohvalil organizatorje in tekmovalce. Šport združuje in povezuje, kar smo letos dokazali že devetič zapored, in prepričani smo, da se bo jubilejnega turnirja prihodnje leto udeležilo še več krajanov.
a Jasmina Stropnik
Kombinirana poraba goriva in izpusti C02: 3,6-4,9 1/100 km in 94-115 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0212-0,0469 g/km, trdi delci:
0-0,00086 g/km, število delcev: 0,02-6,97 x 1011. Ogljikov dioksid (C02) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz
prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevaj o z lasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov.
* Izračun mesečnega obroka velja za dobo 72 mesecev v primeru sklenitve pogodbe o finančnem leasingu pri Porsche Leasing SLO d.o.o. firma za leasing Ljubljana. Za celotno dobo financiranja	A
mora biti sklenjeno permanentno kasko zavarovanje pri Porsche VersicherungsAG, Podružnica v Sloveniji. Več na www.porscheleasing.si ali www.hudobro.si. Slike so simbolične.	wl
Naš čas, 12. 10. 2017, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT
"^AS
5. oktobra 2017
Tudi tretjič zmagali
Rokometaši Gorenja nadelujejo odlične predstave v Ligi prvakov - V 3. krogu močnejši tudi od danskega podprvaka Skjerna -Drevi s Švicarji nova zmaga(?)
Slovenski podprvaki so na osrednji tekmi kroga skupine C v Rdeči dvorani po bučnem navijanju svojih Šaleških gra-ščakov in drugih ljubiteljev rokometa (zbralo se jih je krepko čez tisoč) nasprotnika s severa Evrope premagali z 31 : 29 in se kot edini še brez poraza utrdili na vrhu lestvice. V drevišnjem 4. krogu bodo gostovali pri švicarskem prvaku Kadettnu. Švicarski prvak je v prvem krogu v svoji dvorani premagal Elveren, v drugem je v gosteh izgubil z Ademarjem, v tretjem pa prav tako kot gost z Dinamom.
Rokometaši Gorenja so navdušili z igro proti Dancem. Resda so zmagali tudi na prvih dveh dvobojih, toda zmagati v derbiju kroga je seveda posebna draž. Vsak, ki mu je trener dal priložnost, je pokazal izjemno požrtvovalnost. Vratar Klemen Ferlin pa je znova branil v reprezentančnem slogu, vpisal pa se je tudi med strelce.
Tekma je bila vseskozi napeta, kajti Danci se niso predali vse do konca. Razen na začetku, ko so vodili 3 : 2 in 4 : 3, pa niso bili niti enkrat v vodstvu. Čeprav so imeli domači rokometaši v prvem delu kar sedemkrat prednost dveh golov, je po prvih tridesetih minutah ta znašala le enega. (15 : 14). Zato je bilo pričakovati napeto nadaljevanje. V uvodnih minutah drugega polčasa so omeli domači nekajkrat prednost dveh golov, toda v 41. minuti je bila njihova prednost izničena, saj so Danci zadeli prazna vrata (19 : 19). Oba trenerja sta namreč nekajkrat vratarja zamenjala s sedmim igralcem. Nato je Alem To-skic zadel za novo domače vodstvo, po izenačitvi je bil kapetan Niko Medved znova natančen s sedmih metrov za 21 : 20. Nato je sledila novo navdušenje. Vratar Ferlin je ubranil 'zicer' oziroma neoviran strel in ostalo je 22 : 20. V 48. minuti je kapetan po novi sijani Ferlinovi obrambi in hitrem nasprotnem napadu zadel za novo vodstvo s trenmi goli raz-
like (25 : 22). Deset minut pred koncem pa je Rok Ovniček zadel za prvo vodstvo s +4 (27 : 23). Kljub razmeroma visokemu zaostanku se gostje niso predali. V vrste domačih so se prikradle nepričakovane napake in sedem minut pred koncem so domači vodili le še z golom razlike (27 : 26). Nato je sledil boj do zadnjega diha in boj za vsako žogo. Preveč goreča sta bila gostujoči in domači krožni napadalec Bjarte H. Myrhol ter Toskic in morala sta
žena. Celotno tekmo smo igrali izjemno pogumno in narekovali visok ritem igre. Zakaj igrajo dobro? Igralci so osredotočeni, izredno dobro trenirajo. Moje zasluge za sedanje igre niso velike, vse gredo igralcem. So odlična ekipa. To mi še ne verjamejo, vendar sem prepričan, da mi bodo začeli.«
Niko Medved: "Tekmo smo odigrali resnično dobro. Vseskozi smo se izjemno borili, zato je naša zmaga povsem zaslužena. A
na hlajenje. Ob koncu 58. minute po sijajnih Ferlinovih obrambah in njegovem zadetku čez celo igrišče so domači znova imeli prednost treh golov (30 : 27), ki je bila dovolj za sladko zmago.
V današnjem četrtem krogu bo gostitelj velenjskih rokometašev švicarski prvak Kadetten, Celjani pa bodo tri dni pozneje gostovali pri Paris Saint-Germainu.
Rekli so:
Trener Željko Babic: "Resnično sem vesel te zmage. Menim, da je bila tekma fantastična, zato bi za prikazano pohvalil tudi celotno ekipo Skjerna. Naša zmaga je tesna, a povsem zaslu-
pri tem se ne mislimo ustaviti. Že v četrtek nas čaka nova tekma. Tudi s švicarsko ekipo Kadetten Scaffhausen se želimo boriti enakovredno."
Rok Ovniček: »Za nami je težka tekma. Igrali smo do zadnjega atoma moči in se zasluženo veselili tretje zmage. Dodatno smo dvignili svojo samozavest in tudi v Švici želimo zmagati. Sicer pa je pred nami še veliko tekem do uresničitve prvega cilja, to je osvojitev enega od prvih dveh mest v skupini. Zavedamo se, da bodo vse na nož, toda borili se bomo, tako kot smo se danes oziroma doslej.«
■ S. Vovk
Selektor slovenske izbrane vrste Veselin Vujovic je predstavil seznam igralcev za prihajajoči tekmi s Hrvaško. Med izbranci so tudi trije igralci Gorenja, vratar Klemen Ferlin ter Niko Medved in Jan Grebene.
Koprčani na vrhu zamenjali Maribor
Do tega kroga vodilni Štajerci doživeli
nepričakovano visok poraz z Ribničani
V četrtem krogu prve moške rokometne lige so najbolj razočarali rokometaši Maribora. V Ribnico so odpotovali kot vodilna ekipa na prvenstveni lestvici, tam pa doživeli prvi letošnji poraz, padli na četrto mesto, gostitelji pa so se povzpeli na drugo. Bolj kot poraz Štajercev pre-
seneča razlika, s katero so izgubili. Moštvo z Ribniškega polja jih je ponižalo kar z osmimi goli razlike (26 : 16). Zmagovalec je bil odločen že po prvih tridesetih minutah, v katerih so gostje dosegli samo pet golov, domači pa sedem več. Očitno se je v igri gostov poznalo, da prvenstvo nadaljujejo oslabljeni. Po dveh mesecih jih je namreč iznenada zapustil Luka Žvižej, rekorder po številu nastopov v najboljši slovenski izbrani vrsti. Odšel je v nemško prvo ligo h klubu GWD Minden. Poraz Mariborčanov so izkoristili Koprčani. Z zmago nad Škofjeločani z
32 : 29 so prevzeli prvo mesto na prvenstveni razpredelnici. Za drugi par točk so se morali zelo potruditi. Deset minut pred koncem tekme je bil rezultat izenačen (25 : 25), tri minute do zadnjega sodniškega piska pa so Ločani zaostajali za gol. Po tem krogu ima moštvo z Obale točko prednosti pred Ribnico, Mariborom in Jeruzalemom-Or-možem. Moštvo iz Prlekije je na gostovanju v Ljubljani v tekmi z novincem Slovanom izgubilo z enako razliko kot Mariborčani v Ribnici. To je bil njihov prvi poraz in obenem prva zmaga domačih.	a vos
mrnmrnmim
takoj za Olimpijo in Mariborom
S skupno šesto zmago in tretjo zaporedoma v gosteh so se utrdili na 3. mestu - Bodo niz nepremaganosti nadaljevali proti Mariboru?
Za nogometaši velenjskega Rudarja je imeniten niz. Že štiri kroge ne vedo za poraz. V soboto pa so tretjič zaporedoma zmagali v gosteh. Novinca Ankaran - Hrvatini, ki svoje domače tekme igra v Dravogradu, so z golom Jakoba Novaka in dvema - Johna Maryja Uzuegbunama Honija - premagali s 3 : 0 in se utrdili na tretjem mestu. S tem nizom zmag so rudarji potrdili, da domače igrišče vendarle ni vedno prednost. Seveda pa njihovi ljubitelji pričakujejo, da to mnenje ne bo veljalo v naslednjem, 12. krogu. Zaradi kvalifikacijskih tekem najboljše slovenske reprezentance z izbrano vrsto Anglije in v nedeljo v ljubljanskih Sto-žicah s Škotsko bodo prvenstvo nadaljevali prihodnji teden. Ve-lenjčani bodo že v petek (13. oktobra ob 20.20) gostili Maribor.
Rudarji so tokrat dosegli najvišjo zmago v dosedanjem prvenstvu in si izboljšali razliko v danih in prejetih golih, sedaj je ta pozitivna. V enajstih krogih so prejeli prav tako toliko golov, dali pa dva več. Le vodilna Olim-pija in drugi Maribor imata trenutno boljšo obrambno vrsto. Vse bolj pa postaja razpoložen tudi najboljši strelec prejšnjega prvenstva Mary, ki je na zadnjih treh tekmah kar trikrat zatresel
mrežo, resda pa doslej skupaj samo štirikrat.
Ni pričakoval
Marijan Pušnik, Rudarjev trener, je po zmagi povedal: »Tretja zaporedna zmaga v gosteh. Poleg tega, da so fantje igrali borbeno, požrtvovalno, so bili tudi zelo učinkoviti. Imeli so še kar nekaj priložnosti. Predvsem v drugem polčasu bi lahko z malo več zbranosti lahko dosegli še kakšen gol. Drugače pa sem izredno zadovoljen. Fantom čestitam, trudijo se, so zelo enotni, veseli v slačilnici in na treningu. Zelo vesel sem te zmage.«
O trenutno tretjem mestu in uspešnem dosežku na 'turneji' v Domžalah, Kranju in Dravogradu pa je Rudarjev trener povedal: »Nisem pričakoval tolikšnega izkupička. Želja je bila osvojiti vsaj pet točk, na tiho pa smo seveda upali na to, kar se je zgodilo. Resnično vse čestitke fantom. Nisem pričakoval, da bomo po enajstih krogih tako visoko. Najbrž tudi drugi niso verjeli, da smo sposobni to doseči. Realno je bilo pričakovati, da bodo za Mariborom in Olimpijo tam Domžale ali Gorica. Mi smo z dobrimi igrami dokazali, da si ga za sedaj zaslužimo. Vsako tekmovanje je sestavljeno iz zmag, porazov in tudi
neodločenih rezultatov. Zame je bila doslej edini pravi spodrsljaj le tekma s Krškim v Velenju. Dosedanji potek prvenstva je pokazal, da lahko vsak premaga vsakogar. Vsaka tekma je dogodek zase. V vsako gremo samozavestno z željo po zmagi. Veseli smo dosedanjega točkovnega izkupička, obenem pa trdno stojimo na tleh in ne dvigujemo nosu ob tem visokem položaju na lestvici.«
Trener se zaveda, da bodo njihovi ljubitelji pričakovali dobro igro tudi v naslednjem krogu, v soboto ob jezeru proti Mariboru. »Seveda bomo tudi na tej tekmi skušali zmagati, a moramo biti objektivni. Maribor je vendarle udeleženec lige prvakov. Maribor in Olimpija izstopata po kakovosti v slovenskem prostoru. Je pa športno pričakovati, da bi ob zelo dobri igri in požrtvovalnosti, ki nas vse bolj krasita, na našem igrišču morda lahko presenetili favorita.«
Naivni goli(?)
Domači trener Vlado Badžim pa se je 'tolažil' z naslednjimi besedami: »Žal smo tako prvi kot drugi zadetek prejeli zelo naivno. Tudi mi smo imeli nekaj priložnosti, ki bi jih morali realizirati vsaj nekaj. Ker nismo, so Ve-lenjčani dobili krila in zasluženo zmagali«	a S. Vovk
Simon Dobaj ni več Rudarjev predsednik
Pred nedavnim je pricurljala v javnost novica, da je dosedanji predsednik NK Rudar Simon Dobaj, ki je zaposlen na velenjskem premogovniku, odstopil s te dolžnosti. Razlog naj bi bil, da ga nihče nič ne vpraša oziroma o ničemer ne odloča. Te govorice smo preverili. Po telefonu smo ga poklicali in dobili zanimiv odgovor: »Ponovil bom, kar sem napisal v izstopni izjavi upravnemu odboru Rudarja. Kar se tiče pomoči pri iskanju glavnega financerja, so moje ideje pač izčrpane. Ugotovil sem, da sem premajhen akter v tej zgodbi, da nisem na takšnem položaju, ko bi lahko komu potrkal na vrata in ga zaprosil za določene zadeve. Ugotovil sem, da mora biti na tem mestu nekdo, ki ima z gospodarstvom več povezov in lahko pomaga pri iskanju finančnih sredstev. Sicer smo poračun kluba krepko krepko zmanjšali v primerjavi s prejšnjimi leti. Vseeno pa je treba
zbrati za to sezono okoli slabega pol milijona evrov.
S trenerjem sva imela zelo pošten odnos. O njem nimam slabe besede. Zame je v prvi vrsti delavec, ki me je o vsem obveščal. Bil je navzoč tudi na sestankih upravnega odbora. Seveda si vsak trener, tudi naš, želi določene igralce, toda moral se je sprijazniti, da zaradi omejenega proračuna nekaterih želja pač ne moremo izpolniti. Pri tem ni nikoli prišlo do konflikta med nami in trenerjem. Želel sem - in tako je tudi bilo - delati z odprtimi kartami. O nobeni zadevi nisem sam odločal. Kaj drugi mislijo o tem, pa je njihova stvar, njihov pogled. Če se je kar koli dogajalo za hrbtom, pa ne morem komentirati.
Dogovor članov upravnega odbora je, da podpredsednik Peter Dermol do skupščine prevzame to odgovornost, sam pa ostajam član upravnega odbora.«
a vos
V	Mozirju brez
zadetkov
V	5. krogu Golgeter Medobčinske članske lige Celje so se že drugič v novem prvenstvu pomerili nogometaši Mozirja in Šmar-tna 1928. Tokrat so si gostje na igrišču v mozir-skem športnem parku priigrali točko. Bilo je 0:0. S tem rezultatom se gostje niso oddolžili domačim za poraz z 1:2 na svojem igrišču v 2. krogu. V drugi tekmi tega kroga se je Žalec precej namučil v Kozjem, da si je priigral zmago s 3:2. Domači Odred je po prvem polčasu vodil z 2:1.
Po takšnem razpletu so nogometaši Mozirja ohranili prednost treh točk pred sosedi (imajo jih 11), s katerimi se je izenačili po točkah Žalec (po 8), Odred pa nima še nobene.
a vos
Naš čas, 5. 10. 2017, barve: CM K, stran 17
5. oktobra 2017
»»WAS
ŠPORT
17
Nočni mraz mu je pobral moči
Rok Puvar premagal samega sebe in postavil nov Guinessov rekord v supanju - Želel je preveslati več
Velenje, 1. oktobra - Najboljši slovenski veslač z desko Rok Puvar, ki se je lani vpisal v Guinessovo knjigo rekordov s 24-urnim supa-njem po Velenjskem jezeru, je konec tega tedna premagal samega sebe. Postavil je nov rekord. V malo manj kot 24 urah je presu-pal 168 kilometrov, kar pa je le 3 kilometre več kot lani. Želel jih je narediti nekaj deset več, zato po koncu preizkušnje, ko so ga na obali prijatelji pričakali s torto, ni bil povsem zadovoljen. Odločil se je tudi, da tega rekorda ne bo več »podiral«, ima pa že nekaj idej za nove ekstremne podvige. A ne na Velenjskem jezeru. Lani je Roku nagajala prehrana, ki jo je potem zamenjal. Letos žal ni imel sreče z vremenom. Čeprav je bila sobota sončna, je bil veter na jezeru precej močan, to pa mu je jemalo moč. Ponoči so se temperature spustile na
vsega 4 stopinje Celzija, zato ga je močno zeblo, sploh v noge. »Zadovoljen sem, ker je padel nov rekord, podvig pa je bil poln dogodivščin, zapletov in razpletov. Prvih 12 ur mi je šlo odlično, potem pa sem naletel na »su-
>
V malo manj kot 24 urah je presupal 168 kilometrov
Rok je v soboto začel optimistično, svoj podvig pa je ves čas tudi snemal, da ga bo lahko dokazal. V nedeljo je končal kmalu po tem, ko je
padel nov rekord.
parski zid«, kar je nekaj podobnega kot tekaški zid. Verjetno je do tega prišlo tudi zaradi nizkih temperatur. Najhuje je bilo, ko se je začelo daniti, šest ur sem se potem precej lovil, a na koncu sem uspešno zaključil,« nam je povedal Rok, ko je že bil na suhem.	a bš
Velenjčani posegli po najvišjih mestih
Konjeniški klub Velenje se je ta vikend znova izkazal z odlično organizacijo tekme v preskakovanju preprek za pokal Slovenije. Sodelovalo je kar 150 tekmovalcev, člani velenjskega kluba pa so posegali po najviš-
jih mestih. V finalu pokala Slovenije (skupna razvrstitev celotne sezone) je dosegla tretje mesto med mlajšimi mladinci Ema Maček Ležaič, med mladinci je bila Vita Sirovina Dvornik prva, Saša Malenkovic pa druga. Med
tekmovalci do 25 let je osvojila prvo mesto Lana Tanko, Tadej Skaza pa drugo. Robi Skaza je
bil med člani drugi.
Urban Hrušovar-sodnik Konjeniške zveze Slovenije, Robi Skaza (eden najuspešnejših tekmovalcev velenjskega konjeniškega kluba), Andreja Katič (ministrica za obrambo), Peter Dermol-podžupan Mestne občine Velenje, Jožef Klavdij Novak (predsednik Konjeniške zveze Slovenije)
Kegljanje
Popravni izpit opravili z odliko
Šoštanj - Kegljači Šoštanja so na domačih stezah v derbiju kroga visoko premagali vodilnega Fužinar-ja. Tokrat je domači trener pošteno premešal postavo, s tem pa zmedel gostujočega stratega. Domačina sta sicer srečanje začela zelo previdno, napravila tudi nekaj napak ter izgubila prvi set. V drugem setu pa sta zaigrala zelo dobro in z natančnimi lučaji počasi povečevala vodstvo. Ko je že kazalo, da bodo domači pove-
dli z 2 : 0, je gostom v zadnjem lučaju le uspelo odščipniti točko. Tako so po igri prvega para domačini pri rezultatu 1 : 1 vodili za 25 kegljev. Premoč domačih pa se je pokazala v igri drugega para. Gostujoča igralca sta lahko le nemočno spremljala igro, v kateri je domačinom uspevalo vse. Tako v igri na polno kot na čiščenje sta tekmovalca povečevala razliko. Pred igro tretjega para so Šoštanjčani vodili s 3 : 1 z razliko 118 kegljev. Že na začetku tretje igre je moral domači strateg zaradi slabe igre opraviti menjavo igralca, vendar pa zaradi neogretosti tekmovalca menjava ni bila najuspešnejša. Tako so Ravenčani domačim na
koncu vzeli drugo točko in razliko zmanjšali za 28 kegljev. Kljub temu ostaja dejstvo, da so Šoštanjčani tekmo odigrali zelo dobro, to pa potrjuje tudi podatek, da so se v moštvo kroga uvrstili kar trije njihovi igralci. S to zmago se je ekipa Šoštanja s 6. povzpela na 2. mesto. Na lestvici vodi sedaj Konstruktor s 5 točkami, Šoštanjčani imajo točko manj. Sledijo Hrastnik, Korotan ... Zaradi tekem evropskega pokala bodo ke-gljači v vseh ligah ta vikend počivali. Šoštanjčani se bodo v 4. krogu v Mariboru, zopet v derbiju, pomerili s Konstruktorjem.
Ana Drev lovi zdravje in normo
Trenutno najboljša slovenska veleslalomistka optimistično v novo sezono - Nastop na prvi veleslalomski tekmi pa še pod vprašajem
Tatjana Podgoršek
Do začetka nove sezone v alpskem smučanju za ženske je še slab mesec dni, novice iz tabora slovenske ženske reprezentance pa niso zgolj pozitivne. Največ skrbi nehote »povzroča« zdravje najboljše slovenske veleslalomistke po odhodu Tine Maze Ane Drev. Ta je v Soldnu prvič nastopila že pred šestnajstimi leti. Izkušeno reprezentantko iz Šmartnega ob Paki je pred nedavnim v posteljo položila angina, tako da se bo reprezentančnim sotekmovalkam na novem treningu pridružila z zamudo. Pred tem pa je osma veleslalomistka svetovnega pokala junija opravila še manjši operativni poseg na kolenu in zaradi rehabilitacije izpustila velik del treningov, med drugim tudi vadbo v Argentini.
Manjši poseg in angina
Ana je povedala, da se ob koncu lanske sezone ni odločila takoj za poseg, ker je pričakovala, da bo bolečine odpravila brez tega. A so te kasneje postale tako hude, da je bila operacija neizbežna. »Mislim, da sem s tem odpravila veliko težavo, okrevanje je bolj ali manj že končano in sem do nedavne angine že pridno trenirala. V kolenu bolečin ne čutim več, je pa res, da sem do začetka avgusta delala bolj po prilagojenem programu, predvsem vaje za krepitev.« V prvi polovici avgusta je nato opravila nekaj dni snežnega treninga na ledeniku v Švici, kjer sicer ni šlo povsem brez bolečin, se pa te kljub naporom niso stopnjevale. Na koncu so se celo zmanjšale, kar je zanjo - dodaja - pomemben podatek. Potrjuje, da dela v pravo smer in da je njeno zdravstveno stanje dobro. Konec avgusta je začela trenirati normalno, ta mesec pa načrtuje intenzivne treninge na ledenikih v Avstriji in v Švici. »V pripravljal-
no obdobje sem vstopila kasneje, kot sem načrtovala, velik del zamujenega bom sedaj skušala nadomestiti. Če bom nastopila na uvodni veleslalomski tekmi v Soldnu, pa ne bo odvisno le od mene. Menim, da bo tempo tek-
bo uspelo. Menim, da bom januarja, februarja prihodnje leto dosegla svojo vrhunsko formo. Ob tem pa moram reči, da je glede na to, kar sem prestala v zadnjem obdobju, zame zdravje najpomembnejše. Brez tega
movanj narekovalo moje koleno. Želim si nastopiti, a z glavo skozi zid ne bom šla, zato puščam to vprašanje odprto. Zanesljivo pa se bom pripravila na naslednje po Soldnu.«
Vozovnice za olimpijske igre še nima
Sezona 2017/2018 bo tudi olimpijska in Ana načrtuje, da bo med lisičkami, ki bodo zastopale slovenske barve. Njena velika želja je nastopiti v Pjong-čangu, kamor se odpravlja tudi 15-članska slovenska navijaška skupina, a mora pred tem izpolniti olimpijsko normo. »Glede na prikazano v minuli sezoni in ob dejstvu, da se počutim dovolj zdravo, pričakujem, da mi
ne morem tekmovati, nisem zadovoljna, in če tega ni, potem je vse skupaj ena žalost. Predvsem zdravja si želim, drugo bo šlo.«
Ana Drev je še dejala, da je bila minula sezona zanjo specifična. Nikoli pred njo namreč ni dosegla tako konstantno dobrih rezultatov. Na vsaki tekmi se je uvrstila med 10 najboljših vele-slalomistk na svetu. Je pa res - tako Drevova -, da ji je v primerjavi s sezono 2015/2016, v kateri je posegla po stopničkah, manjkala ta pika na i. »Tega nisem dosegla, z vsem ostalim pa sem bila zadovoljna, saj sem prikazala smučanje na visoki ravni v vseh pogojih,« je sklenila pogovor Ana Drev.
Šahirali v čast praznikoma
Šoštanj, 1. oktobra - Šahovski klub Šoštanj je ob prazniku občine in prihajajočem prazniku krajevne skupnosti v nedeljo pripravil turnir. Na njem je zmagal Rifet Šahinovic iz Črne na Koroškem, ekipna zmaga pa je pripadla šahistom domačega kluba. Najboljši domači tekmovalec je bil Ivan Kovač.
a mkp
Velux Ehf Liga Prvakov, skupina C, 3. krog
Gorenje Velenje - Skjern Handbold 31:29 (15:14) Gorenje Velenje: Ferlin 1gol, 15 obramb, Zaponšek, Cehte 1, Medved 5, Haseljic, Ovniček 3, Grebene 1, Toskic 5, Potočnik 2, Golčar 1, Markotic 4, Verdinek 1, Kleč, Bru-men 4, Pejovic 3. Trener: Zeljko Babic'. Sedemmetrovke: Gorenje 4 (4), Skj-kern 0; izključitve: Gorenje in Skjern po 10 minut.
Drugi rezultati: Abanea Ademar Leon -Elverum Handball26 : 30, Dinamo Bukarešta - Kadetten Sehaffhausen 29:28. Vrstni red: Gorenje 6 (razlika 4), Skjern 4 (14), Kadetten 2 (4), Ademar 2 (-4), Elverum (-7) 2, Dinamoo 2 (-11). 4. krog (5. oktobra - danes): Kadetten -Gorenje ...
Skupina B, 3. krog
Celje Pivovarna Laško - Kielee 31:27 (16:12), Meškov Brest - Veszprem 26:29 (12:14), Flensburg - PSG 33:29 (13:14), Kiel - Aalborg 27:26 (13:12).
TAKO so igrali
Vrstni red: Veszprem 6, PSG in Flensburg po 4, Celje PL, Kielee, Meškov Brest in Kiel po 2.
Prva rokometna liga (NLB) - moški, 4. krog:
Grosist Slovan - Jeruzalem-Ormož 32:24 (12:10), Trimo Trebnje - Dobova 19:22 (7:12), Koper 2013 - Urbanseape Loka 32:29 (14:13), Riko Ribniea - Maribor Branik 26:16 (12:5), Herz Šmartno - Krka 29:39 (16:21).
Vrstni red: 1. Koper 6 točk, 2. Ribniea 5, 3. Maribor 5, 4. Jeruzalem - Ormož 5, 5. Krka 4, 6. Loka 4, 7. Trebnje 3, 8. Slovan 3, 9. Dobova 3, 10. Herz Šmartno 2.
Prva liga Telekom Slovenije, 11. krog
Ankaran Hrvatini - Rudar Velenje 0:3 (0:1)
Strelca: 0:1 Mary (28.), 0:2 Mary (51.), 0:3 Novak (69.).
Rudar: Pridigar, Pišek, Vukliševic, To-maševic', Pušaver, Črnčič (od 46. Novak), Bolha, Antonov (od 74. Radic), Trifkovic,
Tučic (od 66. Vizinger), Mary. Trener: Marijan Pušnik.
Drugi rezultati: Celje - Domžale 1:1 (1:1), Krško - Aluminij 2:0 (2:0), Maribor - Triglav 0:0 in Olimpija - Goriea 2:1 (1:1). Vrstni red: 1. Olimpija 27 (23:5), 2. Maribor 25 (19:7), 3. Rudar 19 (13:11), 4. Goriea 16 (12:13), 5. Krško 15 (19:19), 6. Domžale 13 (20:14), 7. Celje 12 (11:14), 8. Aluminij 10 (13:18), 9. Ankaran 6 (11:27), 10. Triglav 5 (8:21).
Strelci: 1. Miljan Škrbic 9 (Krško), 2. Matej Poplatnik (Triglav), Rieardo Alves Coelho Da Silva, Abass Issah (oba Olimpija) po 5, 3. John Mary (Rudar) in Petar Franjic (Domžale) po 4.
Kegljanje, 2. liga -vzhod - 3. krog
Šoštanj : Fužinar 6 : 2 ( 3318 : 3228 )
Šoštanj: Fidej - 573 (1), Kramer - 553 (0), Jug - 573 (1), Petrovič - 544 (1), Hasi-čič - 236 - Pintarič - 267 - 503 (0), Arnuš - 572 (1).
■
■
■
Naš čas, 12. 10. 2017, barve: CM K, stran 18
18	MODROBELA KRONIKA	««^AS	5. oktobra 2017
Bodi viden, bodi previden
Pešci, poskrbite za svojo varnost z odsevniki - Vozniki, zmanjšajte hitrost vožnje v naseljih in na prehodih odstopite prednost pešcem
Ljubljana, Velenje, 2. oktobra
- V ponedeljek se je začela letošnja nacionalna akcija za večjo varnost pešcev Bodi viden - bodi previden, ki bo trajala do 15. oktobra.
Namen akcije je opozoriti na varnost pešcev, ki sodijo med ranljivejše udeležence v prometu, sploh jeseni in pozimi, ko so dnevi krajši, vozne razmere pa zahtevnejše. Nosilec nacionalne preventivne akacije za večjo varnost pešcev je javna agencija RS za varnost v prometu.
Zelo je pomembno je, da pešci poskrbijo za svojo vidnost z od-sevniki, vozniki pa z zmanjšano hitrost vožnje v naseljih ter jim odstopijo prednost na prehodih za pešce.
Med glavnimi vzroki prometnih nesreč z najhujšimi poledicami za pešce so neupoštevanje in odvzem prednosti, v veliki meri pa tudi nepravilnosti pešca pri prečkanju vozišča ter neprilagojena oziroma prehitra vožnja voznikov. Pri starejših se pojavljajo napake zaradi slabših psihofizič-
>
Lani je na slovenskih cestah umrlo 22 pešcev, 134 je bilo hudo poškodovanih, letos 6, od tega kar 3 na avtocesti.
nih sposobnosti, pogosto pa tudi zaradi slabše opaznosti, saj so temneje oblečeni. Za večjo vidnost in varnost pešcev je torej treba opozoriti na nujno uporabo od-
sevnih teles in svetlejših oblačil ter uporabo prometnih površin, ki so namenjene za hojo pešcev.
Poleg preventivno-vzgojnih akcij bo potekal tudi okrepljen nadzor Policije in občinskih re-darstev. Aktivnosti bodo potekale v 116 lokalnih skupnostih po Sloveniji, skupna koordinirana terenska akcija z opozarjanjem pešcev in razdeljevanjem odsevnih trakov pa je potekala včeraj, 4. oktobra.
a mkp
Občina Šoštanj šolarjem podarila kolo
Šoštanj, 2. oktobra - Ob sprejetju Celostne prometne strategije se je Občina Šoštanj zavezala, da bo spodbujala okolju prijazne načine mobilnosti in jih promo-virala tudi med otroki. Župan Darko Menih je tako v ponedeljek Osnovni šoli Karla Destov-nika - Kajuha podaril kolo. Namenjeno je petošolcem, ki se pripravljajo na kolesarski izpit, da bodo lahko v šoli vadili na poligonu in preskusili tudi praktični del izpita. V imenu učencev in vodstva šole se je za kolo zahvalila Klementina Rednak Mežnar, pomočnica ravnateljice.
Občina Šoštanj je kolo kupila ob Evropskem tednu mobilnosti (ETM). To pa ni bila edina aktivnost, ki sta jo Občina in šola izvedli v tem tednu. Za 7., 8. in 9. razrede so pripravili promocijsko akcijo, kdo bo večkrat okolju prijazno prispel v šolo (z avtobusom, peš, s kolesom ...). Najbolj trajnostno naravnan razred bodo nagradili z izletom z vlakom
Petošolci se bodo lahko z njim pripravljali na kolesarski izpit.
v Železniški muzej Slovenskih železnic in Muzej iluzij v Ljubljano. Ker otroci niso bili v naprej seznanjeni, da bo najboljši razred dobil nagrado, so posebej veseli, da so v prav vseh razredih zabeležili več kot 70 odstotkov prihodov na ta način. Gotovo pa bi bili rezultati še boljši, če septembra ne bi bilo toliko dežja, kot ga je bilo.
V ETM pa Občina ni sodelovala samo s šolo. Svojo energijo so z njim lastno mobilnost prikazali otroci Vrtca, odprli so prvo od šestih električnih polnilnic v občini, pripravili potopisno predavanje o Kolumbiji, družinsko kolesarjenje od Šoštanja do Velenjske plaže, kolesarili so s sta-rodobniki, pripravili delavnico okraševanja koles in dan brez av-
tomobila. Začeli smo ga s telovadbo Šole zdravja na Trgu svobode, kjer so lahko obiskovalci preskusili vožnjo z električnim kolesom in skirojem, dan pa so zaključili s koncertom skupine BQL. Trg, ki je zaprt za promet, omogoča organizacijo številnih prireditev.
POLICIJSKA kronika
Brez trkov ni tedna
Velenje, 27. septembra - Od
srede so sobote so se na območju zgodile tri prometne nesreče, poročajo velenjski policisti.
Prva se je zgodila v sredo okoli 12. ure na regionalni cesti v bližini gostišča Obirc. Do prometne nesreče je prišlo zaradi prekratke varnostne razdalje. Dan za tem, v četrtek, 28. septembra, okoli 17. ure je počilo v bližini avtobusnega postajališča v Velenju. Do trčenja je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti. Voznici in sopotnica iz obeh vozil so iskale zdravniško pomoč. V soboto, 30. septembra, okoli 23. ure pa se je prometna nesreča zgodila v Vinski Gori, kjer je voznik osebnega avtomobila zapeljal z vozišča. Pri tem je, tako kot sopotnica, utrpel lažje telesne poškodbe, zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča pa so mu policisti napisali plačilni nalog.
Znanec avtomobila ne vrne
Velenje, 27. septembra - V sredo je oškodovanec policistom naznanil, da je znancu posodil osebni avto, ta pa mu ga zdaj ne
vrne. Z njim mu ne uspe navezati stika, ker se je preselil, na telefonsko številko pa se ne oglaša. Policisti ga bodo skušali izslediti z razpisom iskanja in drugimi policijskimi ukrepi ter mu avto zasegli. Seveda pa ga bodo tudi ovadili.
Povzročil škodo
Mozirje, 28. septembra - V četrtek je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo na območju v pristojnosti Policijske postaje Mozirje. Pri tem je povzročil večjo gmotno škodo, iz hiše pa ni odnesel ničesar.
S silo odtujila pico
Polzela, 28. septembra - V četrtek je na Polzeli prišlo do drzne tatvine. Dostavljalca pice sta na parkirnem prostoru pred Mercatorjem pričakala mlajša moška. Med poskusom plačevanja s ponarejenim bankovcem pa sta mu pico s silo odtujila.
Zamikal ga je alkohol
Velenje, 28. septembra - V
četrtek je bilo vlomljeno v bar
Žogica. Neznanec je s silo telesa vlomil v notranjost lesenega objekta, odnesel pa blagajniški računalnik in različne alkoholne pijače.
Z vlaka prinesla sumljive reči
Velenje, 28. septembra - Policisti so v četrtek na železniški postaji počakali vlak. Z razlogom. Z njim sta se iz Žalca pripeljali osebi, ki sta imeli pri sebi predmete, ki izvirajo iz kaznivega dejanja. Med njimi sta bili tudi dve kolesi. Vse so zasegli, zdaj pa raziskujejo lastništvo.
Štirje vlomi v kleti
Velenje, 29. septembra - V petek je bilo na območju Policijske postaje Velenje vlomljeno v štiri kleti, v tri na Goriški cesti v Velenju in eno na Aškerčevi cesti v Šoštanju. Vlomilec je iz kleti v Velenju odtujil več kosov različnega električnega orodja, iz kleti v Šoštanju pa žensko kolo.
Ukradel navigacijo
Velenje, 2. oktobra - V Velenju je v ponedeljek neznanec na Gorici vlomil v osebni avtomobil škoda. Ukradel je avtoradio in navigacijsko napravo.
Adil Huselja
varnostno ogledalo
Nasilje kot posledica vedenjskih in psihičnih motenj
V majski in junijski kolumni sem pisal o vr-stniškem nasilju. Kot da bi slutil dogodek, ki se je zgodil 21. jun ija 2017, ko je mladoletnik na železn iški postaji v Racah pretepel 60-letnega moškega. Nekaj tednov pozneje je 60-letnik zaradi posledic poškodb umrl. Vsi tovrstni dogodki, tudi če posledice niso tako hude, presunejo človeka. Kako je mogoče, da so mladostniki tako nasilni, da se ne ustavijo niti takrat, ko človek obleži in ne nudi nobenega odpora? Zakaj so tako nasilni do sovrstnikov, pa tudi starejših? Kaj sproži takšno nasilno ravnanje in kateri so glavni vzroki za vse bolj brutalno nasilje mladih?Lahko bi še našteval vprašanja, a odgovorov na ta in že zastavljena vprašanja nimajo niti v pristojnih institucijah. Problematika na tem področju je namreč veliko bolj pereča, kot se nam dozdeva na prvi pogled. Otrok in mladostnikov s čustvenimi, vedenjskimi in psihičnimi motnjami je vse več. To ni le moje mnenje, temveč mnenje odgovornih na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. To je mnenje zaposlenih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Zaradi upoštevanja izdelanih načrtov in programov jim ne ostane veliko časa in možnosti za individualno delo z otroki in mladostniki, ki zaradi vedenjskih, čustvenih ali psihičnih motenj zahtevajo več pozornosti in posebne obravnave. Poleg tega nimajo strokovnih kompetenc, da bi se lahko ustrezno lotili dela z njimi in delali s takšnim otrokom ali mladostnikom, kot jih je, po besedah vzgojiteljic in šolnikov, vse več v skupinah in razredih. Zato ne preseneča, da je v pripravi novi zakon o obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, ki ga bo treba uskladiti še z ostalimi zakoni in podzakonskimi akti s področja kazenske zakonodaje. V vzgojnih zavodih, kamor nameščajo mladoletne storilce kaznivih dejanj, ne morejo namestiti vseh otrok in mladostnikov z navedenimi motnjami ter psihičnimi in osebnostnimi težavami, ker ne morejo zagotoviti učinkovite obravnave otrok in mladostnikov z zelo agresivnim vedenjem, odvisnostjo od alkohola, psihoak-tivnih substanc ali prepovedanih drog. Trenutno je v devetih vzgojnih zavodih vključenih 450 otrok in mladostnikov, ki zahtevajo posebno obravnavo.
Strokovnjaki ugotavljajo, da število nasilnih otrok in mladostnikov vse bolj narašča, starostna meja pa se znižuje. Pomanjkanje sistemske in učinkovite pomoči, strokovno usposobljenega kadra in usklajenega delovanja pristojnih institucij ne omogoča, da se družba oziroma pristojne institucije učinkovito spopadejo s tem vprašanjem, kije iz leta v leto vse bolj zahtevno. Zaposlenim v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter v vzgojnih zavodih bodo morali tako ali drugače pomagati tudi zaposleni v zdravstvu, sociali, policiji in pravosodju. Brez usklajenega dela in sinhroniziranih ukrepov, ki morajo biti tako pravočasni kot natančno usmerjeni, je od-večpričakovati, da se bo stanje na tem področju korenito spremenilo. Pomembno vlogo imajo tudi starši, ki se marsikdaj izmikajo odgovornosti in slednjo prelagajo na pleča zaposlenih v navedenih institucijah. In s tem pogostokrat najbolj škodijo ravno otrokom. Dejstvo je, da smo v zadnjih dveh desetletjih in pol zaslepljeni s pravicami, saj vsepovsod vidimo le svoje pravice, ne pa tudi odgovornosti in dolžnosti. Ob prvih zaznanih motnjah, ne glede ali so to čustvene, vedenjske, osebnostne ali psihične, so starši dolžni poiskati strokovno pomoč in tako otroku pomagati, da bo prehod iz primarne družine v družbo čim manj stresen in boleč. Pozornost in energijo usmeriti v otroka in premagovanje njegovih težav pri vzpostavitvi in vzdrževanju odnosov s sovrstniki, spoštovanjem pedagoških delavcev ter pravil, ki veljajo tako v pedagoškem okolju kot v družbi nasploh. Le z roko v roki je mogoče zagotoviti učinkovite ukrepe in s tem reševati otroke in mlade pred zapiranjem v vzgojne zavode, vse ostale pa rešiti pred vse bolj brutalnim nasiljem mladih. Prav vsak namreč potrebuje občutek varnosti. In sreče.
Iz POLICISTOVE beležke
Je zasežena bela snov droga?
Velenje, 28. septembra - V četrtek zvečer so Velenj-čanki zasegli manjšo količino neznane bele snovi. Sumijo, da gre za prepovedano drogo. Snov so poslali v analizo. Čer bo sum potrjen, bodo sledili nadaljnji postopki. Policisti so dobili tudi podatke o tem, od koga je belo snov Velenjčanka dobila.
Ugriznil jo je sosedov pes
Velenje, 29. septembra - V petek je v Podkraju sosedov pes ugriznil gospo, ko je ta v bližini vrtne ograje pobirala orehe. Pes se je povzpel na ograjo in jo ugriznil v predel hrbta.
Zasegli avto
Velenje, 29. septembra - Ker je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, so policisti na Efenkovi cesti v petek okoli 15. ure vozniku zasegli osebni avtomobil. Seveda so mu izstavili tudi račun. Plačilni nalog je že napisan, sledil mu bo obdolžilni predlog.
Glasna noč
Velenje, 30. septembra - V noči na soboto, okoli 2. ure zjutraj, so šli policisti v Pikado klub, od koder se je širila glasna glasba in bližnjim stanovalcem preprečevala nočni mir in počitek. Najemnika lokala so kaznovali
za prekršek.
S Kidričeve 12 pa je glasna glasba odmevala iz enega od stanovanj, in to vse do 4. ure zjutraj. Policisti so jo prekinili tako, da so kršiteljici napisali plačilni nalog.
Ne mati sina, sin mater
Šmartno ob Paki, 30. septembra - V soboto okoli 13. ure so policisti prejeli klic. Sin je policistom prijavil, da ga je napadla mati in pri tem z nožem tudi poškodovala. Na kraju pa se je izjava vinjenega sina izkazala za drugačno. On je napadel mater, kar naj bi se zgodilo že večkrat pred tem.
■
■
Naš čas, 5. 10. 2017, barve: CM K, stran 11
5. oktobra 2017
""^Jis
UTRIP
19
HOROSKOP
Zdaj lahko rečemo tudi uradno: letošnje septembrsko vreme je rušilo rekorde. Toliko dežja menda ni septembra padlo vsaj že 50 let. Nič čudnega torej, da smo ob vsakem rahlem zmanjšanju intenzitete padavin v gozdu in ob gozdnih poteh srečevali ljudi s pletenimi košarami. Po dežju pač rastejo gobe.
Ob splošnem navdušenju in poplavi fotografi', polnih košar čudovitih jurčkov na različnih spletnih omrežjih, človeka zamika. In tako je zamikalo tudi mene. Padla je odločitev, da je treba iti v gobe!
Bila sem prepričana, da ne more biti težko; prijateljica mi je celo rekla, da je letos gob toliko, da se vidijo iz avtomobila. Nekaj bom pa že našla, sem bila prepričana. Toda - ali bo užitno? Spoznala sem, da potrebujem človeka, ki gobe res dobro pozna. Za pomoč sem se obrnila na predsednika Gobarskega društva Mara-uh Velenje Mateja Jenka. Prijazno se je strinjal, da mi bo pomagal, in tako sva se dogovorila, da gozd obiščeva kar skupaj. Seveda sem želela biti pripravljena, a primernega pokrivala nisem našla, zavihanega nožka pa tudi ne. »Gob nikoli ne polagamo v plastične vrečke,« mi je povedal Jenko. »Za gobarjenje torej potrebujemo primerno obutev, pleteno košaro in manjši nož,« je še dodal in pojasnil, da ni nujno, da je nož zavihan ali drugače posebej prilagojen.
Pričakovala sem, da se bova odpravila v gozd, a najina prva postaja je bil park. Gobar je vedel, da tam rastejo lepe - sicer neužitne - gobe, in mi jih je želel pokazati. Navdušenje je usahnilo, ko sva opazila, da so obje-stneži gobe zbrcali in tako po nepotrebnem grdo posegli v naravo. »Res je škoda,« je komentiral Jenko. V upanju, da bova imela več sreče v gozdu, sva se odpravila naprej.
Kot naroča kodeks gobarskega društva, sva avtomobil pustila zunaj gozda. Medtem ko sem sama šele stopila na gozdna tla, je Matej že vzkliknil: »Poglejte ma-relo! Kaj ni lepa?« In seveda je bila. Je pa v meni takoj vzbudila prepričanje, da so nekateri ljudje pač bolj nadarjeni za nabiranje gob od drugih. »Za gobe si je treba vzeti čas,« je pojasnil. »Nekateri so dobri lovci in že na daleč prepoznajo prostor, kjer lahko pričakujejo rast določenih vrst gob,« je še dodal in mi zatrdil, da se človek s tem čutom ne rodi, temveč ga pridobi z znanjem iz literature in izkušnjami. Povedal mi je, da sebe ne bi prišteval med enega najboljših. »V našem
Vgobarskem društvu vedo, kako prepoznati gobo.
GOBARSKO DRUŠTVO MARAUH VELENJE združuje približno 100 članov. Delujejo dobrih 10 let, njihov prvi namen pa je izobraževanje za poznavanje gliv in gob ter informiranje širše javnosti o tej veščini. Organizirajo predavanja, seminarje in razstave svežih gob. Vsak prvi četrtek v mesecu se srečujejo v Knjižnici Velenje, aktivni pa so tudi na svoji Facebook strani. Želijo, da bi se jim pridružilo več mlajših članov. Konec oktobra tako pripravljajo izobraževanje za determinatorja, že ta vikend pa razstavo gob. Naloge članov društva so delovanje po kodeksu, udeležba pri organiziranih akcijah in izobraževanje. »Nekaj je gotovo zanimivo za mlade: ogromno gob je še neodkritih. V slovenskem jeziku imamo poimenovanih šele tri tisoč gob, v svetu pa jih raste okoli 30 tisoč. Kdor se želi učiti in ima gobarjenje rad, ima torej veliko možnost, da bo kdaj tudi sam našel in poimenoval novo vrsto gobe,« pravi družbeno zelo aktiven predsednik društva Matej Jenko.
gobarskem društvu imamo tri odlične determinatorje, sam pa sem determinator pripravnik,« je dejal. Ponosna, da vem vsaj to, kdo je determinator (raziskovanje po spletu mi je razkrilo, da gre za gobarje, ki s posebnim izpitom dokažejo, da prepoznajo vsaj 240 različnih vrst gob), sem vprašala le še, koliko različnih vrst gob torej prepozna determinator pripravnik. »Vsaj 80,« je bil odgovor mojega gozdnega spremljevalca.
Izkazalo se je, da drži. Na gozdnem območju najinega gibanja skoraj ni bilo kvadratnega metra, kjer ne bi rastla vsaj kakšna goba, moj sogovornik pa jih je večino z lahkoto prepoznal. Pokazal mi je žametaste gobane, bisernice, golobice, smrekove in lososove sirovke, citronaste mu-šnice, iskal borovo glivo, mi povedal za gobo ledenko, s katero se lahko odžejamo, mi pokazal gobo z vonjem po moki, tisto, ki diši kot redkvica, pa še tisto, ki po vonju spominja na janež. No, pa seveda še mnogo drugih. »Bistveno je vedeti, da gobe delimo na užitne, pogojno užitne, mlade užitne, neužitne, strupene in smrtno strupene,« je povedal Matej Jenko. Pojasnil je, da spadajo med mlade užitne tiste
vrste gob, ki jih lahko uživamo le v zgodnejšem obdobju rasti. Pogojno užitne so gobe, ki jih moramo pred zaužitjem termično obdelati, užitne pa so tiste, ki jih lahko jemo tudi surove. In res! Predsednik gobarskega društva Marauh Velenje je odlomil košček gobe z imenom golobica in jo dal v usta. »Če golobica ne peče, je užitna,« je razložil in jo dal pokusiti še meni, ob tem pa posebej poudaril, da se vsake gobe ne sme povonjati, kaj šele poizkusiti. Ni mi bila preveč všeč. »Na vprašanje, katera goba je najbolj dobra, lahko odgovorim le, da je to stvar okusa,« je dejal Jenko in povedal, da sam najbolj uživa v kakšnem golažu ali juhi »iz 10, 15, 20 ali 30 različnih vrst gob«.
Ko sva se pomikala naprej, je dokazal, da zna z gobami dobro ravnati. Ni jih trgal iz zemlje, temveč je rahlo zasukal bet in gobo nežno izvlekel. Mlade gobe je pustil rasti, nabrane pa je na licu mesta očistil. »Mislim, da večina zna nabirati gobe,« je pripomnil. »Je pa res, da je včasih pri nekaterih ljudeh prisoten pohlep, in to ni dobro,« je še dodal.
Medtem ko sva iskala vsaj kakšnega jurčka in razmišljala, da je tudi v gozdu, kje sva bila, za go-
bami brskalo že več navdušencev, sem se spomnila na zakonsko omejitev pri nabiranju gozdnih plodov.
»Omejitev je največ 2 kilograma na odraslo osebo na dan, prav tako pa se ne nabira zaščitenih gob,« je povedal Matej Jenko. Strinjal se je, da je bil letošnji september izrazita gobarska sezona. »Razmere so bile idealne: ogromno vlage in ravno pravšnje temperature,« je dejal.
Spretno kot srna se je pomikal po gozdnem bregu in mi razlagal, kako lahko le nekaj metrov nadmorske višine ali pa drugačna podrast vplivajo na to, da relativno blizu poganjajo povsem drugačne vrste gob. In ravno takrat sem zagledala gobe, ki jih nisem videla še nikoli prej; upala sem, da so tiste, o katerih sva se že pogovarjala. Bila sem namreč strašansko žejna! Na gobarjevo potrditev sem se z veseljem odžejala z ledenkami. Bile so mi veliko bolj všeč kot prejšnje in že sem dobila samozavest, da skoraj ne morem zgrešiti - glasno sem pomišljala, da morda v Šaleški dolini sploh ni veliko strupenih gob, a me je Matej previdno popravil. »Zastrupitev je sicer zelo malo in upam, da bo tako tudi ostalo. To je predvsem zasluga delovanj gobarskih društev iz preteklosti. Seveda imamo tudi v naših gozdovih strupene gobe, tudi smrtno strupene«, je povedal in mi jih nemalo tudi pokazal.
No, tiste sva pustila v gozdu. V košari pa sva kljub temu imela več različnih vrst gob. Izkazalo se je, da je imel predsednik gobarskega društva prav: v juhi so bile odlične! Moram pa priznati, da je prav tako dobro kot nabrana bera name vplivalo gibanje na svežem zraku. Priporočam vsem.
a Mojca Štruc
Iz GOZDARSKE INŠPEKCIJE Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so nam sporočili, da so v letošnjem letu izvedli devet nadzorov nabiranja gob, pri čemer so bili izrečeni štirje opomini in štiri opozorila. Obenem je bilo zaradi uporabe gozdnih cest v nasprotju z določenim režimom ali nedovoljene vožnje ali parkiranja vozila na motorni pogon v naravnem okolju začetih še 51 prekrškovnih postopkov. Kot pravijo, Uredba o varstvu samoniklih gliv določa, da lahko posameznik v enem dnevu nabere največ dva kilograma gob, prepovedana je uporaba pripomočkov za nabiranje gob, ki lahko poškodujejo rastišče ali podgobje, gobe je treba grobo očistiti že na rastišču, prenašati jih je dovoljeno le v trdni in zračni embalaži. Za kršitve je zagrožena globa 208,65 evra.
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Mnogi bodo opazili, da se umikate v osamo, kar sicer ni ravno značilno za vas. To, da ste zadnje čase veliko preveč sami s seboj, pa ne bo čisto nič dobro vplivalo na vas. Če si boste želeli ali ne, tok dogodkov bo takšen, da bi se najraje za nekaj časa potuhnili pred svetom in predvsem ljudmi, ki vam veliko pomenijo. Že nekaj časa se vam zdi, da je napočil čas za spremembo. A se nekako kar ne boste mogli odločiti, da bi naredili odločilen korak. Zato, ker vas ni strah le samote, ampak tudi prihodnosti. Življenje včasih pač ni pravljica. Drži pa, da ni nič narobe, če imate jasne želje. In vi jih boste te dni imeli res veliko.
Bik od 22.4. do 20.5.
Ne boste vedeli, kaj se pravzaprav dogaja z vami, saj izkušenj s podobnimi situacijami nimate veliko. Še sreča, saj boste precej izgubljeni in tudi razdvojeni. Glava vam bo velela eno, srce pa čisto nekaj drugega. Nehote boste sanjarili o nekom, ki se vam zdi čisto nedosegljiv. Pa je res? Veliko bolj verjetno je, da to ne drži, saj iskrica ne bi preskočila, če ne bi oba pokazala, da nista ravnodušna. Od tu naprej pa pot ne bo lahka. Sploh, če nihče ne bo zbral poguma za prvi korak. Potem se bo agonija vlekla še nekaj časa, vi pa nikoli ne boste vedeli, kako bi bilo, če bi se vaše sanje uresničile.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Te dni bo čas velikih odločitev. In ko se boste odločili, da boste začeli bolj skrbno planirati svoje življenje, kar sicer res ne počnete radi, bodo načrti kar hitro padli v vodo. Zdelo se vam bo, kot da se je vse zaklelo proti vam, a boste videli slona namesto muhe. Če boste na situacijo pogledali realno, boste ugotovili, da ste imeli še srečo. In da ste se pravzaprav v preteklosti že prevečkrat zanašali na to, da se bo v zadnjem trenutku čisto vse dobro izteklo. Je že tako, da mi obračamo, življenje pa obrne. Presenetilo vas bo tam, kjer v teh dneh najmanj pričakujete. Razlogov za smeh in dobro voljo bo od sobote dalje vsak dan več.
Rak od 22.6. do 22.7.
Dežja in zgodnje jesenskega mraza ste se letos res naveličali, zato boste otoplitve in lepih oktobrskih dni bolj veseli kot po navadi. Pazite, koliko boste posedali na svežem zraku, saj bodo večeri in jutra že hladni, vi pa se ne boste znali prilagajati. To vas zna stati tudi zdravja. Podvrženi boste prehladom, pa tudi počutje ne bo prav bleščeče. Ne bo krivo le vreme, a si tega še nekaj časa ne boste priznali. Želeli boste predvsem poskrbeti, da zaradi zadnjih dogodkov nihče od tistih, ki so vam res dragi, ne bo občutil vaših dvomov. Morda bo napaka ravno v tem. Odprite se jim. Čustveno bo teden hladen, finančno pa soliden.
Lev od 23.7. do 23.8.
Zdelo se vam bo, da je najhuje za vami, zato boste spet pretiravali z aktivnostmi. Posledice bodo hitro tu. Energije v naslednjih dneh ne boste imeli prav na pretek, zato boste zagotovo še nekaj dni potrebovali veliko počitka. Ob koncu tedna vas čaka veliko presenečenje, ki ne bo povezano z delom, ampak z osebno srečo. Ta vam bo v teh dneh pomenila več kot vse drugo. Vi že veste, kaj vas osrečuje. Zato poskrbite, da bo trajalo. In da vas, kljub temu da ne boste veliko doma, tam ne bodo preveč pogrešali. Poslovni partner vam bo pripravil prijetno presenečenje. Ob njem boste vedeli, da ste »na konju«.
Devica od 24.8. do 23.9.
Včasih vas jeza zanese, zato poveste več, kot bi bilo treba. S tem boste v naslednjih dneh nehote poskrbeli za slabo voljo v službi, žal pa tudi doma. Ne boste mogli verjeti, kakšen plaz lahko povzroči po nerodnosti izgovorjen stavek, pa čeprav se boste zavedali, da ste imeli prav. V naslednjih dneh boste izvedeli tudi lepo novico, ki vam bo dala nov polet. Prav zaradi nje boste začeli življenje, sploh prosti čas, veliko bolj skrbno načrtovati. Vse bolj se boste namreč zavedali, kaj je v življenju pomembno in kaj bodo vsi pozabili, pa četudi se vi trudite na vse pretege. Sobotni večer bo nekaj posebnega. Zato bo poskrbel tudi partner, ki ga skrbi za vas.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Čeprav niste odvisni od vremena in na vas ne vpliva prav močno, se boste v teh dneh precej ukvarjali z njim, saj imate lepe osebne načrte, ki bi se še lepše iztekli, če vam bo šlo na roko tudi vreme. Življenje boste uživali z veliko žlico, saj vas je pred kratkim streznilo neko spoznanje, ki ste ga imeli ves čas na dosegu roke, a ga niste hoteli videti. Tudi če si boste nakopali preveč dela, se ne boste jezili. Opravili ga boste sproti. Imeli boste toliko energije, da boste poskušali življenje urediti in organizirati tudi drugim. Navada je pač železna srajca, a tokrat bo bolje, če se čim prej umaknete. Žal lahko naredite več škode kot koristi, ker ne poznate vseh dejstev.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Vaše misli ne bodo nič kaj lahkotne. Razlog bo razumljiv, saj ste res v prelomnem življenjskem obdobju. Skrbi se bodo delno izkazale za upravičene, delno pa se boste končno pomirili. V nedeljo se boste nehali razburjati in ves čas misliti le na to, kaj se lahko zgodi, če se vaši sumi izkažejo za resnične. Dobili boste potrditev, da vam partner nekaj skriva. Še naprej pa boste vztrajali pri novem načinu življenja, ki sicer ni lahek, ugotavljate pa, da vam zelo godi. Bolje vam sledita tako telo kot duša. Žal se vam to vidi že na daleč, zato pazite, da tega ne bodo opazili tisti, ki vam ne želijo prav dobro. Da, zamerili ste se kar nekaj ljudem, a vi trenutno vidite le osebno srečo.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Vse, česar se lotite zadnje čase, se spremeni v lahko pot in uspešen cilj. Začeli se boste bati, da je dobrega preveč na kupu in da to lahko pomeni tudi to, da se zgodi kaj slabega. A boste poskušali na to kmalu pozabiti. Sploh, ker vam bo uspelo pokrpati tudi finančne luknje, ki so zevale kar nekaj mesecev. Sedaj si boste obljubili, da boste vsak evro dvakrat obrnili, preden bo spolzel iz vaših rok. Težko verjetno je, da vam bo to tudi uspelo, a vsaj poskusite lahko. Jutri zvečer boste lahko več kot zadovoljni. Pokazali pa tega ne boste. Tudi zato, ker bo zraven nekdo, ki vam je v preteklosti povzročil že veliko gorja. Tokrat mu ne boste dali povoda, da bi vam spet nagajal.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Partner bo želel narediti načrt za prihodnost, vi pa ne boste pokazali prave energije in zanimanja. To vam bo zelo zameril. Tokrat bodite mož beseda in vztrajajte. Splačalo se vam bo. In to že kmalu. Sploh, ker bodo v naslednjih tednih zvezde res na vaši strani tako na poslovnem kot finančnem področju. Malo manj vas bodo razvajale na zdravstvenem. Čutili boste posledice stresa, ki se vleče že vse predolgo. Čeprav znate tudi počivati, se boste tokrat odločili, da boste vso energijo vložili v dokončanje posla, ki je močno povezan z vašo prihodnostjo. Izkoristite noči za počitek in ne tuhtajte preveč.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Čeprav ste začeli želje že tlačiti v pozabo in podzavest, se bodo stvari začele odvijati v vašo korist. In to prav konec tega tedna. Res je, da ste lahko zadovoljni že s tem, kar ste dosegli, a ste tip človeka, ki mu nikoli ni dovolj. To je po svoje prav. Samozavest, ki ni vaša najmočnejša točka, bo v naslednjih dneh ključna, če želite, da se vam uresničijo sanje. Čeprav boste imeli več dela kot sicer, si vzemite čas tudi za prijatelje, ne le za partnerja. Utrujenost še ni znak bolezni, če vas bo preveč skrbelo, pa le ukrepajte. Lahko pa počutje pripišete tudi začetku obdobja, ki ga bo zaznamovala jesenska utrujenost. Letos bo žal precej izrazita.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Dobro veste, da ste mojster reševanja zapletenih življenjskih težav, a si ves čas želite, da do njih ne bi prihajalo. Te dni se vam bo želja uresničila. Neki problem se bo rešil hitreje in bolj lahkotno, kot ste upali. Po eni strani boste zelo srečni, po drugi pa vas bo kljuvala slaba vest. Izzivov za vaše možgane bo v naslednjih dneh spet več kot dovolj, če jih boste le imeli voljo prepoznavati in se zabavati z njimi. Spet se bodo oglasile stare zdravstvene težave. Priznajte, da ste veliko krivi tudi sami. Ko je hudo, si vedno obljubite, da boste naredili več za svoje počutje, ko mine, pa na obljubo pozabite. Tokrat vztrajajte, dvojno boste poplačani.
Naš čas, 12. 10. 2017, barve: CM K, stran 20
20
TV SPORED
«»^AS
5. oktobra 2017
												
r Četrtek, 5. oktobra	1	Petek, 6. oktobra	1	Sobota, 7. oktobra	1	r Nedelja, 8. oktobra	1	Ponedeljek, 9. oktobra	1	r Torek, 10. oktobra	1	Sreda, 11. oktobra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
6.00	Kultura
6.10	Odmevi
7.00	Dobrojutro
8.00	Poročila
8.08	Dobro jutro
11.00	Vklopi razum, zahtevaj račun!
11.05	Tedenski izbor
11.05	Vem!, kviz
11.35	Turbulenca: Debeli otroci,
12.25	Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Med mojstri lončarji, 47/100
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.35	Turisti, domov! Neznosno
oblegani evropski biseri, pon.
14.25	Slovenci v Italiji
15.00	Brez meja - Hatartalan
15.50	Prava ideja: Fakulteta za
tehnologijo polimerov, pon.
16.30	Po Sloveniji, oddaja TV Maribor
17.00	Poročila ob petih , šport, vreme
17.30	Ugriznimo znanost
17.55	Novice
18.00	Utrinek
18.05	Zu: Zu igra nogomet, ris., pon.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik,
19.25	Slovenska kronika
19.45	Šport
19.55	Vreme
20.05	Volitve2017
21.55	Vreme
22.00	Odmevi
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.45	Vreme
22.50	Osmi dan
23.30	Češko stoletje: 1948 - Vso ljudsko
oblast Stalinu, 4/9
0.55	Ugriznimo znanost,, pon.
1.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
1.55	Po Sloveniji, pon.
2.20	Dnevnik, pon.
2.45	Slovenska kronika, pon.
3.00	Šport, pon.
3.10	Vreme, pon.
3.15	Info-kanal
6.05	Kultura
6.10	Odmevi
7.00	Dobro jutro
8.00	Poročila
8.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.55	Ugriznimo znanost 12.30 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Tokijska nostalgija, 48/100
13.00 13.35 15.20 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00
18.10
18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00
21.25 21.55 22.00 22.30 22.45 22.55 23.10
23.25 0.45 1.20 1.45 2.15 2.30 2.35 2.40
Prvi dnevnik , šport, vreme Volitve 2017, pon. Mostovi - Hidak Duhovni utrip: Govoriti dobro Profil
Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice
Infodrom, tednik za otroke in mlade
Pujsa Pepa: Prvak oči Pujs, ris., pon.
Vem!, kviz
Vreme
Dnevnik
Slovenska kronika
Šport
Vreme
Slovenski pozdrav,
narodnozabavna oddaja
Na lepše
Vreme
Odmevi
Kultura
Šport
Vreme
Kinoteka: Robert Bresson, gost Stojan Pelko Žepar, francoski film Profil, pon.
Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon. Slovenska kronika, pon. Šport, pon. Vreme, pon. Info-kanal
TV SLO T TV SLO T
6.00 Kultura
6.10 Odmevi
7.00 Otroški program: Op!
7.00 Zgodbe iz školjke: Bukvožerček:
Vilijeve težave, pon. _ 7.05 Biba se giba: Biba in Škripavček, pon.
7.25 Kljukec s strehe: Kljukec spet leta, pon.
7.50 Studio kriškraš: Na lovu za pravo potjo
8.15 Ribič Pepe: Kako premagati temo 8.40 Govoreči Tom in prijatelji: Molčeči
Tom, ris., pon. 8.50 Firbcologi: O disko vročici, plezanju po oknih in potujočih knjigah
Male sive celice: III. OŠ Celje in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz, pon. Infodrom, tednik za otroke in mlade, pon.
V svojem ritmu: Reggae, pon. Bertrand Piccard - okoli sveta na sončni pogon Tednik NaGlas!
Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh Na vrtu Ambienti
Odstrta mesta: Firence, 3/3 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Oliver Dragojevic Poročila ob petih, šport, vreme Zapeljevanje pogleda: Dubravka DubaSambolec in Tobias Putrih Taksi, kviz z Jožetom Sladko življenje z Rachel Allen: Popoldanski čaj, pon. Ozare
Kalimero: Na smrt prestrašeni, ris., pon. Vreme Dnevnik Utrip Šport Vreme
(do bi vedel,zabavni kviz iučke, satirično inf. oddaja "ogrešani dekleti, 6/8
6.30 Otroški kanal 7.00 Otroški program: Op! 7.00 Minka: Dežnik, ris., pon. 7.05 Svet živali: Ježevka Moni, ris. 7.10 Dinko pod krinko: Dinko mehanik, ris.
7.15 Telebajski: Mi se fotografiramo,
lutkovna nanizanka, pon. 7.40 Kalimero: Samička in kresničke, ris., pon.
7.50 Vila Mila: Kaj je narobe?, ris., pon. 7.55 Zgodbe iz školjke: Zlatko Zakladko: Grajski zakladi 8.15 Slovenski vodni krog: Kobiljski
potok 8.40 Med valovi 9.05 Al pe-Donava-Jadran 9.35 Kino Fokus 10.00 Hišica v preriji (IV.): Bodi moj
prijatelj, 17/22 11.25 Halo TV 12.15 Dobro jutro
15.30 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja
16.15 Zapeljevanje pogleda: Miha
Štrukelj in Sašo Vrabič 17.00 Hišica v preriji (IV.): Dediščina, 18/22 18.00 Halo TV
18.55 Ribič Pepe: Kako izbrati pošteno 19.20 Nagelj,japonska nadaljevanka,
19.35 Nagelj japonska nadaljevanka,
20.00 Nogomet - kvalifikacije za
SP2018: Anglija : Slovenija, prenos iz Londona 23.10 Nogomet - kvalifikacije za
SP2018: vrhunci četrtkovih tekem 23.50 Slovenskajazz scena:
MareziJaz2014: Big band Hrošči, pon.
0.30 Glasbeni spoti
I.40	Nogomet - kvalifikacije za SP2018: Anglija : Slovenija, posnetek iz Londona
3.30 Zabavni kanal 5.25 Glasbeni spoti
pop
6.00 24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Smrkci, risanka 7.15 Viking Viki, risanka 7.30 Maša in medved, risanka 7.40 Winx klub, risanka 8.05 Lego Nexo vitezi, risanka 8.30 TV pr 8.45 9.40 10.10
II.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55
prodaja
Resnične ljubezni, 1. sez., 21. del TV prodaja
Gospodarica zlata, 1. sez., 9. del TGVorpsrkoidzadjraavnik, 6. sez., 5. del
TV prodaja
Naša mala klinika), 7. sez., 7. del Gospodarica zlata, 1. sez., 10. del Resnične ljubezni, 1. sez., 22. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 6. sez., 6. del 24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 1. sez., 21. del Kmetija 24UR zvečer
Policijska družina, 5. sez., 18. del Črni seznam, 3. sez., 5. del Grimm, 3. sez., 20. del 24UR zvečer, ponovitev
Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	120 let PGD Velenje, dokumentarni zapis
11.05	Pop Corn
12.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.20	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.50	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	2512. VTV iragazin
17.20	Kultura, informativna oddaja
17.25	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Pikin studio (6)
18.45	Regionalne novice
18.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža
21.15	Regionalne novice
21.20	Romano them (Romski svet)
21.50	Videospot dneva
21.55	Zdravje je! Rak, zaokrožena celota
21.20	Iz oddaje Dobro jutro
23.20	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.55	Videostrani, obvestila
6.30 7.00 7.00 7.05 7.10
7.15 7.40
7.50 8.00
8.15
8.30 8.55 9.35 10.15
11.00 11.50 14.30 15.45 16.20 17.00 18.00 18.55 18.55
19.40 20.00
20.35
22.40 0.00 1.30 2.40
4.25
Otroški kanal Otroški program: Op! Minka: Kotalke, ris., pon. Svet živali: Krava Liska, ris. Dinko pod krinko: Dinko kavboj, ris.
Telebajski: Alenka pleše, pon. Kalimero: Strojček za sladoled, ris., pon.
9.15
10.05
10.15 10.45
11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.20 15.10 16.05
17.00 17.20
17.50 18.00
18.30 18.40
18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.15 21.45 22.50 23.25 1.10 1.35 2.30
'oročila, šport, vreme me mi je Nasilje, film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Utrip, šport, vreme, pon. nfo-kanal
TV SLO T
Vila Mila: Sprosti se, ris., pon Zgodbe iz školjke: Bine: Vo
'oda,
Pesem tišine, kratki dok. film, pon.
Slovenski vodni krog: Cerkvenica Bleščica, oddaja o modi Na obisku
Hišica v preriji (IV.): Dediščina,
18/22
Halo TV
Dobro jutro
Dober dan
O živalih in ljudeh
Na vrtu
Hišica v preriji (IV.): Tujec, 19/22 Halo TV
Otroški program: Op! Male sive celice: OŠ Litija in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz, pon. Mulčki: Priden kuža, ris., pon. Nogometna oddaja: kvalifikacije za SP2018
Nogomet - kvalifikacije za SP2018: Avstrija : Srbija, prenos z Dunaja
Polnočni klub: Devetdeseta Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon. Glasbeni spoti Nogomet - kvalifikacije za SP2018: Avstrija : Srbija, posnetek z Dunaja Zabavni kanal
6.30
7.00
8.30
9.35
10.25
11.10
11.50
12.30
13.10
13.45 14.45
16.25 16.50
17.45 18.20 19.05
19.20
10 domačih, pon. Najboljše jutro Dober dan
Hišica v preriji (IV.): Tujec, 19/22 Na lepše
Sladkanje z Rachel Allen: Sladice za prijateljice
Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Kvintet jesenskih okusov, 44/100
Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Čarobne barve jeseni, 45/100
Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Kulinarični potep okrog sveta, 46/100
Pozabljeni Slovenci: Pavla Jesih Vsi moji obrazi, koncert z Darjo Švajger
Čarokuhinja pri atu: Zasavje
ifarna serija za
Najdragocenejši dar, 20/22
Avtomobilnost
Večer v Palladiumu (II.),1/5
Infodrom, tednik za otroke in
mlade
V svojem ritmu: Reggae, glasbeno-dokumentar mlade
19.55
22.45 23.25
1.30 2.40
Nogomet - kvalifikacije za
SP2018: vrl--------
et -
: Bolgarija prenos iz Sofije Popšop
Gal Gjurin in Simfonični orkester Cantabile z gosti, koncert, pon.
_____3: vrhunci petkovih tekem
20.35 Nogomet - kvalifikai SP2018: Bolg
acije za Francija,
Cantabile z g( Glasbeni spoti Nogomet - kvalifikacije za SP2018: Bolgarija : Francija,
5.25 Glasbeni spoti
ti va Bolgarija posnetek iz Sofije
4.25 Zabavni kanal 5.50 Glasbeni spoti
6.00
7.00
7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 22.45 22.50 0.40 2.25 3.00
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 11.50 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05
22.05 23.35 00.00
pop pop
24IIR. nonovitev	■ .._
24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, risanka Viking Viki, risanka Maša in medved, risanka Divja brata Kratt, risanka Lego Nexo vitezi, risanka TV prodaja
Resnične ljubezni, 1. sez., 22. del TV prodaja
Gospodarica zlata, 1. sez., 10. del
Gorski zdjravnik, 6. sez., 6. del TV prodaja
Naša mala klinika), 7. sez., 8. del
Gospodarica zlata, 1. sez., 11. del
Resnične ljubezni, 1. sez., 23. del
24UR popoldne
Gorski zdravnik, 7. sez., 1. del
24UR vreme
24UR
Reka ljubezni, 1. sez., 22. del Kmetija 24UR zvečer Eurojackpot
Operacija tortica, ameriški film Jeklene magnolije, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Oddbods, ris. 7.05	Telebajski, ris. 7.20	Robocar Poli I., ris. 7.30	Mašine strašljivke, ris. 7.45	Grozni Gašper, ris. 7.55	Tačke na patrulji, ris. 8.45	Ninja želve, ris.
9.10	Ben 10, ris.
9.25	Bevblade, ris.
9.50	TVprodaja
10.05	Zdravnica malega mesta, 4. sez.,
5.	del
11.00	Zdravnica malega mesta, 4. sez.,
6.	del 11.55	Ana kuha 12.30	TV prodaja
12.45	Londonska kuhinja Rachel Khoo,
angleška serija
13.25	Znan obraz ima svoj glas
16.10	Operacija tortica, ameriški film
17.55	Preverjeno, pon.
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Dan najlepših sanj
21.30	Avto karaoke
©
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Vabimo k ogledu
Dobro jutro, informativna oddaja
Napovedujemo
Na viža
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev 2511. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš
Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Mladen Grdovič, posnetek koncerta
Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
21.45 Ljubezen pri štiridesetih, am. film 23.30 Poslednja postaja, angleški film
I.45	Zvoki noči
©
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (212) 10.05 Napovedujemo 10.10 Popotniške razglednice: Avtoštoparski rekorder
II.10	Revija zmagovalcev festivalov narodno-zabavne glasbe v Vinski Gori (1)
12.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.35 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Naj viža: , Ans. Storžič, Ans.
Potepini 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio 6 18.40 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2513. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Društvo mrtvih pesnikov,
posnetek koncerta 22.25 Jutranji pogovori 23.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.20 Videostrani, obvestila
7.00 7.00
7.25
7.30 7.35 7.40 7.50
7.55 8.00 8.10
8.20
8.30 8.45 8.55 9.10 Z9.20
Z9.45 Z9.55
10.05
10.20 10.35 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.45 16.45 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00
21.25 22.15 22.40
23.40
1.45 2.10 2.35 2.50 3.00 3.05
Živ žav
Telebajski: Obiranje jagod, lutkovna nanizanka Čarli in Mimo: Čarli pospravlja, ris., pon.
Minka: Panda, ris., pon. Penelopa: Šolski karneval, ris., pon. Pujsek Bibi: Piknik, ris., pon. Dinko pod krinko: Dinko kralj džungle, ris., pon. Niko:«ojster Niko, ris., pon. Lili in Čarni zaliv: Fej, smrdi!, pon. Čarli in Lola: Sneg obožujem in mi je všeč, ris.
Dinotačke: Kar je bilo mirno in tiho, ris.
Leonardo: Veliki skok, ris., pon. Kalimero: Ognjemet kresnic, ris. Zmajči zmaj: Pošast v temi, ris. Knjiga o džungli: Safari: Ptice, pon. Kljukec s strehe: Kljukec gre smučat, pon.
Bacek Jon: Sleparski sostanovalec Govoreči Tom in prijatelji: Veliki Ben, ris., pon.
Džamila in Aladin: Mnogolika in
čarobna preproga
Džamila in Aladin: Baloni v Bagdadu
Prisluhnimo tišini
Ozare, pon.
Obzorja duha: Teološka fakulteta Ljudje in zemlja Prvi dnevnik , šport, vreme Slovenski pozdrav, , pon. Mogambo, ameriški film,1953 Kino Fokus
Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket
Zmajči zmaj: Zmajeva skala, ris.
Vreme
Dnevnik
Zrcalo tedna
Šport
Vreme
Modna hiša Velvet (III.): Duhovi preteklosti, 6/15 ntervju: Vera Mejak Poročila, šport, vreme Revolucionar v talarju; Janez Evangelist Krek Za lanko noč: Ob 450-letnici rojstva Claudia Monteverdija, C. Monteverdi: Orfej, opera (Solisti, Komorni zbor in Baročni orkester Akademije za glasbo, Egon Mihajlovic), pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon. Zrcalo tedna, pon. Šport, pon. Vreme, pon Info-kanal
TV SLO T
6.55 7.10 7.10
7.25
8.25 9.20
10.00
11.00
11.40
12.25 13.10 14.35 15.40 16.10 16.50
17.30
20.20
21.00 21.05 22.00 22.50 23.15
23.50
1.15
2.25
Duhovni utrip: Govoriti dobro, pon. Glasbena matineja 31. tekmovanje slovenskih godb v prvi težavnostni stopnji: KD Pihalni orkester Ljubljana-Vič,2. del,2/6, pon
Koroška poje..............
1902-1997), 2. del, pon. (oda, izobr.-svetovalna oddaja Zapeljevanje pogleda: Dubravka )uba 'Sambolec in Tobias Putrih Hišica v preriji (IV.): Najdragocenejši dar, 20/22 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Med mojstri lončarji, 47/100 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Tokijska nostalgija, 48/100 Žogarija
Naše gostoljubje, ameriški film Čez planke: Tlamska Ambienti
City folk - Obrazi mest, dok. odd. Nogomet - kvalifikacije za SP2018: vrhunci sobotnih tekem
Nogomet - kvalifikacije za SP2018: Slovenija : Škotska Novinarska konferenca Srečka
Katanca ob koncu kvalifikacij Žrebanje Lota
Popravljena krivica (III.), 5/6, pon. Anno Domini, am. nad.,12/12, pon. Bučke, pon.
Nogomet - kvalifikacije za SP2018: vrhunci nedeljskih tekem Vikend paket, pon. Glasbeni spoti Nogomet - kvalifikacije za SP2018: Slovenija : Škotska 4.20 Zabavni kanal 5.25 Glasbeni spoti
pop
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Oddbods, ris. 7.05	Telebajski, ris. 7.20	Robocar Poli I., ris. 7.30	Mašine strašljivke, ris. 7.40	Grozni Gašper, ris. 7.50	Tačke na patrulji, ris. 8.40	Ninja želve, ris.
9.05	Ben 10, ris.
9.20	Ninjago mo
9.45	Bevblade, ris.
10.15	TVprodaja
10.30	Zdravnica malega mesta, 4. sez.,
7.	del
11.25	Zdravnica malega mesta, 4. sez.,
8.	del 12.20	Ana kuha 12.55	TV prodaja
13.10	Londonska kuhinja Rachel Khoo
13.50	Ženska džungla, 1. sez., 3. del
14.45	Jeklene magnolije, ameriški film
16.30	Avto karaoke
16.45 Dan najlepših sanj Štartaj, Slovenija!
18.15 18.55 18.58 20.00 22.45 23.35 1.50
24UR vreme 24UR
Znan obraz ima svoj glas Štartaj, Slovenija! Samo tu ne, ameriški film
Zvoki noči
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš
09.40 Ustvarjalne iskrice (170), Uredimo
pisalno mizo 10.00 2512. VTV magazin 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 2513. VTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Župan z vami, Branko Petre,
župan Občine Vojnik 11.50 Ans. Štrk, posn. koncerta 1. del 13.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.50 120 let PGD Velenje, dok. zapis 14.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.05 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: , Ans. Storžič, Ans.
Potepini 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn: Manoushe, Black
diamond 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.15 Videostrani, obvestila
5.55 Utrip 6.10 Zrcalo tedna 7.00 Dobrojutro 8.00 Poročila
10.15 Sladko življenje z Rachel Allen:
Popoldanski čaj, pon. 10.40 10 domačih 11.20 Vem!, kviz 12.05 NaGlas!
12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Na kosilo v toplice, 49/100
13.00 Prvi dnevnik , šport, vreme 13.30 Sveto in svet: Reformacija srca 14.25 Osmi dan 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Firbcologi: O disko vročici, plezanju po oknih in potujočih knjigah, pon. 15.55 Z glasbo in s plesom: 8. srečanje, kitarskih orkestrov Slovenije: gS Slovenj Gradec, Musica Alegria, Medicinska fakulteta v Ljubljani, 4/6, pon. 16.25 Profil
17.00 Poročila ob petih , šport, vreme 17.30 V svojem ritmu: Kdo bo najboljši?, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, pon. 17.55 Novice
18.00 Govoreči Tom in prijatelji: Bacil na
pohodu, ris. 18.10 Lili in Čarni zaliv: Rahli kolački, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Sport 19.55 Vreme 20.05 Volitve2017 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Sport 22.50 Vreme
22.55 Pisave: Milan Jesih, Peter Kolšek
in Anja Golob 23.35 Baletni večer: Gala baletnih zvezd ob zaključku EXPO 2015, posnetek iz Milana, pon. 0.30 Profil, pon. 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.20 Dnevnik, pon.
I.50	Slovenska kronika, pon. 2.05 Sport, pon.
2.10 Vreme, pon. 2.15 Info-kanal
TV SLO T
6.30 Otroški kanal 7.00 Otroški program: Op! 7.00 Minka: Pero, ris., pon. 7.05 Svet živali: Racak David, ris. 7.10 Dinko pod krinko: Dinko slikar, ris. 7.15 Telebajski: Ema in Srečko, pon. 7.40 Kalimero: Zlati zmaj, ris., pon. 7.50 Vila Mila: Vsi potrebujemo
poljubčke, ris., pon. 8.00 Zgodbe iz školjke: Sprehodi v
naravo: Dalija - lepa tujka 8.15 Mizica, pogrni se, lutkovna
predstava za otroke 8.50 Skrivni prijatelj, kratki igrani film, pon.
9.05 Slovenski vodni krog: Mutska Bistrica,
9.30 Ilirske province, dok. film 10.40 Halo TV
II.45	Dobro jutro
14.30 Polnočni klub: Devetdeseta
15.50 Ljudje in zemlja
17.00 Hišica v preriji (IV.): Mahal ti bom
v slovo,!. del, 21/22 18.00 Halo TV
18.55 Studio kriškraš: Na lovu za pravo
19.15
34
gelj, japonska nadaljevanka,
19.30 Nagelj, japonska nadaljevanka,
20.00 Nogometna oddaja: kvalifikacije
za SP2018 20.35 Nogomet - kvalifikacije za SP2018: Ukrajina : Hrvaška, prenos iz Kijeva 22.40 Luther (IV.), 2/2, pon. 23.45 Ne brez nas!, film, pon.
I.20	Glasbeni spoti
2.30 Nogomet - kvalifikacije za SP2018: Ukrajina : Hrvaška, posnetek iz Kijeva 4.15 Zabavni kanal 5.25 Glasbeni spoti
pop
24UR,, pon. OTO čira čara Smrkci, ris. Viking Viki, ris. Mašine pripovedke, ris. Divja brata Kratt, ris. Lego Nexo vitezi, ris. TV prodaja
Resnične ljubezni, 1. sez., 23. del TV prodaja
Gospodarica zlata, 1. sez., 11. del TV prodaja
Gorski zdravnik, 7. sez., 1. del TV prodaja
Naša mala klinika, 7. sez., 9. del Gospodarica zlata, 1. sez., 12. del Resnične ljubezni, 1. sez., 24. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 7. sez., 2. del 24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 1. sez., 23. del Kmetija 24UR zvečer
Policijska družina, 5. sez., 19. del Črni seznam, 3. sez., 6. del Grimm, 3. sez., 21. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
O
W
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	2513. VTVmagazin
10.25	Kultura, informativna oddaja
10.30	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
II.25	Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Pop Corn: Manoushe, Black
diamond
17.55	Napovedujemo
18.00	Velenje, mesto rocka: Utrip, Oko
18.55	Regionalne novice
19.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.25	Videospot dneva
19.30	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Ob svetovnem dnevu
brezdomstva
21.00	Regionalne novice
21.05	MISS UNIVERSE 2017
22.35	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.00 Videostrani, obvestila
6.00
7.00
7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55
5.45 5.50 7.00 8.00 11.15 11.45 12.25
Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Vem!, kviz
Obzorja duha: Teološka fakulteta
Čudovita Japonska: prefektura Ivate: V svetu japonskih enolončnic nabe, 50/100 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Intervju: dr. Boštjan M. Zupančič 14.35 Kino Fokus 15.00 Kanaoe - Kanape 15.35 Otroški program: Op! 15.35 Ribič Pepe: Kako premagati temo, pon.
16.00 Studio kriškraš: Na lovu za pravo
>otjo, pon. 16.30 Po Sloveniji 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Koda, izobr.-svetovalna oddaja 17.55 Novice
18.05 Poldi: Dan, ko so črke pobegnile iz
knjig, ris., pon. 18.10 Niko: Prijatelj v stiski, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme
20.00 Broadchurch (III.), 6/8 20.55 Abu Bakr al Bagdadi -
samooklicani kalif 21.55 Vreme, Odmevi, kultura, šport 22.50 Vreme
23.10 Spomini: Jože Prepeluh, dokumentarna oddaja 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.10 Po Sloveniji, pon. 2.35 Dnevnik, pon. 3.00 Slovenska kronika, pon. 3.15 Šport, pon. 3.25 Vreme, pon. 3.30 Info-kanal
TV SLO T
Otroški kanal Otroški program: Op! Minka: Pospravljanje, ris., pon. Svet živali: Klovnska ribica Simon Dinko pod krinko: Dinko zlatosledec, ris.
Telebajski: Jana se odpravlja na pot, pon.
Kalimero: Strašljivi kip, ris., pon. Vila Mila: Jaz sem pošast, ris., pon.
Hrček Miha: Veverica in opica, ris., pon.
Zgodbe iz školjke: Martina in ptičje strašilo: Slepe miši Zgodbe iz školjke: Bukvožerček: Vilijeve težave, pon. Žogarija
Slovenski vodni krog: Spodnja Soča
Sladkanje z Rachel Allen: Sladice za prijateljice
Village Folk - Ljudje podeželja: Semenska banka Zgodovina arhitekture: Gotika Hišica v preriji (IV.): Mahal ti bom , 1. del, 21
6.30 7.00 7.00 7.05 7.10
7.15
7.40 7.50
7.55
8.00
8.10
8.15 8.45
9.10
9.35
10.00 10.45
11.50 12.40 15.00 16.10 16.45 17.00
18.00 18.55
19.15 19.30 19.55
21/22
20.35
22.40
0.20 1.15 2.20
4.00 5.25
v slovo, Halo TV Dobro jutro Dober dan
City folk - Obrazi mest Čarokuhinja pri atu: Prekmurje Hišica vj)reriji (IV.): Mahal ti bom v slovo,2. del, 22/22 Halo TV z p
poučna o
agelj, japonska nad., 37/151 ogomet - kvalifikacije za sP2018: vrhunci ponedeljkovih tekem
Nogomet - kvalifikacije za SP2018: Portugalska :'Svica, prenos iz Lizbone Sherlock: Ostudna nevesta, posebna epizoda britanske miniserjje.2015, pon. Večer v Palladiumu (II.),2/5, pon. Glasbeni spoti
1IU I v
popotne torbe: Potep po Egiptu, lučna oddaja za otroke igej, japonska nad., 36/151 igelj, japonska n '
Nogomet - kvalifikacije za SP2018: Portugalska -Švici posnetek iz LizDone
Zabavni kanal Glasbeni spoti
pop
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Smrkci, ris. 7.15	Viking Viki, ris.
7.30	Mašine pripovedke, ris.
7.40	Divja brata Kratt, ris.
8.05	Lego Nexo vitezi, ris.
8.30	TV prodaja
8.45	Resnične ljubezni, 1. sez., 24. del
9.40	TV prodaja
10.10	Gospodarica zlata, 1. sez., 12. del
11.10	TV prodaja
11.25	Gorski zdravnik, 7. sez., 2. del
13.20	TV prodaja
13.35	Naša mala klinika, 7. sez., 10. del
14.35	Gospodarica zlata, 1. sez., 13. del
15.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 25. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Gorski zdravnik, 7. sez., 3. del
18.55	24URvreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 1. sez., 24. del
21.00	Kmetija
22.00	Preverjeno
23.00	24UR zvečer
23.35	Policijska družina, 5. sez., 20. del
0.30	Črni seznam, 3. sez., 7. del
1.25	Grimm, 3. sez., 22. del
2.20	24UR zvečer, pon.
2.55	Zvoki noči
5.45 Kultura 5.50 Odmevi 7.00 Dobro jutro 8.00 Poročila 11.15 Vem!, kviz
11.50 Pisave: Milan Jesih, Peter Kolšek
in Anja Golob 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Sveže zvarjeni sake, 51/100
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30	Intervju: Vera Mejak
14.35	Duhovni utrip: Govoriti dobro
15.00	Mostovi - Hidak
15.30	Male sive celice: III. OŠ Celje in OŠ
Ljudski vrt Ptuj, kviz, pon.
16.30	Po Sloveniji
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.25	Turbulenca
17.55	Novice
18.05	Dinotačke: Kar je klicalo Vida, ris., pon.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik
19.25	Slovenska kronika
19.45	Šport
19.55	Vreme
20.05	Film tedna: Pogum, etiopsko-
ameriški film
21.55	Vreme
22.00	Odmevi
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.50	Vreme
22.55	Panoptikum
23.55	Turbulenca, pon.
0.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
1.20	Po Sloveniji, pon.
I.45	Dnevnik, pon.
2.10	Slovenska kronika, pon.
2.25	Šport, pon.
2.30	Vreme, pon.
2.35	Info-kanal
TV SLO T
6.30 Otroški kanal 7.00 Otroški program: Op! 7.00 Minka: Knjižnica, ris., pon. 7.05 Svet živali: Bogomolka Hela, ris. 7.10 Dinko pod krinko: Dinko
reševalec, ris. 7.15 Telebajski: Hranimo kokoši, pon. 7.40 Kalimero: DoVinčijeva šifra, ris., pon.
7.50 Vila Mila: Polovični Rok, ris., pon. 7.55 Hrček Miha: Opica in ogledalo, ris., pon.
8.00 Zgodbe iz školjke: Studio Kriškraš:
Čajanka, pon. 8.25 Kanape - Kanape 9.10 Slovenski vodni krog: Gabernica, 9.50 10 domačih
10.40 Hišica v preriji (IV.): Mahal ti bom v slovo, 2. del, 22/22
II.45	Halo TV 12.40 Dobrojutro
15.05 Nogomet - kvalifikacije za
SP2018: vrhunci torkovih tekem
15.40 Vikend paket, pon 17.00 Hišica v preriji (V.): smo skupaj,!. del, . nadaljevanka,1/24 o TV
Dokler ameriška
18.00 Halo T
19.00 Firbcologi: O disko vročici, plezanju po oknih in potujočih knjigah
19.25 Nagelj, japonska nadaljevanka,
38/151 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: Popoln glas -tenorist Nicolai Gedda, nemški portretni film, pon. 21.00 Ljubezen in spolnost po japonsko, 22.05 Che: drugi del - gverila, kopr. film,2008
0.25 Gal Gjurin in Simfonični orkester Cantabile z gosti, koncert, pon. 2.30 Glasbeni spoti 3.30 Zabavni kanal 5.25 Glasbeni spoti
pop
24UR, pon. OTO čira čara Smrkci, ris. Viking Viki, ris. Mašine pripovedke, ris. Divja brata Kratt, ris. Lego Nexo vitezi, ris. TV prodaja
Resnične ljubezni, 1. sez., 25. del TV prodaja
Gospodarica zlata, 1. sez., 13. del TV prodaja
Gorski zdravnik, 7. sez., 3. del TV prodaja
Naša mala klinika, 7. sez., 11. del Gospodarica zlata, 1. sez., 14. del Resnične ljubezni, 1. sez., 26. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 7. sez., 4. del 24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 1. sez., 25. del Kmetija 24UR zvečer
Policijska družina, 5. sez., 21. del Črni seznam, 3. sez., 8. del Ljubke lažnivke, 5. sez., 1. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
6.00
7.00
7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55
© ©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Ob svetovnem dnevu
brezdomstva
11.05	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
11.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.55	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Popotniške razglednice: Avtoštoparski rekorder
17.55	Napovedujemo
18.00	Pikin studio 7
18.40	Videospot dneva
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2514. VTV magazin
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Napovedujemo
20.30	Dotiki gora: Prehojene poti
20.55	Napovedujemo
21.00	Ans. Štrk, posnetek koncerta 2. del
22.10	Iz oddaje Dobro jutro
23.10	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.40	Videostrani, obvestila
.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo
10.05	2514. VTV magazin
10.25	Kultura, informativna oddaja
10.30	Ans. Štrk, posnetek koncerta 2. del
11.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.25	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Ob svetovnem dnevu
brezdomstva
17.55	Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskric 18.20 18.40 18.45 19.05 19.25 19.55 20.00
Ustvarjalne iskrice (213) Žogarija, Beltinci Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Nap
Dober večer, gospod predsednik: BOŠTJAN GORJUP, predsednik GZS 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop Corn 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videostrani, obvestila
Naš čas, 5. 10. 2017, barve: CM K, stran 21
S. oktobra 2017
«»SÜAS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
SLAPŠAK,
SVETLANA: Antična miturgija
od - Odrasli / 2 - Verstva
Knjiga Antična miturgija antropologinje in doktorice antičnih študij Svetlane Slapšak se je razvila iz rubrike »Antična mitologija za telebane«, ki jo je avtorica objavljala v mariborskem časopisu Večer v obdobju 2000-2004. Z razlago okoli dvesto različnih antičnih mitov - zgodb, mitoloških likov in njihove recepcije je uvedla termin 'miturgija' in s tem neologizmom označila nov odnos do antične mitologije na
zbir fragmentov. Pesnik je svoj 'življenjepis brez dejstev' začel pisati pri svojih dvajsetih letih, izšel pa je šele leta 1982, ko je prišlo na dan odkritje skrinje z več kot 30.000 rokopisi, ki jo je hranila njegova polsestra. Eden najskrivnostnejših pesnikov je živel bogato notranje življenje oziroma več življenj hkrati, saj je bil razcepljen na številne samosvoje osebnosti, ki jih je razkril v seriji različnih heteronimov. Ta nemirni popotnik, sicer vedno elegantno oblečeni uradnik, je po tem odkritju čudovitih refleksij kar naenkrat postal mit.
BULGAKOV, MIHAIL: Morfij in druge zgodbe
od - Odrasli / 821-32 - Kratka proza
Uredniški izbor najboljše kratke proze enega največjih rusko-sovjetskih pisateljev, ki ga poznamo predvsem po njegovem romanu Mojster in Margareta iz njegovega poznejšega opusa, pronicljivo prikazuje dvojno preobrazbo izvrstnega zdravnika in pisatelja. V zgodnejših zgodbah - Zapiski mladega zdravnika, se Bulgakov stilsko navezuje na Čehova, z Diaboliado pa sredi dvajsetih let 20. st. prevzame pomembno vlogo v novi satiri proti komunistični rdeči buržoaziji, kot dramatik pa se prekali skozi plodno sodelovanje s tedaj že svetovno
temelju teorije mita Jeana-Paula Vernan-ta. Najpomembnejši vidik tega pristopa je svoboda, ki jo odpira mitološki sistem grške antike, kajti mitologija deluje brez ovir in cenzur, ki sicer zaznamujejo verske sisteme. Avtorico zanima predvsem to, kako mitologija deluje na človeka v kulturi ... skozi pripovedovanje zgodb proniclji-vo razkriva mehanizme subtilne uporabe antične mitologije za odpor proti krščanski in malomeščanski naravi ter verski zadrto-sti, duhovito secira poenostavljeno uporabo antičnih zgodb v sodobni popularni kulturi, v zgodbi o Erosu pa celovito predstavi vse razsežnosti tega najbolj cenzuriranega antičnega lika. Antično mitologijo v precejšnji meri uporablja tudi vsak sodobni ateizem; še posebej izrazit primer je Freudova uporaba antičnih mitov kot simbolnih instrumentov tolmačenja človeške psihe, kar avtorica kritično ovrednoti z vidika antične antropologije. Antična miturgija nikakor ni priročnik ali leksikon, lahko pa jo beremo tudi (samo) na ta način in si tako širimo splošno izobrazbo.
PESSOA, FERNANDO: Knjiga nespokoja
od - Odrasli / 929 - Biografije
Mednarodna uspešnica portugalskega pesnika Fernanda Pessoe - danes enega najpomembnejših avtorjev 20. stoletja, je
uveljavljenim gledališkim teoretikom Konstantinom Stanislavskim. Druga preobrazba je opustitev zdravniškega poklica v času ruske državljanske vojne in popolna predanost literarni ustvarjalnosti. Njegove kratke zgodbe razkrivajo avtobiografske prvine, še posebej prepričljiva in pretresljiva je zgodba o propadu zasvojenca z morfijem, po kateri je Aleksej Balabanov leta 2008 posnel večkrat nagrajeni film. Bulgakov se zasvojenosti ni rešil vse do smrti (morfij si je začel vbrizgavati zaradi strahu pred davico), kar se odraža kot razpoznavni znak fantastičnega pisanja njegovih fantazma-goričnih del.
■ Andreja Ažber
Pozdravjeseni
Šmartno ob Paki - V soboto, 7. oktobra, od 14. ure dalje, bo veselo v Martinovi vasi ob železniški postaji v Šmartnem ob Paki. Tu bo namreč tamkajšnje turistično društvo v sodelovanju z nekaterimi društvi ter kmetijami, šmarško osnovno šolo in vrtcem pripravilo tradicionalno prireditev Pozdrav jeseni. Ob tej priložnosti bodo predstavili avtohtone vrste žita in tradicionalne izdelke iz njih, avtohtone vrste sadja in predelavo sadja ter zelenjave na tradicionalen način, vrste medu in njegovo uporabo v kulinariki ter zeliščarstvu, predstavili bodo Vinsko turistično pot Šmartno ob Paki, ki so jo odprli letos spomladi ter prikazali izdelavo hladno stiskanih olj in uporabo olj ter zelišč v zeliščarstvu in kozmetiki. Med posameznimi točkami programa bodo potekale šaljive igre za obiskovalce, otroške delavnice, na pokušino bodo tudi nekatere tradicionalne jedi.
■ tp
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 5.10., Biotržnica
•	Petek, 6.10., od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 8.10., od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Čudežna skleda medu
•	Festival dežnikov - dobrodelna razstava, 9. - 22. oktober
•	29. 10. 2017, ob 13. uri na osre-
dnjem prostoru - Moja luna v izvedbi Gledališča Pravljičarna Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kar-tingu na vrhnjem parkirišču: torek--petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 5. oktober
9.00 Ljudska univerza Velenje Z Barsi do boljšega počutja, predavanje in delavnica 13.30 Knjižnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje, bralni krožek za otroke in starše 14.00 Društvo NOVUS, stavba Farmin Treningi starševstva "Asertivna komunikacija v družini", delavnica 18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Zupanov sprejem za učitelje in vzgojitelje 18.00 Knjižnica Velenje, preddverje Srečanje članov gobarskega društva Marauh 19.00 Galerija Velenje
Odprtje razstave Majde Kurnik: Slikarski urok
Petek, 6. oktober
12.00 Interspar Šalek
Gobarska razstava, na ogled do sobote, 7. oktobra 13.30 Društvo NOVUS, stavba Farmin
Ročni nogomet - naj se igra prične 18.00 Velenjska plaža
Brezplačna vodena vadba na Velenjski plaži 18.00 Muzej premogovništva Slovenije Odprtje razstave "Moje mesto, rad te imam" 18.00 eMCe plac
Oktoberfestič, kultura pitja piva ob kulturno-družabnih dogodkih 18.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Pika miga, najboljše koreografije otroških plesnih skupin iz Slovenije, 1. dan festivala 19.00 Restavracija Jezero
Petkova plesna noč ob jezeru
Sobota, 7. oktober
8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva 10.00 Ljudska univerza Velenje
Mestna tržnica Velenje: jesen na vasi
8.00 Titov trg, Velenje
Gasilsko regijsko tekmovanje 9.00 Večnamenski dom Vinska Gora Sejem jesenskih dobrot v Vinski Gori
10.00 Knjižnica Velenje, preddverje
5 skrivnosti vzgojenih psov z ekipo Alfakan, predavanje 11.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Pika miga, najboljše koreografije otroških plesnih skupin iz Slovenije,
2.	dan festivala
15.00 Grilova domačija v Lipju pri Velenju
Jesen na Grilovi domačiji 18.00 Velenjski grad
Predstavitveni večer Bošnjaškega mladinskega kulturnega društva Velenje 19.00 Fbunker
Odprtje razstave: Velenje na arhivskih fotografijah in filmih
Nedelja, 8. oktober
11.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Pika miga, najboljše koreografije otroških plesnih skupin iz Slovenije,
3.	dan festivala 13.00 Lovska koča
Kostanjev piknik na Lovski koči 15.00 Grilova domačija v Lipju pri Velenju Jesen na Grilovi domačiji
Ponedeljek, 9. oktober
11.00 Društvo NOVUS, stavba Farmin Neformalno druženje: Uporaba računalnika, delavnica 12.00 Poslovna cona Stara vas
Odprtje poslovne cone Stara vas 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Kako izbrati primerno zavarovanje, predavanje
Torek, 10. oktober
Italijanščina ob kavi, sproščeno učenje italijanskega jezika 14.00 Društvo NOVUS, stavba Farmin Pozitivno starševstvo: Učenje iz izkušenj, pogovorna delavnica 14.00 Center Hiša - zavetišče za brezdomne Velenje Svetovni dan brezdomstva - dan odprtih vrat 16.00 Ljudska univerza Velenje
Otroci Brainobraina se predstavijo 17.00 Vila Rožle
Torkova peta: Strašilo 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v angleškem jeziku 18.00 Vila Herberstein
Predstavitev knjige Pogled skozi objektiv družine grofov Herberstein
Sreda, 11. oktober
9.00 Zlati kotiček v Mercator centru
Delavnica izdelave nakita 10.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Moč branja: bralni klub za odrasle 16.00 Društvo NOVUS, stavba Farmin Spodbujanje zdravega življenjskega sloga, delavnica 16.30 Ljudska univerza Velenje
Odkrivanje sebe skozi ples, plesno druženje
17.00 Knjižnica Velenje, preddverje
Zeliščarna, sejem 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Aromaterapija skozi letne čase: Jesen, delavnica
ŠOŠTANJ
Petek, 6. oktober
9.00 Središče za samostojno učenje
Šoštanj
Govorim slovensko - učenje slovenščine
Ponedeljek, 9. oktober
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
Torek, 10. oktober
18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Andreja Avberšek: Argentina, Čile in Bolivija: 101 nepozabno doživetje v dih jemajoči pokrajini
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 5. oktober
19.00 Kulturni dom Gorenje
Potopisno predavanje: Po poti "El Camino" - vstop prost
Sobota, 7. oktober
9.00 MC Šmartno ob Paki
Menjalnica igrač 14.00 Martinova vas Pozdrav jeseni
Ponedeljek, 9. oktober
19.00 Hiša mladih
Svetniška pisarna SD
Lunine mene
5. oktobra, ob 2G:4G, polna luna (ščip)
S Piko bo migalo 225 plesalcev
Velenje, 6. oktobra - V Velenju se bo ta konec tedna spet plesalo. Jutri se bo namreč začel 14. mini festival otroških plesnih skupin Pika miga, ki bo v Domu kulture Velenje potekal vse do nedelje, 8. oktobra. Gre za državno srečanje najboljših otroških plesnih stvaritev pretekle sezone, ki so bile izbrane skozi sito območnih in regijskih revij. Program za Piko miga je pripravil državni strokovni spremljevalec regijskih revij Igor Sviderski. V treh dneh se bo na odru Doma kulture Velenje zvrstilo 39 plesnih miniatur, zaplesalo pa bo 225 mladih plesalcev, ki so vključeni v različne plesne šole, skupine ali društva po vsej Sloveniji. Mini festival skupaj pripravljajo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, JSKD Območna izpostava Velenje, Festival Velenje in Pikin festival. V
okviru Pike miga bo potekala tudi 3. mednarodna konferenca plesne pedagogike.
Scensko-
glasbeni
spektakel
Carmina
Burana
Žalec, 11. oktobra - Ni veliko sredin v Sloveniji, v katerih bi lahko postregli s tako veličastnim dogodkom, kot je scensko--glasbena uprizoritev Carmina Burana. V Žalcu postavljajo nov mejnik, saj se bo na odru Doma II. slovenskega tabora 11. oktobra ob 19.30 združilo več kot 100 nastopajočih, ki bodo uprizorili to znamenito delo Carla Orffa, eno najpompoznejših stvaritev v glasbenem svetu.
V izvedbi Carmine Burane bodo sodelovali pevci zbora Slovenske filharmonije, PopSeSli-sh, Mešanega pevskega zbora Galicija in APZ Celje. Velik tol-
kalni ansambel sestavljajo člani Slovenskega tolkalnega projekta SToP, pianistki bosta Jerneja Grebenšek in Kristina Arnič, solisti pa Tomaž Kovačič - bas bariton, Dejan Maksimilijan Vr-bančič - tenor in Nina Dominko - sopran. Dirigentka bo Martina Batič. Uprizoritev spremlja videoprojekcija Staneta Špegla. Vstopnice so v predprodaji na TIC-u Žalec.
Pestra Jesen na Grilovi domačiji
Velenje, 7. oktobra - Prva oktobrska sobota bo na Grilovi domačiji namenjena tradicionalni prireditvi Jesen na Grilovi domačiji. Muzej Velenje bo s soor-ganizatorji, društvi, ustanovami in posamezniki, ki med letom pomagajo oživljati domačijo, od 15. ure dalje pripravil etnološko prireditev, na kateri bodo obiskovalci lahko spoznali in občutili preteklost. Seznanili se bodo z
jesenskimi opravili in šegami, pomagali pri obiranju in preša-nju sadja, peki kostanja, ogledali si bodo lahko razstavo gob in se okrepčali z zeliščno enolončnico. Na Grilovo domačijo vabijo tudimlade muzealce, ki jim bodo poleg sodelovanja pri različnih opravilih povabili tudi v ustvarjalne delavnice.
Velenje na arhivskih fotografijah in filmih
Velenje, 7. oktobra - V soboto ob 19. uri bodo v galeriji Fbun-ker odprli razstavo »Velenje na arhivskih fotografijah in filmih«. Tokrat bodo v galeriji Fbunker (v podhodu pri vili Bianca) na ogled fotografije in posnetki Velenja, ki jih hranijo v Muzeju Velenje. Avtor postavitve je Črt Va-lenčak, avtor spremne besede pa Damijan Kljajič.
■ bš
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
MAME NA VEČERJI
Fun Mom Dinner, komedija, 81 minut (ZDA)
Režija: Alethea Jones Igrajo: Toni Collette, Molly Shannon, Bridget Everett, Katie Aselton Petek, 6. 10., ob 22.15 Sobota, 7. 10., ob 20.00 Nedelja, 8. 10., ob 18.00 Ponedeljek, 9. 10., ob 18.00
BORG/MCENROE
Športna drama, 100 minut (Slovenija) Režija: Janus Metz Pedersen Igrajo: Shia LaBeouf, Stellan Skarsgard, David Bamber, Tuva Novotny, Sverrir Gu-dnason
Petek, 6. 10., ob 20.15 Sobota, 7. 10., ob 18.00
KOŠARKAR NAJ BO
Mladinski film, 82 minut (Slovenija) Režija: Boris Petkovič Igrajo: Klemen Kostrevc, Ana Maria Mitič, Matija Brodnik, Gaja Filač, Marko Miladi-novič, Lado Bizovičar, Matjaž Javšnik Petek, 6. 10., ob 18.15 - mala dvor. Sobota, 7. 10., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 8. 10., ob 19.00 - m. dvor.
LEGO NINJAGO FILM
The Lego Ninjago Movie, animirana akcijska komedij, 100 minut (ZDA), podnapisi Režija: Charlie Bean, Paul Fisher Igrajo: Jackie Chan, Justin Theroux, Dave Franco, Olivia Munn, Fred Armisen, Mi-
chaelPena
Petek, 6. 10., ob 18.00, 3D Nedelja, 8. 10., ob 16.00 - otroška matineja
RAVING IRAN
Dokumentarni film, 84 minut (Švica)
Režija: Valérie Lemercier
Igrajo: Valérie Lemercier, Denis Podaly-
des, Philippe Laudenbach, Xavier Le-
maître, Patrick Timsit
Petek, 6. 10., ob 20.00 - mala dvor.
Sobota, 7. 10., ob 21.00 - mala dvor.
SLEDI V SNEGU
Wind River, triler, 107 minut (VB, Kanada, ZDA)
Režija: Taylor Sheridan
Igrajo: Elizabeth Olsen, Jeremy Renner, Jon Bernthal, Martin Sensmeier, Graham Greene
Sobota, 7. 10., ob 21.45 Nedelja, 8. 10., ob 20.00
RUDAR
Drama, 102 minuti (Slovenija, Hrvaška) Režija: Hanna Slak
Igrajo: Leon Lučev, Marina Redžepovič, Zala Durič Ribič, Tin Marn, Boris Cavaz-za, Nikolaj Burger, Jure Henigman, Boris Petkovič
Ponedeljek, 9. 10., ob 20.00 - filmsko gledališče
Naš čas, 12. 10. 2017, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC

5. oktobra 2017
Nagradna križanka »Pizzerije Picadilly«
RADIO VELENJE
Nagrajenci križanke »Kemična čistilnica Polak Velenje«, objavljene v tedniku Naš čas dne 21. septembra 2017, so:
•	Srečko Rotovnik, Lipa 51, 3320 Velenje;
•	Jasna Gruden, Slatina 13 a, 3327 Šmartno ob Paki;
•	Danica Štukovnik, Foitova 4, 3320 Velenje.
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ČIŠČENJE OBLAČIL
radhf VELENJE
88.9 Mhz 187.8 Mhz
Ste vedeli, da je s preventivnimi ukrepi, kot so zdrav življenjski slog s skrbjo za uravnoteženo prehrano in redno telesno vadbo ter rednim merjenjem kostne gostote, mogoče občutno zmanjšati tveganje za osteoporozo?
Osteoporoza je „tiha bolezen", ki ne opozarja nase in nevidno napreduje. Spremeni se sestava kosti in se zvišuje njihova krhkost, zaradi česar se lahko zlomijo že pri običajnih obremenitvah ali najmanjših poškodbah. Za osteoporozo je značilno izrazito zmanjšanje
kostne mase pod 2,5 standardnega odklona od povprečja za mlade zdrave osebe. Posledice osteoporoze so lahko nižja kvaliteta življenja, osteoporotični zlomi, ki so najpogostejši v področju vretenc, kolkov,
zapestij in nadlahtnic, zapleti pa lahko vodijo celo do smrti. V Sloveniji ima osteoporozo skoraj vsaka tretja ženska, ki je starejša od 50 let, in vsak sedmi moški, ki je starejših od 60 let. Najboljša preventiva je zdrav vseživljenjski slog z uravnoteženo prehrano, zmerno gibalno aktivnostjo, zdravim izpostavljanjem sončnim žarkom, brez kajenja in čezmernega pitja alkoholnih pijač. Hrana naj bi vsebovala dovolj mineralov in vitaminov, predvsem kalcija in vitamina D. Zaužili naj bi zadostne količine mleka
in mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave. Priporočljivi sta zmerna hoja s pohodnimi palicami in redno izvajanje ustreznih, nesunkovitih vaj. Še posebej pri ženskah po menopavzi in pri moških vsaj po 60-tem letu starosti svetujemo redne kontrolne meritve mineralne kostne gostote, ki so potrebne za odločitev o primernem načinu zdravljenja. Preverite posebne ugodnosti na www.terme-zrece.eu.
Informacije in naročanje:
T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu
Komunalno p°djetje Velenje "»L. s\ :	•	PE ENERGETIKA •	PE KOMUNALA •	POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST •	REKLAMACIJE •	MODRE CONE
1 ^¡f Vrl Dežurna S ŠTEVILKA	080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA
K	www.kp-velenje.si
KONCENTRACIJE OZONA
V tednu od 25. septembra do 1. oktobra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA
v dneh od 25. septembra do 1. oktobra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3
PICADILLy
Stari trg 35, Velenje Tel: 03/5869-358 www.pizzerija-picadilly.com
Vabimo vas vsak dan, razen nedelje, že od 8. ure v naš lokal, ki pričara obiskovalcem domačnost okusov in toplino, ki se skupaj z vzdušjem in prijetnimi vonjavami prelije v prav poseben kulinarični užitek. Lahko pridete na malico, se odločite za kosilo ali večerjo. Vedno presenečamo s kakšno novostjo.
Jesenske dobrote - jurčki na žaru, jurčki z jajčko, testenine z jurčki, gobova juha
Privoščite si razvajanje ... V Picadilly vas vabimo z barvitimi okusi dobre stare italijanske kuhinje, pizzami, štručkami z nadevi po želji, testeninami z raznimi okusi , vse pečeno v pravi krušni peči. Na skrbno izbranem jedilniku lahko najdete odlične juhe, pečenko, jedi z žara, t- bon, domačega bikca na rukoli, zrezke in steake vseh vrst, ražnjiče iz škampovih repkov, file skuše na žaru, kmečko ponev in pester izbor osvežilnih solat. Posebej vam priporočamo vražjo solato s perutničkami, Picadilly krožnik, solato z roastbeefom, špansko, italijansko, grško, fitnes ... Ne pozabite na priljubljeno "Picadilly lojtro" vsako sredo!
Vse skupaj zaokrožimo s kozarčkom skrbno izbranega vina. Za poslastico si privoščite jogurtovo strnjenko s sadjem, Picadilly torto, tiramisu, panakoto, sadno kupo ali vroče sadje.
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Pica-dilly«, najkasneje do ponedeljka, 16. oktobra. Izžrebali bomo tri okusne nagrade. Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.
ž
Zdravniški nasveti, gost: Jurij Šorli, dr. med., spec. int. medicine in v.d. direktor Bolnišnice Topolšica. Tema: vse o kašlju
ČETRTEK, 5. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 6. oktobra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 7. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 8. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 9. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 10. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 11. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 25. septembra do 1. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, ob2čine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO
od 25. septembra do 1. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 z2raka
Naš čas, 5. 10. 2017, barve: CM K, stran 23
5. oktobra 2017
""^Jis
OBVEŠČEVALEC
23
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-
POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85,
Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.
IŠČEM SOPLESALKO, starejšo, resno, za vadbo družabnih plesov. Gsm: 040 306 497
NEPREMIČNINA
STANOVANJE, cca. 80 m2, na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostano-vanjski hiši v pritličju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046.
PRIDELKI
JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob
nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 7. 10. - 8. 10. - Daša BURŠIČ, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.
GIBANJE prebivalstva
Upravna enota Velenje POROKE
MARIČ ROBI, Šoštanj, Cesta heroja Gašperja 15 in BLAZINŠEK TINA, Šoštanj, Cesta heroja Gašperja 15. TRIFKOVIC GORAN, Celje, Milčinske-
ga ulica 8 in DINIC IRENA, Velenje, Kersnikov cesta 13
SMRTI
Smrti ni bilo za objavo.
24 ur dnevno!
CVETLICARNA IRIS ¡H IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
Prešernova 7 B
Tel.: 03 / 897 OO 02, GSM: 041 / 682 369
iAlih>eš %am bežijo angeli k izgubijo fpojafyila?
šMlo noč zapusti sijaj tn ko mft>a jutra sof%e so umila?
odilo se je...
od 6. 10. do 12. 10.
-	6. oktobra 1951 je bil rojen tudi primarij dr. Janez Poles, ki mu ob njegovem prazniku želimo čim več zdravja, čim manj skrbi in seveda veliko uspehov pri njegovem nadvse odgovornem in humanem delu;
-	5. in 6. oktobra 1990 je velenjski Kulturni center Ivana Na-potnika skupaj z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje na Titovem trgu v Velenju prvič organiziral Pikin festival, ki so ga prvo leto poimenovali Pikin cicidan; z leti je ta prireditev prerasla v največji otroški festival v Sloveniji;
-	7. oktobra 1938 se je v Topolši-ci rodil zdravnik, družbenopolitični delavec in športnik dr. Bogdan Menih, ki je bil med drugim župan Šoštanja od leta 1994 do svoje smrti 18. avgusta 1999;
-	v nedeljo, 7. oktobra 1962, je bi-
habit
nepremičnine
HAlr, d^o. Koroška 46. Velenje
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, SONČNI PARK, 69,4 m2, adaptirano l. 2009, 3/5 nad., ER: C (35 - 60 kWh/m2a), 84.000 €
Prodaja, hiša, samostojna: LIPJE, 158 m2, zgrajena l. 1987, 1.547 m2 zemljišča, ER: F (150 -210 kWh/m2a), 162.000 €
vec na
WW ■ IM	_	■ ■ ■	■
www.habit.si
\a
Komunalno
podjetje
Velenje
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
•	Prevoz pokojnika
•	Ureditev dokumentacije
•	Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA
03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

■
la ob 15. uri pred več kot 2000 gledalci svečana otvoritev velenjskega kotalkališča; predsednik sindikata rudniške podružnice Erno Rahten je prerezal otvoritveni trak in predal ko-talkališče v varstvo in uporabo športnemu društvu Partizan -Rudar;
-	7. oktobra 1972 je v Pesju začela obratovati nova naprava velenjskega premogovnika za izvoz premoga iz jame;
-	od 5. do 7. oktobra 1972 je bilo v Velenju posvetovanje slovenskih knjižničarjev;
-	7. oktobra 1976 so v Velenju uradno predali svojemu namenu Dom za ostarele občane;
-	7. oktobra 1977 se je rodil vrhunski jazz glasbenik Jure Pukl iz Velenja;
-	7. oktobra 1983 so odprli podhod pod Kidričevo cesto med današnjo Knjižnico Velenje in pošto; letos so ga obnovili;
-	v noči na 8. oktober leta 1941 so borci 1. štajerskega bataljona napadli mesto Šoštanj; to je bil prvi partizanski napad na mesto v Sloveniji in ena prvih večjih partizanskih akcij v Sloveniji v tem letu; zaradi pomembnosti napada so si ta dogodek
Rdeča dvorana Velenje (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
za svoj krajevni praznik najprej izbrali prebivalci Šoštanja, po letu 1963 je postal tudi praznik občine Velenje; po spremembi občinskih meja je ta dan zopet krajevni praznik mesta Šoštanj;
-	v Velenju so dogradili in ob občinskem prazniku leta 1975 tudi odprli stavbo občinskega sodišča, šolo s prilagojenim programom ter Rdečo dvorano;
-	10. oktobra 1941 so iz mariborskih zaporov pripeljali v Šoštanj deset jetnikov in jih tam ustrelili kot talce;
-	10. oktobra 1945 je bil rojen Andrej Kuzman, dolgoletni ravnatelj Gimnazije Velenje, ki mu poleg ostalega želimo še veliko
veliko planinskih užitkov;
-	10. oktobra 1981 se je Velenje za nekaj let preimenovalo v Titovo Velenje;
-	11. oktobra 1856 se je v Velenju rodil velenjski župan in državni poslanec na Dunaju Vincenc Ježovnik, ki velja za pobudnika ustanovitve Šaleške posojilnice in velenjskega Sokolskega društva;
-	11. oktobra 1980 so odprli Šaleško magistralo oziroma novo cestno povezavo med Velenjem in Šmartnim ob Paki.
a Damijan Kljajič
Ril S ŠtPVilk 72TCtnnil Naročniki ceneie objavljajo male oglase in zahvale.			
HI	*	DA!	Pokličite 03/ 898 17 51. Naročilo lahko pošljete po e-pošti: ^ press@nascas.si ali se oglasite na 9 naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
OD 6. DO 8. OKTOBRA
PETEK, 6.10.
OB 17. URI: • LUTKOVNA PREDSTAVA MUCA COPATARICA
OB 18. URI: • KREATIVNICE: ZAŠIJEMO COPATKE IN RIŠEMO MUCE NA 100+1 NAČIN • KNJIŽNI KOTIČEK SOBOTA, 7.10.
0010. D012. URE: • NA OBISKU: DINOZAVER, KUŠČAR, PAJEK IN KAČA • KREATIVNICE: POSLIKAVA OBRAZA NA TEMO ŽIVALI, IZDELAVA ŽIVALI • FOTO TIME • RAZSTAVA METULJEV • KNJIŽNI KOTIČEK
0017. D019. URE: • V VAŠEM NAROČJU: ZAJČEK, DIHUR IN PITON • KREATIVNICE: POSLIKAVA OBRAZA NA TEMO ŽIVALI, IZDELAVA ŽIVALI • OTROŠKA MODNA REVIJA "ŽIVALSKA FARMA" • FOTO TIME • RAZSTAVA METULJEV • KNJIŽNI KOTIČEK
NEDELJA, 8.10.
0010. D012. URE: • AMBASADORJI NASMEHA NA OBISKU: TERAPEVTSKE ŽIVALICE V DRUŽBI OTROK • POSEBNA GOSTA NA OBISKU: OTROŠKI ZDRAVNIK IN VETERINAR
WWW.CITY-CENTER.SI	H® J

Naš čas, 12. 10. 2017, barve: CM K, stran 24
Najboljša vodna raketa poletela 257 metrov
Velenje, 30. septembra - V soboto so se ob Velenjskem jezeru zbrali ljubitelji raketnega mo-delarstva. Drugo leto zapored je namreč tu potekalo vseslovensko tekmovanje v vodenju vodnih raket. Sodelovalo je 12 ekip iz vseh koncev države, tudi domačini, ekipa Šolskega centra Velenje. Edino gorivo za rakete je bila voda, opazovanje tekmovalcev in poletov raket pa je bilo zagotovo zanimivo tudi za opazovalce in navijače. Velenjčan Ervin Strmčnik je eden od petih organizatorjev tekmovanja, mladi raziskovalec na ljubljanski elektro fakulteti pa nam je povedal: »Tekmovanje je namenjeno učencem osnovnih šol in dijakom, ki jih zanima tehnika v vsakdanjem življenju. Prvič smo se zbrali in ga
organizirali bivši dijaki velenjske gimnazije, ki smo sedaj že vsi končali študij v Ljubljani, od fizike do geodezije, trudimo pa se, da pri mladih vzbujamo veselje do tehnike. Vse rakete so ekipe izdelale same, lastnoročno. Enim so pomagali starši, drugim mentorji, nekaj pa je res izvirnih.« Tudi imena ekip so bila izvirna. Zmagala je ekipa Phoe-
nix, drugo mesto je zasedla ekipa Katka, tretje pa Torpedo eins. Najdaljši polet vodne rakete je meril 257 metrov (raketa Phoenix), kar je tudi nov rekord tekmovanja. Največjo skupno dolžino je preletela raketa Katka. V treh serijah je bilo izmerjeno 746 metrov, kar v povprečju pomeni 249 metrov.
a bš
. ' v
V nedeljo je v Šaleku dišalo
Velenje, 1. oktobra - Minulo nedeljo dopoldne je KS Šalek na ploščadi, kjer poteka tržnica (pri trgovini Mercator v središču blokovnega naselja) izvedla prireditev Predstavitev jedi krajanov Šaleka. Pripravili so jo ob občinskem prazniku. Na prireditvi so krajani predstavili različne zanimive jedi. Člana Turističnega društva Šalek Tadej Kortnik in Slava Medved sta skuhala okusen goveji golaž. Člani društva so poskrbeli tudi za jedi z žara, ki sta jih pripravljala Valentin Podpečan in Dani Berzelak. Ilija Vasiljevic je pripravil izvrsten pasulj, njegova žena pa okusen burek. Tina Jan je s svojo skupino malih kuharjev pripravila »segedinar«. Obisko-
Predstavitev jedi je postala v Šaleku že tradicionalna. Krajani pripravijo
dobrote za sokrajane.
valcem prireditve, ki jih je pozdravil tudi predsednik krajevne skupnosti Rafael Goršek, so ponudili koruzne in ajdove žgance, seveda pa so poskrbeli, da niso
bili žejni. Pri izvedbi prireditve so pomagali tudi gasilci PGD Ša-lek, ki so pripravili in pospravili prizorišče.
Skrbi jih nasip med jezeroma
Dogajanje bi moral spremljati neodvisni strokovnjak, meni svetnik in poveljnik civilne zaščite Peter Radoja - Zahteva, da dobi župan od Premogovnika oceno ogroženosti
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Šoštanjski svetnik in poveljnik Civilne zaščite Občine Šoštanj Peter Radoja že dalj časa opozarja na (ne)varnost nasipa med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom. Skrbi ga, da lahko ta popusti in iz Velenjskega jezera spusti vodo v Šoštanjskega, kar bi bila za mesto prava katastrofa.
Na to opozarja in o tem sprašuje že dalj časa, vendar ga odgovori pristojnih ne prepričajo. Zato je o tem znova spraševal in terjal pojasnila na zadnji seji sveta Občine.
Višinska razlika med obema jezeroma je okoli sedem metrov. Nasip, ki jezeri ločuje, naj bi bil trenutno na območju izkopavanja premoga. Zaradi pogrezanja
tal tja iz Termoelektrarne dova-žajo mešanico pepela in sadre. Struktura mešanice je zaradi potrebne stabilnosti sicer določena, se pa Radoja boji, da je tega v tem trenutku premalo za vzdrževanje varnega nivoja nasipa. Sploh, ker, kot pravi, je treba računati tudi na morebitne nepredvidene pojave, kot je na primer potres, ki bi lahko nasipu dodatno škodil.
»Pred časom so vodo iz nasipa črpali z eno črpalko, zdaj jo že s tremi. Prej je bil nasip v enem nivoju, zdaj se useda na tri kaska-dne nivoje. Poleg tega je poroznost vedno večja, voda pa pronica skoraj skozi celoten nasip,« ugotavlja.
Na župana Darka Meniha je naslovil ne le pobudo, ampak
zahtevo, da Premogovnik Velenje Občini Šoštanj nedvoumno pojasni, kje in kdaj bodo dobili dodaten potrebni material za zadostno vzdrževanje nasipa, in pridobi oceno ogroženosti za primer, če pride do porušitve. Ta bi jim na Občini služila za pripravo načrta zaščite in reševanja v takem primeru.
»Zaradi nenehnih sprememb stabilnosti nasipa bi bilo smiselno, da bi nad njim bdel neodvisni strokovnjak, ki bi nenehno spremljal stanje in Občino o tem tudi obveščal,« meni.
Z odgovorom, ki ga je Premogovnik na njegova vprašanja, povezana z nasipom, pred časom že podal Občini, ni zadovoljen. Pravi, da ta premalo pove o dejanskem stanju v tem trenutku. a
S Piko teklo in migalo 118 udeležencev
Na 3. Ultra Pikinem maratonu sodelovale vse generacije - Zbrali slabih 1200 evrov
Že na sobotnem startu se je zbralo več tekačev kot lani. Z njimi je tekla tudi Pika, kijih je prej pomagala
ogreti. Po svoje, seveda.
Velenje, 1. oktobra - Tretjega
24-umega Pikinega ultra maratona, ki je ob Velenjskem jezeru potekal v soboto in nedeljo, se je udeležilo 118 tekačev vseh generacij. Najstarejši udeleženec je bil star 76 let, najmlajša pa tri leta in pol. Največ je pretekel Dražen Peunovič iz Polzele, kar 165 kilometrov, od domačinov pa Peter Pokleka, ki je pretekel 100 kilometrov. Povedal nam je, da je tekel vse od začetka teka, prvih 17 ur mu je šlo super dobro, potem pa ni bil več tako hiter, a je vseeno dosegel zastavljeni cilj.
Prireditev, ki sta jo pripravila Triatlon klub Velenje in Rotary klub Velenje v sodelovanju MO Velenje, je bila dobrodelna. Zbrali so skoraj 1.200 evrov, ki jih bodo namenili velenjski Medobčinski zvezi prijateljev mladine za športne počitnice
Med drugimi je posebno nagrado dobila najmlajša udeleženka, komaj triinpolletna Ana Brglez iz Velenja.
otrok iz socialno šibkih družin. To je več kot lani, saj je bilo več tudi udeležencev. Prireditev se je začela in končala v družbi na-
gajive Pike, ki je organizatorjem pomagala podeliti tudi nagrade najboljšim tekačem.
■ bš
Prišla je že jesen na vas
V nedeljo, 1. oktobra, popoldne je društvo REVIVAS Škale pri Kelherjevem kozolcu v Škalah pripravilo tradicionalno etnolo-ško-zabavno prireditev Jesen na vasi. Razstavo pridelkov je dopolnila še tematska razstava žit in orodij za spravilo žit. Pridelovalcev žit se sicer ni pojavilo veliko, zato pa so si lahko obiskovalci ogledali lepo število eksponatov, ki jih na njivah in kmetijah le še redko uporabljajo, saj so večino del nadomestili stroji. Videti je bilo vse od srpov do trlic in stop. Za nazoren prikaz mlačve, lička-
nja koruze in spravila prosa so poskrbeli Jože Hudournik, Branko Špital in Ivan Krenker. V posameznih opravilih so se preskusili tudi obiskovalci. Uživali so otroci, za katere so bile pripravljene posebne igre, na prireditvi so izbirali naj pridelke, med katerimi je treba omeniti najtežjo bučo (55,2 kg - Janko Jan), peso (4,25 kg - Marija Tifengra-ber), krompir (0,87 kg - Milica Pogačar), sladek krompir (1,9 kg - Mira Hrovat) in čebulo (0,70 kg - Zvonko Sedovšek). Poskrbljeno je bilo tudi za pokušine
jedi iz žit in recepte za njihovo pripravo. V tradicionalni igri ugibanja, koliko semen ima buča, si je dragoceno nagrado, četrt litra domačega bučnega olja, prislužila Marta Mravljak, ki je napovedala 343 semen in pravilno številko zgrešila le za eno zrno.
Društvo REVIVAS Škale se bo z razstavo pridelkov in prikazom spravila prosa predstavilo še v soboto, 8. oktobra, dopoldne na mestni tržnici v Velenju. Sodelovali bodo tudi lokalni ponudniki. Prijazno vabljeni!
a Vera Pogačar
Če ni pri roki "vejtneka", se da zrnje očistiti plev tudi takole (prikaz Ivan Krenker).