SI GLAS Leto XLV - št. 72 - CENA 38 SIT Kranj, torek, 15. septembra 1992 SLOVESNOST NA SV. JOŠTU - V soboto popoldne je bila na Sv. Joštu nad Kranjem slovesnost ob zaključku obnovitvenih del na sakralnih in ostalih objektih. Odkrili so tudi spominsko obeležje slovenskemu pisatelju Franu S. Finžgarju ter izročili svojemu namenu Finžgarjev dom, ki so ga pridobili z obnovo bivše mežnarije. Po zahvalni maši, ki jo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, so med drugim spregovorili predsednik sveta KS Stražišče Rok Zi-bert, predsedujoči izvršnega sveta občine Kranj Peter Orehar in poznavalec Frana S. Finžgarja prof. Jože Šifrer. Spominsko obeležje je odkril predsednik skupščine občine Vitomir Gros, blagoslovil pa ga je dr. Alojzij Šuštar. V kulturnem programu na slovesnosti, ki se je udeležilo okrog 2000 ljubiteljev Jošta, sta nastopila moški pevski zbor Kranj Šmartin in kvintet Sava, izbrana deta F. S. Finžgarja pa je brala gledališka igralka Bernarda Oman. - A. Ž. - Foto: P. Kozjek mi V konji še vozijo po gorenjskih cestah - To se sicer ne zgodi vsak dan in v vsakem pr*ju, minulo nedeljo pa je bilo v Šenčurju skorajda več konjskih vpreg kot avtomobilov. Udeleži-1 so se druge konjske prireditve z raznimi tekmovanji, pred katero so organizirali tudi sprevod po r:|j» Za posebno zanimivost je poskrbel Milan Drempetič, ki je v mali voz vpregel 6-letno kobi->rsU P011'- Veliko večji tovornjak je seveda moral počakati, da je vprega zapeljala na parkiće. S. S. - Foto: S. Saje USPEŠNI GORENJSKI ŠPORTNIKI - Kranj, 15. septembra - Konec preteklega tedna je bil USDeŠ*n ,.----- ~«.,,..m. J* ^mjmm------ -------r------------f" sk h 'a Kwrenis'u' športnike. Najuspešnejši so bili nogometaši, saj so vsa naša moštva v sloven-nogometnih ligah zmagala. Gorenjski športniki so bili uspešni tudi na mednarodnih tekmo- ih. Rl.i.. Vi... -I • . J. ..• . . ... . L.i.__.„____Lil__I.. V . ...1__V- , ' i Mri i L * "'da/zu ni nastopil. Manj sreče so imeli jeseniški hokejisti, ki ših 1 prvakom< pa so /giibili tudi košarkarji I riglava iz Kranja. kran-PLrln,h d°K°,,kih P»™*«mo v današnji GLASOVI STOTINKI. Na Prek^ M"dionu med P<»'časom tekme med Živili Naklo in Rudarjem iz CTtv PoleRnili moštvo navijačev. • J. K., slika (.. Šinik DO vseh pomembnt-j sliki vlečenje vrvi na Velenja. Naklanci so VPIS V JESENSKI SEMESTER 1 m LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Hvala, ne kadim! Teden od 14. do 21. septembra mineva v znaku boja proti kajenju. Pri Rdečem križu Slovenije so ga tokrat podnaslovili z "Varujmo svoje zdravje in okolje". Trdnim kadilcem verjetno še tako dobronameren nasvet, svarilo, naj opustijo grdo in škodljivo razvado, ne bo sel do živega. Redki so, ki po več letih zasvojenosti s to drogo odnehajo, običajno jih v to prisili šele bolezen. Zato: če že kadimo, bodimo vsaj toliko fair, da z dimom ne posiljujerao otrok v domači sobi, sodelavcev v službi, skratka, uničujmo sami sebe, če smo že toliko nori, drugim pa prizanesimo. Nova zahodna kultura, ki ima kadilce za "manjvredna" bitja, k nam bržčas tako hitro še ne bo zašla. Še vedno smo ena od dežel v razvoju, za katere je značilna rastoča poraba cigaret. Preventiva je cenejša od kurati-ve, pravijo tudi zdravstveni strokovnjaki, ki med kadilci ugotavljajo znatno več srčnih obolenj, bronhitisa, raka in nekaterih drugih bolezni kot med aekadilci. Usmerimo torej vse napore v preprečevanje porajanja novih zasvojencev med mladimi. Izkušnje v razvitih deželah dokazujejo, da je z načrtno vzgojo otrok v vrtcih in šolah mogoče doseči prav nepričakovane uspehe. Že otroku je treba dopovedati, da » tem, ko bo odklonil prvo cigareto, ne bo videti nič nanj "uporniški", odrasel. • H. J. DANES V GORENJSKEM GLASU stran 3 Bodo Avstrijci zaprli predor Karavanke stran 11 Rudar pokleknil pred Živili stran 12 Osemdesetletnice na balinišču /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMUULT/ Za državno pomoč prosi veliko podjetij Zaključen je razpis za nakup slovenskih železarn, prispele so štiri ponudbe, tri italijanske in ena ameriška. Dva italijanska kupca se zanimata za nakup celotnega sistema Slovenskih železarn, ena le za nakup enega obrata v jeseniški železarni, ameriški ponudnik pa se zanima tudi za večinski nakup železarn. Zanimivo je torej, da ni avstrijskih in nemških ponudb, od koder so jih prav tako pričakovali. Imena so zaenkrat še skrivnost, zato še ni moč zanesljivo napovedati, ali bo kocka padla ali ne. Vsekakor pa gneča ni velika, kar posredno priznavajo tudi žele-zarji, ko pravijo, da bodo razpis ponovili, če ne bo bodo mogli izbrati kupca. Hkrati je bil zaključen tudi razpis za sanacijo slovenskih podjetij, po prvih ugibanjih, da je prijav malo, prihajajo zdaj povsem drugačne, seveda povsem neuradne, saj se je Koržetov sklad zavil v molk. Po hodnikih se namreč šušlja, da se je prijavilo kar 150 podjetij, "poznavalci" pa trdijo, da je prijav še veliko več. Za državno pomoč torej prosi veliko podjetij, kar je bilo glede na glokobo gospodarsko krizo moč pričakovati. Navsezadnje je bilo to moč sklepati tudi na nedavni Koržetovi tiskovni konferenci, ko je jadikoval. da ima država denarja malo. Za politike bo vsekakor zanimivo spoznanje, da je vsaj izgubarjem vseeno, če jih podržavijo. Državna pomoč je namreč tokrat pogojena s prenosom poslovnega sklada podjetja, kar seveda pomeni tudi prenos upravljanja in s tem nemara tudi zamenjave direktorjev. Pričakujemo lahko, da bodo politiki to dejstvo v predvolilnem času različno tolmačili in obračali, vsekakor pa ne bodo mogli mimo spoznanja, da je Drnovškova vlada brez velikih besed okoli ovinka zastavil podržavljenje, ki ga Peterletova v parlamentu nikakor ni mogla izpeljati. Sicer pa, izpeljala pa je podržavljenje železarn, prav tako tiho in na hitro. • M. Volčjak Posojila republiškega stanovanjskega sklada Danes obrazci na poštah Republiški stanovanjski sklad je julija razpisal posojila za nakup, gradnjo in obnovo stanovanj. Pogoji so v primerjavi s poslovnimi bankami ugodnejši, saj bodo dobitniki posojila denar vračali (največ petnajst let) z obrestmi R + 3 odstotke. Na sedežu sklada v Ljubljani so nam povedali, da bodo obrazci za posojilo danes, v torek, že na pooblaščenih poštah. Na Gorenjskem jih bo mogoče kupiti na glavni pošti v Kranju ter na poštah v Skofji Loki, Radovljici, na Jesenicah in v Tržiču. Na voljo bo skupaj 900 obrazcev. V vsakem obrazcu je naveden t.i. priporočeni termin, to je dan in ura, ko naj bi se prosilec posojila osebno oglasil na skladu na Dunajski 20 (pri Gospodarskem razstavišču v Ljubljani). Cc bodo ljudje priporočene termine upoštevali, bodo pogovor opravili v dvajsetih minutah, sicer bodo gotovo morali čakati dlje. "Zamudniki" se lahko oglasijo na skladu vsak dan od osmih do dvanajstih dopoldne in od dveh do šestih popoldne. Vloge za posojila bo sklad sprejemal do 30. oktobra. Za razdelitev je na voljo približno milijarda tolarjev, čeprav ni dvoma, da bo prosilcev za posojilo precej, bo marsikaterega graditelja v stiski odvrnilo strogo določilo. Vlogi bo namreč treba priložiti letos sklenjeno pogodbo za nakup stanovanja oziroma leta 1990 ali kasneje izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo na komunalno opremljenem zemljišču oziroma soglasje k priglasitvi del. Pomeni, da vsi graditelji, ki so dobili dovoljenje pred letom 1990, odpadejo, čeprav že takrat v marsikaterem podjetju ali občinski stanovanjski skupnosti niso več dajali ugodnih posojil, dragih bančnih si graditelji niso upali najemati oziroma jih niso poplačali z ugodnejšimi republiškimi posojili. • H. ,le-lovčan RADUJMO SE JESENI P«tek in soboto v Kranju pri cerkvi Ugodna in izbrana ponudba kruha, sira, vina, sadja, ozimnice in gorenjskega krompirja! Ob slabem vremenu bo prireditev prihodnji teden. KOTIN d.o.o., Kranj ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Popek Evrope Katera dežela Evrope si domišlja, da je njen popek ? Makedonija, pokrajina ob severnih obalah Egejskega morja, v porečjih Vardarja in S trume. Ena in ista pokrajina, ki pa ima vsaj dvakrat pretrgano nit zgodovine; ta se tako deli na ilirsko, grško in slovansko obdobje. Tu so najprej prebivala ilirska plemena, ki so se nato helenizirala in še pozneje slovanizirala. Današnji (Novo)Gr-ki, ki so (resnici na ljubo) le bleda senca svojih davnih in slavnih prednikov, odrekajo državljanom novopečene Republike Makedonije pravico, da bi za svojo mlado državo uporabljali staro grško ime. Pogled v preteklost pa nam razkrije, da grška trmoglavost nima pravega zgodovinskega temelja. Na makedonskih tleh so se, kot rečeno, od nekdaj prepletala različna ljudstva - tako kot se trebušno tkivo zavozla v popku. Razvozlati ga ni mogoče, ne smotrno, ker bi se vsulo iz njega. Zato je najboljše, da ga pustimo pustimo takega, kot je in ga kot državo priznamo. Albanci, Bolgari, Grki in Srbi, ki so v njem zapleteni, pa naj ne skušajo uporabiti prijema največjega Makedonca vseh časov - Aleksandra Velikega - kije nerešljivi vozel enostavno presekal. Kdor bo sekal z mečem, bo z njim prej ali slej posekan tudi sam. Sicer pa je popek bolj brazgotina kot vozel; zarastlina, ki nastane potem, ko je bila odrezana popkovina. Nekateri deli sveta so imeli to srečo, da so bili svoj čas spojeni z božansko popkovino, po Jiateri jim je dotekal sok, kijih je napravil za popek sveta. Taka je bila nekoč Grčija in za njo Makedonija v času velikega Makedonca; pozneje, ko je bila popkovina odtrgana, odrezana ali odsekana, sta tam doli ostali le dve od preštevilnih brazgotin na obličju zemlje. Sklicevanje na nekdanjo slavo je zato neproduktivno; za njim se skrivajo sedanji, konkretni in "umazani" interesi. Ti so tisti, ki ženejo prepir o imenu. Ko smo že enkrat pri besedah in imenih, se igrajmo še naprej. Če popek okrajšamo v pop (iz grškega pappas), dobimo pravoslavnega duhovnika. Pisec teh vrstic se ob tej besedi spomni svojega vojaškega kamarada. ki se je pisal Popovski (končnica -ski je za makedonske priimke značilna) in je vedel povedati, da so se njegovi predniki med zadnjo vojno, pod bolgarsko okupacijo, pisali Popov, še prej. v prvi Jugoslaviji, pa so jih Srbi prekrstili v Popoviče. Če torej grški osnovi dodamo končnico -ov, dobimo bolgarskega, če -ič, južnosrbskega, z -ski pa makedonskega Makedonca. Tudi sama pokrajina Makedonija se deli na vardarsko (RM v ustanavljanju), pirinsko (v Bolgariji) in solunsko (v Grčiji). Tako si ob vsej tej besedni in dejanski zmešnjavi ne moremo kaj. da ne bi preobrnili še besed, ki jih duhovnik izreče ob pogrebu: Gospod, če boš na imena gledal, kdo bo ostal?! In res: če bodo v popek zapleteni gledali le na besede in se prepirali o preteklosti, ki je v njih zajeta, se jim ne obeta nič drugega kot pogreb! Če komu, potem lahko prav njim pomaga zgled Evropske skupnosti: izhajati od obstoječih meja, se dogovoriti o sodelovanju v prihodnosti, preteklost pa prepustiti zgodovinopisju. Paničeve "Združene države Balkana" niso zgolj prazna beseda. Bati se je le. da ne bodo nastale na besedo, ampak na oni tipično balkanski način, ki ga je neki jugokapetan uporabil na enoti, v kateri je služil prej omenjeni Popovski: "Kome ne ulazi kroz glavu, uči če mu kroz taban!" Nakar so. namesto da bi spali, celo noč hodili in kopali. - Bati se je torej, da bo zalegla šele krvava skušnja vojne. Dodajmo za piko na i še francoski pomen besede Makedonija (Macedoine). Če jo pišemo z veliko, pomeni našo pokrajino, če z malo pa sadno ali zelenjavno solato, kije ena specialitet francoske kuhinje. In mešanico sploh (Balzac je družbo svojega časa označil za "makedonko", za solato). - Čemu naposled še te besede? Zato, ker bi Makedonija, če ji že ni dano, da bi spet bila popek Evrope, lahko postala njen vrt. Ima Evropa voljo in moč, da ji pri tem pomaga?! Košarica življenjskih potrebščin Hrana cenejša tudi avgusta V strokovni službi Sveta zveze svobodnih sindikatov Slovenije so izračunali avgustovske življenjske stroške tri in štiričlanske družine. Avgusta je povprečna tričlanska družina porabila minimalno 37.990 tolarjev, Štiričlanska pa 45.242 tolarjev. Največji izdatek je bila hrana. Zanjo je tričlanska družina porabila minimalno dobrih 20, štiričlanska pa 24 tisočakov ali dobro polovico ocenjenih življenjskih stroškov. Nekaj več kot enajst odstotkov je šlo za higieno in zdravstveno nego, stanovanje, denimo, je v košarici pobralo devet odstotkov in pol. Najmanj denarja so v družinah tudi avgusta namenili za nakup obutve, gospodinjske opreme, oblačil. Avgusta so se cene življenjskih stroškov v primerjavi z julijem zvišale za 0,2 odstotka (julija za 0,7). S tem je bila inflacija 1,4-odstotna (julija 2, junija 5,9). Na nizko rast življenjskih potrebščin je vplivala za 3,5 odstotka cenejša hrana. Zaradi sezone so se namreč znižale cene zelenjave in sadja za 30 odstotkov, znižale so se tudi cene mleka, jajc, maščob in začimb. Malenkostno pa so se zvišale cene mesa in sladkorja. Že drugi mesec zapored sta se prav zaradi cenejše hrane pocenili obe minimalni mesečni košarici življenjskih stroškov, in sicer za 0,8 oziroma 0,7 odstotka. • H. J. TRGOVINA S POHIŠTVOM IN OPREMO d o o Sp Besnica 81 SEPTEMBER- IZREDNI KREDITNI POGOJI • MONTAŽA • PREVOZ • O64-403-871 Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Vse kaže, da bomo predvidoma 6. in 20. decembra volili Na vrsti je drugi del volilne zakonodaje Čeprav tudi tu ne bo šlo gladko (družbenopolitični zbor bo o drugi rundi volilnih zakonov začel razpravljati šele jutri, druga dva zbora pa sta osnutke sprejela že v četrtek), takšnih zapletov, kot smo jim bili priča pri zakonih o državnem zboru in državnem svetu, ni pričakovati. Za njihov sprejem tudi ni potrebna dvotretjinska, ampak navadna večina. Vendar morajo biti tudi ti zakoni sprejeti 23. septembra (vsaj zakona o volilnih enotah in evidenci volilne pravice), če hočemo decembra normalno voliti. Ljubljana, 15. septembra - Po burni sredi in četrtkovem opoldnevu, ko sta bila sprejeta temeljna volilna zakona o državnem zboru in državnem svetu, je delovna vnema poslancev nekoliko popustila. Ker ni bilo sklepčnosti v vseh zborih, Slovenija še nima novega ministra za trg Davorja Valentinčiča, ki naj bi nadomestil Jožeta Jeraja, ki je bil medtem že imenovan za Kranj sedež prve volilne enote Zakon o določitvi volilnih enot za volitev poslancev v državni zbor predvideva razdelitev Slovenije na 9 volilnih enot, v vsaki pa naj bi bilo 11 volilnih okrajev. Italijani in Madžari v Sloveniji pa imajo svoji volilni enoti. Prva volilna enota bo imela sedež v Kranju in vključuje občine Idrija, Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in tržič. V tej enoti bo tako kot v vseh ostalih osmih 11 okrajev. Če bo osnutek takega zakona sprejet, bodo okraji naslednji: Jesenice, Radovljica I (Gorje, Zasip, Begunje, Lesce, Brezje, Mošnje, Ljubno in Bled), Radovljica II (Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Kamna Gorica, Koprivnik, Kropa, Lan-covo, Podnart, Radovljica, Ribno, Srednja Dobrava, Srednja vas v Bohinju in Stara Fužina), Kranj I (Primskovo, Vodovodni stolp, Bratov Smuk, Čirče, Britof, Predoslje, Kokrica, Kranj center), Kranj II (Planina, Huje, Gorenja Sava, Zlato polje, Struževo, Stražišče, Podblica, Besnica, Jošt, Žahnica, Mavčiče, Bitnje in Orehek - Drulovka), Kranj III (Naklo, Grad, Šenturska gora, Po-ženik. Zalog, Cerklje na Gorenjskem, Brnik, Velesovo, Šenčur, Olševek - Hotemaže, Voglje, Kokra, Trboje, Jezersko, Voklo, Visoko, Tenetiše, Trstenik, Gorice, Golnik, Duplje, Podbrezje, Bela in Preddvor), okraj Tržič, Škofja Loka I (Škofja Loka mesto, Go-dešič. Sveti Duh, Kamnitnik, Stara Loka - Podlubnik, Reteče Gorenja vas in Trata), Škofja Loka II (Bukovica, Bukovščica, Dra-Žgoše, Selca, Lenart nad Lušo, Zminec, Sovodenj, Trebija, Luči-ne, Gorenja vas. Poljane, Javorje, Log, Davča, Sorica, Železniki in Žiri). Deseti volilni okraj je celotno območje Kamnika, enajsti okraj pa je Idrija. Poslanci opozarjajo na nelogične povezave nekaterih občin in njihovih delov, na razbitje dosedanjih zaokroženih celot. Za izvolitev 22 članov državnega sveta, predstavnikov lokalnih skupnosti, bo v Sloveniji 19 enot. !\a Gorenjskem bosta dve. Šesta bo obsegala Kranj, Tržič in Škof jo Loko (sedež Kranj), sedma s sedežem na Jesenicah pa Jesenice in Radovljico. STRANKARSKE NOVICE Stranka demokratične prenove Za mlado in prenovljeno Slovenijo Ljubljana, 10. septembra - SPD je stranka, ki je usodno oblikovala slovensko pomlad in je odločilna prepreka prevladi zadrte zaplankanosti bojevite desnice. SPD je stranka slovenske politične pomladi, brez katere ne bi bilo osamosvojitve in mirnega prehoda v demokracijo. SDP je ugledna in zaupanja vredna parlamentarna stranka, ki bi si jo morali izmisliti, če je ne bi bilo, je dejal na uvodnem predvolilnem zboru stranke v Ljubljani njen predsednik dr. Ciril Ribičič. Stranka je za mlado in prenovljeno Slovenijo, je proti skrajni desnici Grosov, Jelinčičev, Pirnatov in Starmanov, kot skrajni levici. Radi imamo Slovenijo in si bomo prizadevali za razvojno uspešno in razvojno pravično državo. Ne sramujemo si priznati, da nam srce bije na levi, naš programski dokument pa omogoča tudi povezovanje s strankami, ki jim je za uspešno Slovenijo. Zgodovina kaže naprej, ne nazaj. Zato želi SDP umiriti slovensko politično počutje, povrniti samozavest in varovati človekove pravice in svoboščine. Pred volitvami se bo lotevala pametnih, za življenje pomembnih tem, ne pa malenkosti, kot so udbovsko dopolnilo, afera Levstik in podobno, kar ne razveseljuje Slovencev. SDP bo gradila na moralni drži politikov, ki so jih blatili, čeprav sedanji voditelji in večina članstva niso imeli ničesar s polpreteklo zgodovino. Stranka bo na Gorenjskem predstavila volilni razglas 19. septembra v Kihnem.• J. K. Slovenski krščanski demokrati Na volitve brez laži Ljubljana, II. septembra - Za Slovenske krščanske demokrate je bila zadnje čase značilna aktivna zunanjepolitična dejav nost. Podpredsednik stranke Ivo Bizjak je v petek odpotoval v Sofijo, živahni so bili stiki z nemško krščansko demokracijo, bili so med udeleženci kongresa evropske krščanskodemokratske unije, mladi krščanski demokrati pa so bili v Kataloniji in Bratislavi, predsednik Lojze Peterle pa je odpotoval v Avstralijo in Švico. Slovenskim krščanskim demokratom naj bi se v kratkem pridružila ena od večjih zunajparlamentarnih strank (menda naj bi bila to Slovenska gospodarska stranka), v predvolilnem boju pa stranka ne bo uporabljala lažnega klevetanja nasprotnikov, ampak se bo obnašala dostojno, kar pa ne pomeni, da ne bodo kritični. Nihče od treh predsedniških kandidatov nima prednosti, saj bo kandidata zbralo nad 600 elektorjev, stranka pa tudi obžaluje, da tudi družbenopolitični že v sredo ni začel obravnavati drugih volilnih zakonov. • J. K. Pomoč kmetijstvu Zbor združenega dela in zbor občin sta ratificirala trgovinski sporazum med Slovenijo in Avstrijo ter sporazum med Slovenijo in Švico o odpravi vizumov. Poslanci obeh zborov so tudi soglašali, da je treba kmetom, kijih je prizadela letošnja suša, zmanjšane ali odpisane prispevke šteli za plačane. Ta zakon bodo upoštevali tudi v primeru vseh prihodnjih naravnih katastrof v kmetijstvu. slovenskega generalnega konzula v Celovcu. Zbori so se v četrtek popoldne sešli na ločene seje. Normalno sta lahko delala le zbor združenega dela in zbor občin, medtem ko družbenopolitični zbor ni bil sklepčen in bo zamujeno nadoknadil jutri. Zbor občin in zbor združenega dela sta bila pri popoldanskem delu zelo uspešna. Sprejela sta predloge za izdajo zakonov z osnutki, kar pomeni, da sta pristala na predlog vlade o hitrem postopku sprejemanja teh zakonov, seveda s številnimi pripombami, ki jih mora vlada upoštevati do seje 23. septembra, ko bodo na dnevnem redu predlogi teh zako- nov. To so zakon o poslancih* zakon o evidenci volilne pravice, zakon o političnih strankah, o volilni kampanji, o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor in zakon p določitvi volilnih enot za volitve predstavnikov lokalnih skupnosti v državnem svetu- Zakona o volilnih enotah, zakon o evidenci volilne pravice, pa za-kon o političnih strankah in zakon o nezdružljivosti javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (ta je bil že pred tem v p°* stopku in ga je zbor združenega dela tudi že sprejel) bi morah sprejeti še ta mesec, da bodo priprave na volitve normalne. * J. Košnjo k Novosti v sofinanciranju pripravništva Za državo ceneje Kranj, 15. septembra - S septembrom so začela veljati nova pravila v sofinanciranju pripravništva. Glavna sprememba se nanaša na samo odmero bruto osebnega dohodka. Nova lestvica je drugačna od prejšnje, diferencirana glede na stopnjo strokovne izobrazbe iskalca zaposlitve, različna je tudi glede na čas (določen ali nedoločen) zaposlitve pripravnika. Nov način sofinanciranja pripravništva je za državo oziroma ministrstvo za delo cenejši. Država sicer še naprej sofinancira tudi stroške prevoza na delo in z dela (po posebni lestvici), ne daje pa več regresa za prehrano, denarja za zdrav-niški pregled pripravnika ob sprejemu na delo, za zaščitno delovno opremo. Med pomembnejšimi novostmi pa je vsekakor treba omeniti stimulacijo za delodajalce, ki bodo P° uspešno opravljenem pripravništvu takoj - brez prekinitve delovnega razmerja - zaposlili pripravnika za nedoločen čas. Za vsakega tako zaposlenega pripravnika bodo prejeli po sedem bruto zajamčenih osebnih dohodkov v enkratnem znesku. Julija je država prek Zavoda za zaposlovanje v Kranj" sofinancirala pripravništvo za 637 mladih, od teh je bilo v sofinanciranje ta mesec na novo vključenih 156 pripravnikov • II. Jelovčan CKSTNO PODJETJE KRANJ obvešča, da bo cesta na SMARJETNO GORO zaprta za ves promet od 15. 9. 1992 do 31. 10. 1992 vsak dan od 7. do 17. ure, razen ob nedeljah Obvoza za vozila v času zapore NI! Popolna zapora ceste je potrebna zaradi obnove ceste v dolžini 400 m. Prav tako po tudi zaprta za ves promet PARTIZANSKA (ISTA v Kranju na odseku od JI -LOVK I do mostu čez Kokro od 15. 9. 1992 do 31. 10. 1992, vsak dan od 7. do I7 ure, razen ob nedeljah Obvoz za ves promet je določen na relaciji PRIMSKOVO -KOKRSKI MOST RUPA in obratno Popolna zapora PARTIZANSKI- CESTE je potrebna / "| ili i/kopa obstoječe ceste, zamenjave tampona in aslaltira "ja h Udeležence v prometu opozarjamo, da se pri obeh zapora cest ravnajo po prometni signalizaciji in z razumevanje upoštevajo, da navedenih del ni možno izvajati pod ptOtO tom. AVTOŠOLA Begunjska 10, Krani 216-245 GLAS I rfaaovitelj ia liaajaielj Časopisno podjetje GORENJSKI (it AS KRANJ politika: neodvisni nestrankarski politično Informativni pollednik s poudurkom na doga|an|ih na (iorcniskem l»r«4«rtfaifc Caaoa4*arga »Ha: han Bi/|.ik Direktor la glavat aredalk: Marko * " ^\(t>t<-i aredaka: Uopoldina Bogataj NovtaarJI ia uredniki Helenu Jelovčan, JoJc Kosniek, I ea Mcmingei. M.,|an Saie. D.ninka Scdci. Vilma Stanovnik Marija Volčja k < vet., /aplotnik. i >.ii"< •' /A\'.-a ilar, Štefan Zargi Oblikovanje Igor Pokom Irhnieno arcjaaje: Ivo Srkne. Mirjana Draksler, Nada t'iev. Uklortraaj*: Marjeta Vo/lič. rotograflja: (ioi.i/.l Sini« Tlak: 1'odielir DELO ' ^M? in revij, Ljubljana / 11 redati« vo: Mote Pijadcju I, telefon 21186«, 211-83S. telefa« : 213 IM Naročata«, »prava. propaganda, oglaai: lllriwetsova 16 trlrl,,n ' i h IM i.-i.-i ,„ ((»64)215-3** M* „n t redaiU* Odgovorna i Andrej Zala časopisov iti telefon: 217-960 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/ivmku, niadne uie vs.ik it.in ' I / 00. Časopis i/h.i|.i ..t, torkih m petkih naročniki imajo 20*» popusta /a tujino: letna naročnina 140 DhM Oglasne storitve po »niku Prometni .l.ivck pO ttomjl s odatotkov, (mnenir KM I 11 ■ ,i Naročnini irimaa**B' °brl"' Gneča na šoli v Gorenji vasi Peti razred v Poljanah potrjuje utesnjenost Na začetku letošnjega šolskega leta so na podružnični šoli v Poljanah uvedli tudi oddelek 5. razreda in s tem deloma razbremenili gnečo v matični šoli v Gorenji vasi. Gorenja vas, Poljane, 14. septembra - V Osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi že od 1989. leta ugotavljajo, da je matična šola preveč utesnjena. Sezidana je bila namreč za 12 oddelkov predmetne stopnje in 8 oddelkov razredne. Vendar je že več let na šoli 16 oddelkov predmetne stopnje in 11 razrednih oddelkov. Tako je na primer v šolskem letu, ki se je pred kratkim začelo, kar 261 učencev v razredni stopnji in 454 v predmetni; in to kljub temu, da so letos prvič en oddelek petega razreda prestavili v podružnično šolo v Poljane. lo radi dobili nazaj osemletko, ki so jo pred dvajetimi leti izgubili), po drugi strani pa z zaskrbljenostjo. "Čeprav smo ne- nehno opozarjali na prostorsko stisko na centralni šoli v Gorenji vasi, je poljanska šola uvrščena pri investicijah v družbenih dejavnostih v občini šele na osmo mesto. Zato ocenjujemo, da je treba zadeve še enkrat pregledati in dozidavo šole v Poljanah tudi z morebitno vključitvijo republiških sredstev časovno približati. Nenazadnje so tudi krajani pripravljeni to podpreti z morebitnim samoprispevkom; pa ne samo v naši KS, ampak tudi v sosednjih Log in Javorje. Računamo na podporo v občini, posebno v izvršnem svetu, da bi našli nova izhodišča za dozidavo šole v Poljanah," poudarja predsednik sveta KS Roman Dolenc. • A. Žalar Ravnatelj šole v Gorenji vasi Valja Kokalj pojasnjuje, da tolikšno število otrok na šoli povečuje vzgojne težave in le prizadevanjem učiteljev gre zahvala, da ne pride do težav med učitelji in učenci. "Prav zaradi tega smo se letos odločili, da v Poljanah uvedemo oddelek 5. razreda. Tem učencem smo s tem podaljšali za eno leto šolanje v domačem kraju in nekaj Prihranili pri plačevanju vsakodnevnih prevozov. Ker pa se v našem šolskem okolišu iz leta v leto veča število šoloobveznih °trok, pričakujemo v prihodnje še več oddelkov, grozi nam dvo oziroma triizmenski pouk in s tem seveda še več težav. Zato vedno znova opozarjamo odgovorne, da bo centralno šolo v Gorenji vasi treba čimprej razbremeniti in v Poljanah sezidati novo šolo. Nenazadnje je tudi pedagoška učinkovitost na manjših šolah veliko večja kot v šolah velikankah, med katere že sodi tudi šola v Gorenji vasi." V Poljanah so v krajevni skupnosti odločitev matične šole sprejeli z dvojnimi občutki; po eni strani z velikim zadovoljstvom (saj bi Poljanci ze- Seli de Brea - Šubic, vodja podružnice šole v Poljanah, pa je razmere komentirala takole: "Problem poljanske šole bi obrazložila bolj iz psihološke plati. Razumem Poljance in si lahko razlagam, da je želja po osemletki stvar njihove potrditve. Med drugimi vrlinami izstopajo po svoji pridnosti, kije seveda podkrepljena z vztrajnostjo in še za njih značilno trmo. Veliko so v glavnem naredili sami (vodovod, ceste, telefon, popravili vse podružnične cerkve in zdaj gradijo kanalizacijo). To jih socializira in zadovoljuje njihovo potrebo po identiteti, da imajo občutek sebe, da se vgrajujejo v okolje, da čutijo neko teritorialno pripadnost. Dograditev šole skoraj lahko primerjam z graditvijo nove cerkve, ki so jo gradili v oteženih okoliščinah. Tu je njihova subjektivna zavest pripadnosti v duhovni povezanosti s krajem. Oboje ima za njih neki globlji smisel, jim je simbol - zunanji izraz poljanske identitete. Prav s tem odnosom in pomenom se šola manjšega kraja razlikuje od večjih središč. Če so torej Poljanci sklenili, da želijo šolo, novo popolno osemletko, jo bodo tudi imeli. Upam pa, da se bodo problema lotili z vso politično mehkobo, brez uprizarjanja raznih dispu-tov in nabiranja političnih kreditov na račun nove šole." Dela na avtocesti Hrušica - Vrba so se spet začela Ali bodo Avstrijci zaprli predor Karavanke? es*nice, 14. septembra - Ob garanciji za tuji kredit so se 14. sep-t^** na av,°cesti Hrušica - Vrba dela začela »s polno paro«. Za-.'' v,'sokih stroškov vzdrževanja predora Karavanke in ob zelo ajnnem prometu Avstrijci menda že razmišljajo, da bi predor Ka-^vanke zaprli. Z izgradnjo avtocestnega zmogljivosti republike, na kar °Oseka mimo Jesenic od Hruši- pa seveda občina ne more vpli-ce do Vrbe Slovenija - ali bo- vati. Vedno so bile težave z. ga-Jeseniška občina - nima sre- rancijami za kredit, sredstvi iz e Načrti, da se bo z izgradnjo proračuna, s črpanjem kredita I rcdora zaključila tudi i/grad- jn neplačevanjem dela, zaradi ga avtocestnega odseka, kar bi fesar je prihajalo do zastojev, no ediln° smotrno in »misel- Za nekaj časa je gradbena ope-av{ SO kmalu padli v vodo Za rativa tudi sama prekinila dela. bila re- •»viocesto je kronično zmanjko- saj niso dobili plačila. valo denarja. Medtem ko so Je- Po zadnjih podatkih je » ^ničani v pričakovanju novih podpisana garancija za tuji k klovnih mest in razumljivega dit za avtocesto mimo Jesenic in trženja« avtocestnega prome- izvajalci - Slovenijaceste tehni- ta z veliko truda in denarja ka - in ministrstvo za promet in gradili vso infrastrukturo ob zveze so se dogovorili, da 14. Predoru, so dela na avtocesti septembra začnejo na avtocesti z na vsake toliko Časa zastala in vsemi deli. To je potrdilo tudi rok izgradnje se je odmikal in vodstvo SCT -eja. °dmikal. Predvsem bi izvajalci radi * tem smislu je zares prava čimprej končali odsek v Vrbi, Sreča. da i/ ra/nih, tudi vojnih da bi bil promet na tem odseku ^zrokov, poleti tujih turistov ni varnejši. pilo. Jesenice bi se v sezonah, .. . «_ kakršne smo doživHali s minu Sl;llno odm.k..n,e mka £ "h letih, dobesedno zadušile v g'^n,c avtoceste ima na .vi c-PrometU. Prav /ato so mag, n,e v nas, občin, več negat.vn Wra.no in edino cesto sko/i Je- vplivov: zastoj pri ustvarjanju ••niče tako uredili, da je skozi pogojev za prestrukturiranje jezice kar osem semaforizi- semSkega gospod iistva, V ob-ranih knž,šč ć,m bl vsekakor čimprej želeli , Obstalmh/astojihdelnaav- 'izkoristiti prostorske pogoje °cesti so se ognjevito razburja- glede na obmejno lego n tako ['tudi poslane, v ibonh jesen, spodbudil, razvoj gost.ns. . . šk* občine, izvrtali sve. e stal- trgovine prometa m zvez ter "° posredoval pri pristopih Avtocesta je /a Jesen JtoUtrstvih; zadnja imervenc, « P"' m '«;' - 7 « ri; 5 Predsedn.U vlade dr Jane "'V T j U elko 2U »movšku je bila ob ukrepu " *{W Ef^S " nr mhistruv. , smo kot občina vložil, v pri us,;," ' .''I P«»«et. da se /a infrastrukturo ob predo <*s ah ,"Sd tk,a n;l ^,v^klh rU in avtocest, Zastoj povzroča njai z 'Z'"1-"" - '7> "«•' nezadovoljstvo, saj poslabšuje d« se s zTVl T prebivalstvu življenjske pogoje nadaliuS h ',,,U"L""- Na Jesenicah se vse dogaja na takih • ;"':r//'ulsK,VuVu ulici In ob njej. Ni parkirnih I povzroča samo škoda pr0ftoro> M tovornjake, k,,., Jeseničani smo in bomo do kraja vztrajali, da se cesta čimprej zgradi in da ne prihaja do prerazporeditve sredstev. Predor je meddržavni, gre za mednarodne pogodbe in mednarodne odnose s sosednjo Avstrijo, zato bi bil res že skrajni čas, da se zgradi avtocesta. Zdaj se nekako postavlja rok dokončne izgradnje na drugo leto jeseni.« Ob vseh teh zastojih se ne moremo znebiti občutka, da slovenska cesta povezava z zahodno Evropo preko predora Karavanke s stališča republike izgublja na interesu in pomenu. Prioriteta, ki jo je imel predor in predvsem avtocesta, je kar izginila, saj ni mogoče, da bi v državi, ki mora čimprej zgraditi to, kar je začela in kar meji na zahodno Evropo, iz izključno poli- tičnih ambicij odtekal cestni dinar v kakšne druge investicije in namene? Ali pač? Ob predoru Karavanke je izjemno malo prometa: dovolj zgovoren je podatek, da so vse službe, ki delajo ob predoru, nerentabilne. Predornine ni, prometa ni - res je, da tudi zaradi vojne v BiH, predvsem pa zato, ker s predorom na naši strani ni ustrezne cestne povezave. Kdo pa bo izgubljal čas skozi Jesenice? Vzdrževanje takega objekta, kot je predor, pa je izjemno drago. Zato sploh ne preseneča, da na oni strani Avstrijci že razmišljajo, da bi karavanški predor zaprli... • I). Sedej MEGAM1LK sen vi odp Rina Klinar, predsednu a je čno ,e na 1 ,Csen.c do »le 'Mškcga i/vršnega svet., pia n.diu. cesi* ,iko premo »Od 1. junija lani, ko je bil da Ceprav jc un.-cmh. »0 -prt karavanški predor, je na ženjskin BW^ zemljiške avtocesti od Hruške do Vrbe se vedno Pn n u ,„ Prihajalo do finančnih zagat »deve prav«u negativt»0 lani je bila vojna in so bila dela ne na/aorti«. n ..t;cno raZpO »udi zaustavljena. Obljubljeni vpliva tud. na P i ^ ob rok izgradnje avtoceste je letos, ložen.e v ormui sOC,aln,h vendar se tudi ta rok spreminja, vseh , 7oo anjf V jeseniški občini s„u, l».li vse težavah se sta. 'kozi /«■>••....... '•vozi zaini ........... si.tmo /avia ce«a čimnr0rlr"?'' d" sv av,M- ' avtocesto! Na že zgrajenih J*' da iz^r1 "»""»'Jivo objektih Da se dela velik., iko *r*dsto i„ '* tCr*a vel,ko o-a, prcdoniin.i prinaša m.m|ši Posega v plačilne dohodek od pričakovanega. Četrto leto porazvezne skupine za samopomoč "Dear John" spet začenja Kranj, 14. septembra - Pri Centru za socialno delo v Kranju začne 30. septembra spet delati skupina za samopomoč. Namenjena je ljudem, ki imajo težave po razvezi ali razpadu zunajzakonske skupnosti. I a oblika v Kranju živi že četrto leto, vključujejo se Gorenjci, Ljubljančani, Kamničani, saj je poleg piranske edina te vrste v Sloveniji. Pri oblikovanju celoletnega stvu enako, če ne še bolj, drago-programa dela skupine sodelu- cene kot naša strokovna pojejo različni strokovnjaki, od moč,« pravi Doris Erzar iz andragOga, socialnega delavca Centre za socialno delo »Vsak dO psihiatra, k, nato ,/menjaje od njih je namreč preživel svojo tudi vodijo pogovore, »istveni kalvarijo, poiskal lastno pot, cilji dela \ skupim so dvig sa- "recept", izmenjava izkušenj, mo/avesti udeležencem, pre- kako se /nova postaviti na noge, piečevanje osamljenosti, de- je izjemno dragocena. Marsikdo pasivnosti, nemoči zaradi iz pride po razvezi docela razvred-guhe partnerja noten, kot človek, starš, delavec Udeleženci skupine za samo- ni sposoben normalno delovati, pomoč se dobivajo dvakrat na Skupina omogoča hitrejše mesec na ( entru za socialno "ozdravljenje".« delo v Kranju. Navadno je v V treh letih, kar skupina ob-eni skupini po osemnajst ljudi, staja pri kraniskem (entru, se približno polovica je moških, je že ničkolikokrat potrdila. Delajo po metodi skupinskega Udeleženci jo praviloma obi-dela, obravnavalo vsebine, ki skujejo dve leti, tudi Zunaj red-jim jih predlagajo strokovnjaki nih dvotedenskih sestajanj se in se pogovarjajo o problemih družijo med seboj, našli 10 in rešitvah, ki so najbolj pereče skupne interese, konjičke, nači njim samim; problem staršev- ne za preživljanje prostega času.i po razve/i, kako (sam) sa. Kot pravi Doris l-.rzar, gre VZgejetl otroke, delitev dela v za prijateljstvo, iskanje člove novi družini, odnos do partner- škc topline, ne novih partnerja ipd. jev. Kdor pride s tem name »Izkušnje ljudi po razvezi, ki nom, kmalu odneha. • H. Je- imajo podobne te/ave, so v bi- lovčan GORENJSKI KOMENTAR ŠTEFAN ŽARGI Predvsem pa doslednost O Triglavskem narodnem parku je bilo v preteklih dneh, kot o neprecenljivi nacionalni vrednoti, kakor tudi organizaciji s tem imenom, že veliko rečenega, nenazadnje tudi zaradi prireditev, ki so bile organizirane v teh dneh. Večkrat je bila poudarjena vloga z zakonom pooblaščenega varuha, ki naj bi tudi s strokovnimi dognanji, predlogi in opozorili, pa tudi s konkretnimi ukrepi, organizacijo in delovanjem na terenu, skrbel za uresničevanje odločitve naroda na državni ravni. Da je to mogoče le v sodelovanju z lokalnimi oblastmi, tako ali drugače organiziranimi prebivalci, ki so najbolj zainteresiram in hkrati omejeni, je bil le poudarek, kije skoraj sam po sebi razumljiv, čeprav je bil razglašen kot novo spoznanje. Vendar v praksi očitno temu še zdaleč ni tako. Dejstvo, da je problematiko gradnje objektov Teritorialne obrambe ta organizacija obravnavala že junija (ali celo maja), ne da bi investitorja opozorila, da si mora po zakonu o TNP - vsaj tega zagotovo dobro poznajo - pridobiti soglasje pristojnega občinskega izvršnega sveta, je precej zgovorno, čeprav se je po obravnavi na tej občinski vladi pokazalo, da so pogledi ter interesi občine in TNP skoraj povsem usklajeni. Ne bi kazalo pogrevati tudi očitka, ki smo ga slišali na zasedanju skupščine iste občine, da na prireditve, kot je bila na primer okrogla miza o TNP, predstavnikov občine niso povabili, če nas ne bi zbodlo dejstvo, da na razpravo o programskih usmeritvah in smernicah razvoja turizma v občini Radovljica, ki s pomembnim delom sega tudi v TNP. iz organizacije TNP ni bilo nikogar. Kljub temu da so se morda interesi začrtani v tem programu in naloga po varstvu TNP srečno ujeli, bi bilo prav tako sodelovanje potrditev, da so bile besede o sodelovanju z občinami in njihovimi prebivalci, resno mišljene. Tako pa iz ust odbornikov slišimo besede o tem, "da si gospoda iz TNP ne bo ničesar po svoje izmišljevala in da o njihovi usodi - beri razvoju, oni že ne bodo odločali." S tem pa nam ostaja priokus velike nedoslednosti. V resen namen po varstvu in usklajenem razvoju turizma v TNP bomo verjeli šele takrat, ko se bo birokracija TNP izselila iz najlepše blejske vile ob jezeru, vendar ne ob očitkih, da so preprečili heli-koptrske prevoze na Kredarico, sami pa so (ali še?) tovrstne storitve na veliko izkoriščali - ko bo na vitalnih vprašanjih, to pa so objekti na Pokljuki in razvoj turizma v občini Radovljica, zagotovo, uresničeno dejavno in ustvarjalno sodelovanje. Tudi na iniciativo in iz (sicer deklarirane) potrebe TNP, ter zaradi nekdanjega očitka, da TNP natika cokle Bohinjcem. Danes si jih s programom razvoja turizma obuvajo kar sami. Nazaj k našim koreninam Jesenice, 14. septembra - Krajevna odbora slovenskih krščanskih demokratov Žirovnica - »reznica in Koroška Bela - Javor-nik bosta priredila v soboto, 19. septembra, izlet na Ajdno pod naslovom Nazaj k našim koreninam. Ob 11. uri bo na vrhu sv. maša in sicer na prostoru, kjer je bila nekdaj starokršćanska cerkev. Po sv. maši bo krajše predavanje, v katerem bo priznani strokovnjak g. Sagadin govoril o arheološkem najdišču Ajd-na ter o drugih zgodovinskih dogajanjih, ki so povezani z Ajdno in s slovenskimi koreninami. Dostopi bodo označeni s smerokazi in sicer so to pešpoti s Koroške Bele, s Potok in iz Most pri Žirovnici ter gozdna cesta iz Most pri Žirovnici oziroma iz Završnice proti Valvasorjevemu domu.SJ) D. S. Zasedanje tržiske skupščine Tržič, 15. septembra - Jutri ob 17. uri bo 23. skupna seja zborov tržiške občinske skupščine. Zbrane bodo najprej seznanili z odgovori na tri delegatska vprašanja in s čistopisom najemne pogodbe za prostor na Deteljici, namenjen izgradnji mini-trž-nice. Delegati bodo zatem obravnavali odlok o spremembi odloka o proračunu občine Tržič za letošnje leto, informacijo 0 spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine, zapisnik 3. seje komisije za družbeni nadzor o pregledu pogodb za dela, ki so jih naročali občinski upravni organi, pa poročilo o delu Radia Tržič od oktobra lani. Nato bodo na vrsti še imenovanja glavnega in odgovornega urednika tržiškega radia, novega komandirja Policijske postaje Tržič, upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč in odbora za Dolžanovo sotesko.© S. S. Posvetovalnica za mlade in starše Kranj - Posvetovalnica za mlade in starše deluje v Zdravstvenem domu v Kranju in v Centru za socialno delo Kranj vsako prvo in drugo sredo v mesecu med šolskim letom, in sicer od 15. do 17. ure. Obisk je prostovoljen in brezplačen. Dokup študijskih in vojaških let Leto trenutno po sto tisočakov Kranj, 14. septembra - V nekaj mesecih, kar je mogoče za pokojninsko dobo kupiti leta študija in vojaščine, so v skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja v Kranju prejeli in rešili že nekaj sto zahtevkov. Za višjo izobrazbo je mogoče kupiti dve leti in pol študija, še enkrat toliko (skupaj pet let) za visoko izobrazbo; izjema so daljši študiji, denimo, medicine, kjer je mogoče kupiti šest let. Leta služenja vojaščine se merijo po vojaški knjižici. In koliko stane eno tako kupljeno leto? Cena raste z enakimi odstotki, kot se dvigujejo pokojnine. Trenutno stane eno leto okroglih sto tisočakov. Cena praviloma drži do 25. v mesecu, do obvestila o "uskladitvi" pokojnin. • H. J. ^i«SGLAS PO GORENJSKEM UREJA: ANDREJ ŽALAR LOV IN VARSTVO NARAVE - Pod tem naslovom poteka od 11. do 19. septembra v tržiškem Paviljonu NOB razstava, ki jo je pripravila Lovska družina Tržič. Razstavljenih je več kot 300 živalskih trofej in drugih eksponatov, ki so zanimivi zlasti za mladino. Zato v dopoldanskem času pričakujejo obisk okrog 1500 osnovnošolcev, vsem drugim obiskovalcem pa je ogled pod strokovnim vodstvom lovcev omogočen vsak dan med 16. in 20. uro. Lovstvo je sicer starejše od trgovanja, vendar ta razstava lepo dopolnjuje tudi 500-letnico tržiških trških pravic, je ob petkovem odprtju razstave poudaril tržiški župan Peter Smuk. Predsednik ID Tržič Peter Belhar pa je ocenil, da razstava predstavlja le del bogastva iz 2291 hektarov velikega revirja njihove družine, ki je pred tremi leti praznovala 40-Ietnico delovanja. Obenem je naštel, da ima družina 34 krmišč, 55 prež, 97 solnic in več kot 50 kilometrov lovskih stez, kar potrjuje usmeritev dela 51 članov v zaščito živali. S. S. - Foto: S. Saje I KRATKE GORENJSKE Praznovanje v Podljubelju - Podljubelj - Ob prazniku krajevne skupnosti Podljubelj v tržiški občini, ki ga vsako leto praznujejo v dneh okrog 14. septembra, so se tudi ob koncu tedna začele prve prireditve. V soboto in nedeljo je bilo pri Tominčevem slapu tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško za prvenstvo Podljubelja. Več prireditev bo tudi med tednom in sicer v odbojki med mladimi in starimi in v malem nogometu. Mokro gasilsko vajo bodo pripravili tudi gasilci in povabili na srečanje še gasilce iz BPT in Tokos iz Tržiča. Osrednja svečanost v počastitev praznika pa bo v soboto, 19. septembra, pred dvorano in v njej v Podljubelju. Tako bodo organizirali kegljanje za srno in tekmovanje z zračno puško za različne praktične nagrade. Proslava ob prazniku pa bo ob 19. uri s kulturnim programom, v katerem bodo nastopili ansambel pod vodstvom g. Ahačiča in pevski zbor zbor društva upokojencev iz Tržiča. Podelili bodo tudi priznanja najboljšim na tekmovanjih, o delu v KS pa bo spregovoril predsednik krajevne skupnosti Jože Hladnik. Po proslavi bo za razpoloženje skrbel ansambel Ble-kato. • (až) Praznik KS Visoko - Visoko - Danes, 15. septembra, se začenjajo prireditve v počastitev praznika krajevne skupnosti Visoko, ki ga vsako leto praznujejo v spomin na ustanovitveni sestanek OF za Visoko in Luže, ko se je v tem delu kranjske občine na levem bregu Kokre začel oboroženi odpor proti fašizmu in že takrat tudi za današnjo državnost R Slovenije. Letos so v krajevni skupnosti uspešno nadaljevali z uresničevanjem že pred leti sprejetega programa, o čemer bo na slavnostni seji med drugim spregovoril jutri, 16. septembra, tudi predsednik sveta KS Rajko Bakovnik. Seja bo ob 20. uri v Domu krajanov. 2e danes, 15. septembra, bodo praznik počastili gasilci z mokro vajo V Športnem parku. V petek se bo v Športnem parku začel tridnevni teniški turnir, gasilci pa bodo prikazali gašenje z ročnimi gasilnimi aparati. V soboto bo ob nadaljevanju teniškega turnirja tudi tekmovanje v balinanju. V nedeljo, po dopoldanskem finalu teniškega turnirja, pa bo popoldne ob 14. uri otvoritev obnovljenega nogometnega igrišča, potem pa družabno srečanje krajanov z različnimi igrami. • (až) Nekoč pod StorŽiČem Trstenik - Zanimivo prireditev pod naslovom Nekoč pod Storžičem pripravljajo v krajevni organizaciji Rdečega križa Trstenik v kranjski občini. Prireditev bo v nedeljo, 20. septembra, začela pa se bo ob 14. uri na Povijah. V programu bodo predstavili nekdanje običaje, kot so pastirji z živino, konjsko vprego, različna kovaška dela, žaganje drv, košnjo, kako so včasih delali mošt in druga. Po prireditvi bo piknik, na katerem bodo igrali domači godci, obiskovalcem pa bodo postregli z domačo hrano in pijačo. • (až) B0Utiqiie Romana Reginčeva 6 in prodajalna Stari Mayr Kranj obvešča cenjene stranke, da vam v času od 15. do 25. septembra, ob obletnici odprtja prodajalne, ob nakupu spodnjega perila poklanja 10% popust Oglasite se, ne bo vam žal! Boutique Romana doo.TRŽlt Trgovina s pohištvom na Gorenjskem sejmu v Kranju vam poleg širokega izbora pohištva priznanih proizvaialcev nudi od 15 9 do 15 10 1992 ugoden nakup. kuhinje SVEA kuhinje GORENJE 33% POPUST Krajevna skupnost Lom V Delovni čas: od 9. -11 30 ure in od 14. -19. ure, sobota od 9. 12 ure, telefon 222-268 Letošnji program podrejen cestam Dela na urejanju ceste Lom - Grahovše so se že začela, v krajevni skupnosti pa načrtujejo tudi ureditev ceste Voh - Hrib in v Slaparski vasi. Lom, 14. septembra - V krajevni skupnosti Lom v tržiški občini, kjer so bili v zadnjih letih priča postopnemu urejanju glavne cestne povezave, se tudi letos dela na cesti, ki si jo pravzaprav tudi najbolj želijo, nadaljujejo. Po natečaju in izboru SCI za nadaljevanje del od Loma proti Grahovšam je podjetje Slovenijaceste Tehnika z deli že začelo. Vprašanje pa je, če bodo letos uredili celoten 1600 metrov dolg odsek, saj po projektu velja okrog 19 milijonov tolarjev. V krajevni skupnosti si seveda želijo, da bi bila letos ureditvena dela na tej cesti končana. "Ta teden se bo pravzaprav odločalo o tem, ali bo cesta letos urejena in če ne, do kam. Zalogaj, kljub sredstvom za demografsko ogrožene kraje, je precejšen. Sicer pa v krajevni skupnosti letos načrtujemo ureditev še dveh cest na podlagi meril, da sami prispevamo četrtino denarja, razliko pa občinski proračun za skupne komunalne naprave. Trdno v programu imamo cesto Voh - Hrib, kjer so krajani prispevali po 30.000 tolarjev, radi pa bi v program vključili tudi Slaparsko vas. Sliši pa se, da bomo ta del programa lahko uresničili, če se v kateri od krajevnih skupnosti v občini ne bi odločili, da za letos načrtovana sredstva v občinskem proračunu na podlagi meril z lastnim deležem uresničijo. Tudi o tem se bo odločalo ta teden," je minuli teden razlagal pred- sj^| Ureditev ceste Lom - Grahovše bo sicer precejšen zalogaj, vendar pa je, kar zadeva KS, kjer že delujeta dve turistični kmetiji, p0' memben predvsem za turizem v tem delu tržiške občine. Franc Lorenčak sednik sveta KS Lom Franc Lorenčak. V krajevni skupnosti pa imajo tudi že načrte za ureditev ceste in vodovoda za Potarje. Ta- ko za cesto kot za vodovod pa za zdaj slabo kaže; vsekakor, če letos ne bo šlo, bodo ta dela v programu prihodnje leto. Nadaljujejo se tudi ureditvena dela pri urejanju notranjosti cerkve v Lomu. V dvorani doma v krajevni skupnosti so letos položili tudi nov tlak, ki je bil že nekaj časa v programu, šola pa je s preureditvijo dobila še en prostor. Franc Lorenčak tudi ugotavlja, da so letos v KS dobro delajo tudi posamezna društva, še posebno športniki, ga-siki in tudi turistična sekcija v okviru sveta KS je že nekaj časa aktivna. Zdaj se pripravljajo na praznovanje praznika oziroma semnja, ki bo v Lomu letos 11. oktobra. - , • A. Zalar KONJSKA PRIREDITEV V ŠENČURJU - Minulo nedeljo popoldne so na šenčurskih ulicah spet dali prednost konjskim vpregam. Sprevod z vozovi in jahači je od središča kraja krenil na športno igrišče, kjer so pripravili več tekmovanj. V dirki dveh lojtrnikov in štirih gumi-vozov je bil najboljši Zvone Kalan s kobilo Zoro, v dirki med štirimi zapravljivčki pa je bil najhitrejši Janez Kalan s kobilo Olgo. V finalu, družinski tekmi med sinom in očetom, je zmagal oče Janez, ki je že drugič zapored osvojil pokal Šenčurja. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali tudi spretnostim jahanje in preskakovanje ovir, galopsko dirko, skoke na konja in žaganje lesa z amerikanko. Razvedrili so se ob štehvanju, pri katerem je bil sod na mlaju močnejši od kijev v rokah konjenikov. Seveda so prireditev nadaljevali z rajanjem na veselici. S. S. - Foto: S. Saje 35 let Gorenjske turistične zveze V soboto, 19. septembra, bo v Kranju 22. srečanje turističnih delavcev Gorenjske. Kranj, 14. septembra - Minilo je 35 let, ko je bila 29. marca 1957 v Kranju ustanovljena Gorenjska turistična zveza. Takrat je bilo vanjo včlanjenih 21 turističnih društev, danes pa je v petih občinskih turističnih zvezah na Gorenjskem 46 turističnih društev, celotna društvena organizacija s člani turističnih podmladkov pa ima kar 15 tisoč članov. Članstvo je pisano in množično, raznolikost pa je odvisna predvsem od turističnega utripa v posameznih krajih. Da se časi spreminjajo v prid turizmu, kažejo na primer tudi podatki o vpisu v Gostinsko turistično šolo na Bledu, ki )C polna, veliko mladih pa se je moralo odločiti tudi za druga čno smer šolanja. Obetavni so tudi turistični podmladki m osnovnih šolah v Preddvoru, na Bledu, v Gorjah, Križah, v Kranjski Gori in Bohinjski Bi strici. Turistični podmladki de lujejo že na osemnajstih iolah M (iorenjskem, njihovo delo pa je predvsem odvisno od pri zadevnih mentorjev in učileliev na šolah. Turizem smo ljudje je geslo našega turizma. Vendar ne brez razloga. Ni dovoj le lep hotel z naravnimi lepotami in znatne nitostmi. Pomembne so drobne malenkosti, ki gostu polepšajo ali pa zagrenijo dopust in počitnice. Sicer pa gorenjski turistični delavci med letom pripravi jo okrog 45 tradicionalnih, različnih prireditev (Ohcet na Bledu, v Preddvoru, Bohinju, Dan oglarjev na Starem vrhu. Ovčarski bal na Jezerskem, Čipkarski dan v Železnikih, Praznik cvetja v Cerkljah, Kmečki praznik pod Storžičem, v Bašlju ...). Številne od teh prireditev so etnološko obarvane. Gorenjska turistična zveza je probleme v zadnjem letu uspe šno resila in se po skuščini tudi znotraj organizirala, Ima dve področji in sicer za društveno in gospodarsko deiavnosi ter več komisij, kjer so vidni tudi že rezultati. V okviru zveze pa deluje tudi Biro za ekonomsko in turistično propagando, vse bolj pa se povezuje tudi z gospodarskimi organizacijami ni področju turizma. Svoj jubilej bo Gorenjska turistična zveza praznovala delovno Pripravljajo se namreč na akcijo, ko bo prihodnje leto razglašeno za leto turizma Sicer pa se bodo svojega Jubileja spomnili v soboto, 19. septembia, ko bo v Kranju 22. Iftoaftjl turističnih delavcev doreniskr v Delovna nedelja na Krnicah - Minuli konec tedna je bilo na C*" renjskem precej različnih in zanimivih prireditev. V krajevni skup' nosti Gorenja vas v vasi Krnice pa so "praznovali" drugače. V Pe* tek, soboto in nedeljo so med hišami kopali jarke in polagali cevl za nov vodovod Robidnica - Laze - Lajše - Krnice ter del ŽgOW Novakov. Položili so okrog 400 metrov vodovodnih cevi. - A. *'■• Pozdrav z Rabca - Lepe pozdrave iz naselja Girandella pri R»bC« v Istri je konec tedna poslal dopisnik Ivan Petrič. S skupino 5 upokojencev, ki so na morju v aranžmaju Turističnega podjeU' Kranj v Tavčarjevi ulici 22. Piše, da se imajo v prvi skupini iu*f°>] vito in želijo tako lepo sedemdnevno bivanje v naselju Girande I a tudi naslednjim skupinam. Predavanje in priznanja gobarjem Pokljuka V Pensionu Jclk'' na Pokljuki, s katerim zdaj upravljata Vesna in Boris, bo v sobjjj to, 19. septembra, ob 20.30 zanimivo predavanje o nabiranju poznavanju gob. Predavatelj bo znani ra/po/navalec (deterrnin . tor) gob Franc Vrhovnik iz Gobarske družine Kranj. Udeleže?., na predavanje lahko prinesejo tudi gobe, ki so jih nabrali, 8 J ne poznajo. V nedeljo, 20. septembra, pa bo pri Penzionu Jel ' gobarska prireditev. Po dopoldanskem nabiranju gob bo oh U uri podelitev priznanj za najboljše na področju tako imenovat' gobarskih veščin. Ob glasbi bodo postregli tudi z. gobjimi *PeC' litetami. • (až) Živila gradijo na Brniku - Delovna organizacija Živila P°s,H'>Sjl|(. gradi na /gornjem Brniku BOVO moderno samopostrežno tr8? -§! ki ho kai štirikrat večja od sedanje /gornji prostori |»» hoc ,„,»-meiijeni /a delo krajevne skupnosti. Otvoritev nove ŽIvlllO« s* J(. posire/ne trgovine, ki ho imelu tudi 15 parkirnih mest. bo, * povedni Franc < ognar i/ živila Kranj, v iim^i polovici oktobri' krut bodo /aprli Indi staro trgovino I. kuhar KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Nova sezona gledališča Tone Čufar PRODOR V AMBIENT Jesenice, 11. septembra - Na novinarski konferenci, ki jo je sklicala nova direktorica jeseniškega amaterskega gledališča smo lahko slišali, da bo nova sezona za obiskovalce teatra še bolj pestra in zanimiva, kot so bile dosedanje, poudarek pa bo, najbrž težkim časom v kontrast, na komediji. S tem pa ni konec načrtov jeseniških gledališčnikov: v sodelovenju s Kosovo graščino in knjižnico bodo obudili tudi Malo sceno, namenjeno komornim predstavam. Gledališče, ki ima na Jesenicah že dolgo tradicijo, tako skuša kulturno povezati prostor, ker je, kot pravi Alenka Bole - Vrabec, mesto premajhno, da bi bilo razdrobljeno. Izhajali bodo še naprej iz tradicije, zraven pa bodo odprli vrata novim tokovom sodobnega gledališča in omogočili delovanje tudi mladim. Z malo sceno želijo odpreti gledališče navzven in postaviti dogajanje v malce drugačen ambient. Tako bodo lahko Jeseničani že ta mesec videli Levstikovega Junteza, malo znano komedijo, posvečeno tudi sto-peti obletnici Levstikove smrti. V drugi predstavi Male scene gre za povsem drugačno delo. To bo krstna izvedba Gavranove Ljubezni Georgea Washingtona. Ker je predstava komornega značaja, se bo odvijala v Kosovi graščini, v vlogah vdove oziroma ljubice prvega ameriškega predsednika pa bomo lahko videli Tatjano Košir in Manco Ogorevc. Predstava, ki je prav tako komornega značaja, že zaradi ambienta samega, kot pravi režiser Marjan Bevk, zahteva izredno notranjo intenzivnost obeh igralk, ki jih jeseniška publika že dobro pozna: Koširjevo zaradi dolgoletnega dela in številnih dobro °digranih vlog, mlade Ogorev-ieve pa se gledalci spominjajo Predvsem iz predstave Trgovi- na* v kateri so jo lahko videli lani. . Na velikem odru bodo imeli *n Premiere: prva bo že zadnji °-an Cufarjevih dnevov, to je v sredini oktobra, in sicer vesela ter erotično popoprana, kot ocenjujejo v gledališču, komedija Podeželanka. Režiser Predstave bo Peter Militarov, Kljub novostim izhajajo iz tradicije - ena izmed najuspešnejših predstav je bil ŠKRJANČEK. ki pravi, da bodo poskušali napraviti močno ansambelsko igro in spodbuditi kontakte z gledalci in čim bolj povezati trikotnik ambient - gledalec -igralec, saj daje omenjena klasična komedija iz sedemnajstega stoletja osemnajstim nastopajočim možnost dobre kolektivne igre. obenem pa je lahko potrditev individualne sposobnosti posameznikov. Druga premiera na velikem odru bo februarja, in sicer bo to delov v sosednji Avstriji izjemno popularnega dramatika Felixa Mit-tererja Domov, krstna izvedba, ki jo bo režiral Miran Kenda, tretja pa bo komedija Dedek se upre, napisal jo je Bogoslav Novotnv, v režiji Alenke Bole -Vrabec, katere premierno uprizoritev načrtujejo za marec. Oder fantazija pravzaprav ni novost, saj so v jeseniškem gledališču vedno pripravljali tudi predstave za otroke. Letošnjo 20 LET KMEČKE POVESTI _ IVANA SIVCA_ V minuli bralni sezoni je bila zagotovo med najbolj iskanimi Knjigami tako po podatkih iz knjižnice kot na tržišču knjiga pisa e|ja Ivana Sivca z. naslovom In večno bodo cvetele lipe, ki je izšla Pn Mohorjevi družbi v redni letni zbirki. Po pogovoru s pisate- sezono jih bodo razveseljevali z dvema: s krstno lutkovno predstavo Miha Mazzinija Smetnjak (premiera bo predvidoma decembra), sovpada pa z akcijo čistih Jesenic. Režiser je Janez Eržen, lutke pa bo izdelala Marina Bačar. Predstava Eko Eko - o otrocih, ki se igrajo na odlagališču smeti in tam srečajo vesoljčka - katere avtor je Hrvoje Hitrec, že dve leti teče v Zagrebu, naši otroci pa jo bodo lahko videli v režiji Alenke Bole - Vrabec, prirejeno našim okoliščinam. Za Miklavžev čas pripravljajo musical z naslovom Miklavž na zemljo ne more, poleg vsega tega pa bodo od začetka oktobra pa vse do aprila jeseniški in okoliški otroci vsakih štirinajst dni obiskovali priljubljene matineje z domačimi in tujimi ustvarjalci. Skupaj z Občinsko knjižnico bo Gledališče pripravilo šest srečanj s slovenskimi pisateljicami, pesnicami in prevajalkami. Tako bodo najprej predstavili Mirni Malenšek, s poudarkom na njenem delu Pesnikov Nokturno, pa Marjeto Kajzer - 'jem in še nekaterimi drugimi posamezniki sem izvedel, da je Vi*n Sivec po želji bralcev knjigo predstavil kar na enajstih me-■«h: v Domžalah, v Mengšu, v Mostah, v Komendi, v kamniški njižnia, v kamniški šoli Toma Brejca, v Križevcih, v Ljubljani, v 1 marinem pri Litji, v Mekinjah pri Kamniku in v osnovni šoli ■ .""letula Moste. Ni dneva, da se na knjigo pisatelju Sivcu ne ^od/vali s pismom ali telefonom, veliko pa je tudi anonimnih rilcev, k, fe|ij0 sporočiti samo to. da |im je zgodovinski roman o vh |UPavl" (*,avarJu Wizu. Kritika tal se m resno obdelala Sivče-s'< '-'P< doslej je izšla le ena sama, pa še ta je po pisateljevih be-,ul'i" samo prepisala spremno besedo dekana Demšaria. V Mo- orjevi družbi pa je bila Sivceva knjiga najbolj prodajana knjiga ,/rned vseh lanskih mohoriank. i *°'rki Slovenska povest, ki JO izdaji založba Mihelač, pa je lMl " 'rila tudi Sivčeva prva povest Pesem njenih zvonov, ki je . ■ enkr.it /v ponatisnjena, tokrat je lorej tiskana tretjič, Sivec ..' M je tako /misel v družbi meti najboljšimi slovenskimi pisate-J". kot so JurČiC, Kersnik, lavčar itn nek h" ^IUx |c s skor;,l dvema desetinama knjig eden najplod 1990 slovnisk|h avtorjev, po anketi revije Mladina pa je bil leta dob ,UC'' ,rct|' nram domači avtor. Sivec je sinonim so čev''U" *"nrckt' Povesti m njen na|vulnejši predstavnik. Prvim Siv-v "" krncčkim povestim ni težko določiti dogajanja med obema ske pa zanJc kljub temu ni primerno reči, da so zgodovin-idil označuje nekakšna hir/časnosl, značilna za folklorno mnt° liu povesti si i/ folklorne kulise izbirajo posamične lo v'Vc i ,,n,,,llMK' m |ih izpostavljajo do te mere, da pridejoce- Iko oh l (,a'Mkl knin < |1,74> enciklopedično predstavi lončar-tj n ° Korenina grunta (1975) žensko nepripravljenost prevze Pove^ ? mc na gruntu. Pristrižene peruti 11V77) in humoristična Setev ,,n Pro,i sv°i> volji (1992) odmiranje gorskih kmetij, kmečkP0m'adan»kega vetra (1980) trmo in zlobo tradicionalnega Gode ' ,,,,,,|,,ularJa, Beg pred seru o | [986) alkoholno omamo, go Pap,prcd Peklom (1989) svet narodno/abavne glasbe • Dra- ^____RAZSTAV1 V KRANJU hi$e Otvorit!1'' ' stT»"nhia. bo Ob 19. Uri V galeriji Prešernove Ba*'Me ob |u SIK,aVC akvardov akademskega slikar).. Milana Samorast...i 1 p;i v Mestni hiši otvoritev pregledne i.i/ ,s,"ika Antona Plemlja. Novak, Lelo B. Njatin ter prevajalko Nino Kovic, zanimiv pa bo prav gotovo tudi večer poezije z Gitico Jakopin. Gost šestega literarnega večera še ni znan, kajti takrat se bo jeseniški publiki predstavil tokratni Prešernov nagrajenec. Na velikem odru bo tako letos moč videti šest predstav (dve ponovitvi iz lanske sezone: Trgovina in Zelena je moja dolina), od tega kar pet komedij. V abonmajskem programu bodo na Jesenice prišli še Prešernovo gledališče iz Kranja, Primorsko dramsko gledališče in Mestno gledališče ljubljansko, v abonma pa sta vključena še dva koncerta: Ženski pevski zbor Milko Skoberne, ki letos nastopa z novim programom in novim dirigentom ter koncert evergreenov s sekstetom Dom-na Jeraše. Tudi letos bodo na Jesenicah potekali tradicionalni Ču-farjevi dnevi, ki se bodo tokrat začeli 9. in trajali do 14. novembra, ko se bodo zaključili s premierno uprizoritvijo Pode-želanke Williama Whycherle-ya, v režiji Petra Militarova. Poleg povezovanja z gledališči po Sloveniji pa se Jeseničani želijo odpirati tudi v prostor, v katerega naša gledališča ponavadi ne sežejo: to pa je avstrijska Koroška. Tam se želijo predstaviti ne le slovensko govoreči publiki, temveč tudi tistim, ki govorijo le nemško. Zato so za začetek lutkovno predstavo Smetnjak pripravili kot dvojezično. Gledališče Tone Čufar stopa v novo sezono. Z vsem, kar je ponujalo dosedaj in še z mnogimi novostmi. Pravijo, da se prihodnosti ne bojijo, ker imajo za seboj vedno dovolj mladih, ki jih delo v teatru veseli, posebej sedaj, ko so se povezali z Gimnazijo v bližini, načrtujejo pa tudi razpis gledaliških krožkov v obeh osnovnih šolah. • Marjana Ahačič NOVI PROSTORI ZKO KRANJ Kranj, 11. septembra - V petek je bila v Kranju svečana otvoritev novih prostorov Zveze kulturnih organizacij Kranj. Na otvoritvi se je /bralo precei ljudi, s,i| dajejo no\i prostori veliko več mož nosti vsem, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo - glasbeno, plesno, likovno dejavnostjo in še mnogimi drugimi, ki jim dajejo novi, lepo in funkcionalno urejeni prostori možnost, da se razvije v vseh smereh. Novi center za kulturne dejavnosti bo tako organiziral likovno šolo za otroke, študijsko risanje, tečaj keramike in grafično delavnico, pa gledališko, lutkovno in fotografsko šolo ter plesno šolo sodobnega plesa in folklorno šolo. Na otvoritvi je spregovoril tudi Peter Božič, ki je poudaril pomen slovenskega ljubiteljstva, ki je v Sloveniji že dolgo organizirano na zelo visoki ravni, ljubiteljska kultura pa ima zaradi tega pomembno vlogo pri oblikovanju mišljenja množic; dviguje civilizacijske standarde v slehernem delu dežele in nas tako obvaruje pred grožnjo, da postanemo anacionalna amerikanizirana kulturna provinca.• M. A. Eoto: Katja Premru PONOVNO GROBLJE Festival GROBUE 92" v jesenskem delu nadaljuje s koncertom Komornega orkestra Tartini z dirigentom Stojanom Kuretom in solistom Stankom Amoldom. Izvajali bodo dela Tartinija, Vival-dij.i. Albinonija in Wasenaerja. Koncert bo danes, v torek, 15. septembra ob 20. uri. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled ciklus slik Maje Draksler pod naslovom Krajina kot duhovna podoba svetlobe. V galeriji Prešernove hiše so na ogled dela nastala v likovni koloniji Premantura 92. V galeriji bara Kavka je odprta prodajna razstava jedkanic akad. slikarke Melite Vovk. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava grafičnih listov grafičnega muzeja Zdravilišča Rogaška Slatina z naslovom Albrecht Durer (faksimilirani bakrorezi in originalni odtisi). V razstavnem salonu DOLIK je na ogled razstava slik člana Dolika Branka čušina. V pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani razstavlja fotografije Izidor Trojar. V pizzeriji Ajdna so na ogled fotografije Miha Kersnika. V bistroju Želva razstavlja akrile Marko Rolc. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej in Mali vojni muzej (prva sv. vojna) sta odprta ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. KRANJSKA GORA - V okrepčevalnici Rožle je odprta prodajna razstava akvarelov akademskega slikarja Seada Čerkeza iz Sarajeva. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava panjskih končnic in podob na steklo. V galeriji Časa Brigita v Lancovem so na ogled najnovejša likovna dela akad. slikarke Brigite Požegar - Mule j. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava slik akad. slikarja Ganija N. Llalloshija. V galeriji Fara so na ogled slike Marjana Jesenovca. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava slikarsko kiparskih del članov prvega slikarsko-kiparskega tabora Pokljuka 92. V okroglem stolpu je na ogled razstava slik na steklo. V Mini galeriji občine Škofja Loka je na ogled prodajna razstava z naslovom Begunci so med nami. ŽELEZNIKI - V galeriji Iskra si lahko ogledate razstavo članov likovnega kluba DOLIK z Jesenic. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Slovenski kraji in mesta v XIX. stoletju iz zbirke muzeja grafik iz Rogaške Slatine. V galeriji Kurnikove hiše je odprta prodajna razstava Idrijska čipka. KAMNIK - Triindvajset kamniških likovnikov razstavlja svoja dela v galeriji Veronika. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: OTVORITEV RAZSTAVE - V galeriji Lipa v Mestni hiši bo danes, 15. septembra, ob 19. uri otvoritev razstave ciklusa slik Maje Draksler: Krajina kot duhovna podoba svetlobe. RADOVLJICA: DUHOVNI RAZVOJ - V okviru torkovih večerov bo danes ob 19.30 uri pogovor z Jankom Jamškom na temo Življenje in pot duhovnega razvoja. RADOVLJICA: ZA OTROKE - Pravljična ura z risanjem Korenčkov Palček Svetlane Makarovič bo v četrtek, 17. septembra, ob 17. uri. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE VPISUJE NOVE ABONENTE V preteklem tednu je Prešernovo gledališče dokaj uspešno obnovilo abonmaje abonentom iz pretekle sezone, v tem tednu pa vabimo k vpisu nove abonente, ki bi si v sezoni 1992/93 želeli popestriti sivino običajnega delavnika. Abonente vpisujemo v kadilnici našega gledališča vsak dan od 8. do 12. ure ter od 16. do 18. ure (v soboto pa samo dopoldne). O ugodnostih abonmajske ponudbe lahko dobite informacije po telefonu 064/222-681 in 222-701 ali pa osebno. Kolesje Tespisovega voza se je ponovno premaknilo, zato ne zamudite in postanite sopotnik in spremljevalec veselih in žalostnih trenutkov na odru našega in vašega gledališča. TRGOVINA KRANJ Jaka platiše 17 • Igrače <£arbie program • uvožene pijače in konditorski izdelki najpnznanejših firm • parfumenja • k o z m e t i k a S j JA 7j\X ZffOi M Zi in ostalih znanih firm • kompleten program Gf/J&fflC •,udl sen2°rski brivniki m vložki • šolski program • darilni program iz stekla in keramike Delovni čas: 9. - 12, 15. - 19., sobota 8.-12. ure, tel.: 324-002 VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE - PRODAJA NA DEBELO PHARfnA CRfl vabi v jezikovne tečaje t angleščine (nt in nadaij.) t NEMŠČINE (zač. in nadaij.) t ITALIJANŠČINE (zač) Tečaji so 40 urni in so namenjeni otrokom starostnih skupin od 6 do 12 let CENA DEM 195 (SIT protivrednost) Možnost plačila na 4 čeke! Ob takojšnjem gotovinskem plačilu 5% popusta! Vabi tudi v tečaje PLETENJA IN KVAČKANJA (od 8 do 15 let) Vpis bo v avli hotela CREINA vsak dan od 15 do 18 septembra 1992 med 16 30 in 19 00 in 19 septembra med 10 in 12 uro INFORMACIJE:® 06 4/311-463 DOBITNIK ŠTIRIH SO. MALA OZIMNICA (6 x 720 ml) kumarice 2 kom paprika 1 kom rdela pesa Ikom mešana solata Ikom feferoninepekofi Ikom 740 SIT VELIKA OZIMNICA (12 x 720 ml) kumarice 3 kom paprika 3 kom rdeča pesa 3 kom mešana solata I kom kislo zelje 1 kom feferoninepekofi Ikom 1.550 SIT PAKET KUMARICE (6 x 720 ml) 720 SIT (12x720 ml) 1.490 SIT PAKET MEŠANA SOLATA (6x720 ml) 590 SIT 0ZIMNICA92 PAKET PAPRIKA (6x720 ml) papriko paradižnik, papriko fileti DELIKATESNI \ PAKET (6 x 370 ml) ^ 880 SIT PAKET RDEČA PESA (6 x 720ml)65O SIT PAKET KOMPOTI (6x720 ml)_ 980 SIT papriko fileti šampinjoni polnjene olive namaz $ hrenom febulfca gor&avrfek Ikom s. 1 kom Ikom Ikom Ikom Ikom 980 SIT PAKET NBZKOKALO-RICNI OSMI (6x210 ml) marakujo, brusnica, mango, andska jagodo, papaja, kivi mm Jtsm. m»mmm 560 SIT PAKET (6 x 850 g) pelati grah stročji fižol đuveč paradižnikov koncentrat PAKET Ikom OMAKCE 2kom (6x2I0ml) Ikom omakceizpelatov, 1 kom omakce z zelenjavo, omakce z gobami Ikom - 1*220 SIT 650 SIT MERCATOR - ETA Kamnik, živilska industrija OD VOLNE DO PULOVERJEV NA ENEM MESTU! VELIKA IZBIRA! VSE ZA ŠIVANJE IN PLETENJE PO UGODNIH CENAH. POSEBNA PONUDBA ŠOLSKIH COPAT! Loka Avto, podjetje za trgovino In storitve SV DUH 40 Škofja Loka tel./fax: 631-190 GOLF III diesel in bencin že od 25.800 DEM dalje V račun upoštevamo vaie rabljeno vozilo! V zalogi vse vrste rabljenih vozil! POSREDNIŠKA PRODAJA! I aSS lrii>wacije#32fr€83 OSNOVNA ŠOLA HEROJA BRAČIČA BEGUNJSKA C. 2, 64290 TRŽIČ Osnovna šola heroja Bračiča Tržič razpisuje za enoto v Lešah dela in naloge UČITELJA V KOMBINIRANEM ODDELKU I. IN 2. RAZREDA Delo razpisujemo za določen čas, za I leto (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Prijave kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za učitelja razrednega pouka, pričakujemo v 8 dneh od dneva objave. SAT-SISTEHI Satelitske antene TRIAX - vrhunske kvalitete premera 70 cm Sprejemnik FREE COMM-OR 94/2 opremljen z grafičnimi navodili in tipko HELP Konvertor 0.9 - 1 dB Rok dobave takoj, oziroma najkasneie v 48 urah Garancija 1 leto, pooblaščeni servis, zagotovljeni rezervni deli Možnost plačila na obroke. SAT SISTEMI BERNARD Moste 26/a, Žirovnica, 064-801-203 DRUŽBENA, ZASEBNA IN MEŠANA PODJETJA TER PRIVATNIKI V najem dajemo POSLOVNE PROSTORE v objektu Planina 3, KRANJ. Prostori so primerni za razvojno, montažno in servisno dejavnost, pisarniško poslovanje, ipd. Informacije dobite v Iskra Kibernetika, Delavska restavracija Kranj, tel.: 064/221-383 nemogoče je mogoče kovinOtehna h \mIm nalili trni ii: mirniji ittlilimji n i uitm KMETIJSKO MEHANIZCIJO, POLJEDELSKO ORODJE, MOTORNE ŽAGE, MOTORNE KOSE, REZILNO ORODJE ZA OBDELAVO LESA. Ihit ii unint imnuiit un nuiitnu po iirtitt urinih krtiitnih Jijijitj trimesečni brezobrestni kredit šestmesečni kredit z samo 8% obrestno mero - polog samo 15% dvanjstmesečni kredit z samo 12% obrestno mero - polog $amo25% leasing • vsi izdelki kmetijske mehanizacije v vrednosti nad 100.000 SIT - polog 25% in 36 obrokov (3 leta) INFORMACIJI ODDELEK KMETIJSKE MEHANIZACIJE. Mariborsko 7, Cilje, lel («3 14 711 hl 241, 3713! n d i v i d u a I n * lupci, po se oglasile t PC H u d m j o Celje, Imel. odi, lel. 063 37 37 1 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Paket ukrepov za izboljšanje položaja obrti Mreža za malo gospodarstvo Kranj, 10. septembra - Kranjska vlada in slovensko ministrstvo za malo gospodarstvo sta za zasebne podjetnike, vodje obratovalnic in direktorje manjših družbenih podjetij pripravila posvet, na katerem je o aktivnostih na področju malega gospodarstva spregovoril minister dr. Maks Tajnikar, njegov sodelavec Marijan Štele pa o projektih in programih za pospeševanje malega gospodarstva, najbolj aktualna je pomoč programa Phare. Sredstev za pospeševanje podjetništva je malo, še bolj pomembno pa je spreminjanje miselnosti, osebne filozofije, je uvodoma dejal Peter Orehar, podpredsednik kranjske vlade. Iz proračuna so lani za pospeševanje zaposlenosti namenili 3,7 milijona tolarjev in tako zaposlili 82 ljudi, v letošnjem prvem polletju 3 milijone tolarjev in zaposlili 55 ljudi. V štiri programe javnih del je bilo lani vključenih 33 ljudi, občinski proračun je zanje namenil 250 tisoč tolarjev. V letošnjem prvem polletju je bilo v javna dela vključenih 60 ljudi, veljala so 752 tisoč tolarjev. Za spodbujanje podjetništva pa so lani >z občinskega proračuna namenili 4,5 milijona tolarjev, v letošnjem prvem polletju 7 milijonov tolarjev. Olajšave za investiranje za zaposlovanje v obrti V pripravi sta zakon o gospodarskih družbah in zakon o °brti, ki bosta definirala položaj majhnih obratov, zavzemamo se za vse oblike, obrt pa naj bi bila definirana podobno kot v Avstriji, Italiji in Nemčiji, kjer ima obrt lahko tudi obliko delniške družbe, je dejal dr. Maks Tajnikar. Obstaja celo zamisel o čimbolj enostavnem 2acetku, po kateri obratov, ki lmaJo zaposlenih do 20 delav-Cev, sploh ne bi bilo potrebno uradno registrirati. Vlada je 17. julija sprejela Program ukrepov na področju malega gospodarstva, vsi žal še ne veljajo. Tako so pri obrtnih zadrugah hranilno kreditne službe ostale, skušajo pa doseči, da bi žiro račune lahko odpirali tudi pri SDK. Za zamudne obresti je finančno ministrstvo uvedlo moratorij (R + 30 odstotkov), prizadevajo pa si, da bi to veljalo tudi za čas od 6. decembra 1991 do 27. aprila letos in naj bi se tako preveč plačane obresti poračunale kot odplačilo glavnice. V kratkem naj bi prav tako rešili problem nadomestil pri trajni brezposelnosti kot tudi za trajno invalidnost. Uvedli naj bi tudi olajšave pri reinve-stiranju ter oprostitve prispevkov na bruto plače pri novem zaposlovanju in sicer za eno leto, če bo zaposlitev trajala vsaj tri leta. Vse to bi lahko v kratkem času bistveno prispevalo k boljšemu položaju obrti in večji zaposlenosti, saj so se takšni ukrepi v preteklosti v nekaterih občinah zelo obnesli, je dejal dr. Tajnikar. Sklad znižuje bančne obresti, zato posojila v Avstriji niso več tako mikavna Sklad za razvoj malega gospodarstva je prej 82 odstotkov sredstev namenil za kredite, letos so z njimi prenehali in se odločili za subvencioniranje bančnih obrestnih mer. Pri investicijskih bančnih posojilih je lahko obrestna mera največ 17-odstotna, sklad subvencionira 7 odstotkov in za investitorja je tako obrestna mera dejansko 10- odstotna. Pri garancijah je do 15-odstotna bančna obrestna mera subvencionirana do polovice. Minister dr. Tajnikar ocenjuje, da bodo letos tako lahko pozitivno rešili vse prošnje in tako izboljšali pretok bančnega denarja v malo gospodarstvo. Sklad je razpis objavil 20. avgusta (v Delu in Večeru), investitorji se nanj torej lahko obrnejo skupaj z banko, saj po Tajnikarjevih besedah za dobre projekte bančnega denarja v Sloveniji ni težko dobiti, saj ga imajo za malo gospodarstvo sorazmerno dosti. Seveda pa je zelo drag, zato na ministrstvu želijo, da bi bolj organizirano in pregledno prihajal v malo gospodarstvo. Dogaja pa se že, da tisti, ki so prej najemali posojila v sosednji Avstriji, skušajo dobiti posojila v domačih bankah, vendar ne samo zaradi sklepa Banke Slovenije. Skupnost rizičnih skladov ima v Sloveniji 16 članov, v njih je le nekaj milijonov mark, toda začetek to vendarle je. Večji pomen bodo nedvomno dobili, ko bo urejena tovrstna zakonodaja in ko bodo vanje vstopili tujci. Pri pospeševalni mreži pomoč Phare V 54 slovenskih občinah namenjajo sredstva za pospeševanje malega gospodarstva, zelo različno, od 2 do 40 milijonov tolarjev. Ponekod imajo celo agencije ter podjetja, ki se ukvarjajo s tem. Institucij je to- rn«k, 10. septembra - V letališki stavbi so v četrtek odprli butik tist,,ZVOdnW :.trKMvsk*'Ka P«k<> na Kopališko 7 v Trgovino IKA! 'J Za tokratno rubriko smo izbrali frizerje. Jesen že močno trka na naša vrata in marsikdo si v tem času želi tudi z urejeno pričesko pričakati hladnejše dni. Povprašali smo nekaj frizerjev o cenah frizerskih storitev in koliko imajo strank, saj vsi vemo, da so časi težki. Koliko je vreden tolar V menjalnicah so bili v ponedeljek. 14. septembra, ob 13. uri tečaji naslednji: menjalnica valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD POSEBNA PONUDBA Samsung 55 cm. teletekst, stereo, raven ekran, 0SD, scort □Plačilo na tri obroke 57.060 - 10 % za gotovino 52185 - posebni 5 %| popust s tem oglasom TV - HIFI - VIDEO od ponedeljka do petka 9 do 12 ure in od 15 do 19 ure C Talcev 3. Kranj (pri gostilni Blažun) tal 212-367 ^49.560^ V zalogi vse velikosti: TV, videorekorderp in HI-FI stolpi Žj^glasom dobite 5 % popust na TV 55 cm AvTOMOBILI RENAULT s 5-LETNO A R A N C I J O NA PLOČEVINO Dobile samo pn moško otroško "fen pričeska" Frizerski salon striženje striženje Pire, Kranj 200 - 300 500 - 600 Kralj. Bled - 300 - 410 510 Oblak, Gor vas 250 - 300 250 500 Lavrinšek, Preddvor - 300 - 400 400 Vanja, Kranj 400 400 480 Božič. Kranj 350 - 530 400 - 570 660 Kos, Jesenice 410 410 510 Nada, Radovljica 400 - 450 400 - 500 650 - 750 Brešič. Tržič 320 - 480 - - Rakovec. Jesenice 320 - 390 - 510 trajna ondulacija 1600 - 1800 840 1500 1400 1580 1850 - 2060 1780 2000 840 1900 Povedati moramo, da so bile nekatere frizerke zelo prijazne in so nam povedale marsikaj zanimivega, druge pa so nas takoj na začetku ostro zavrnile. Pogovarjali smo se med drugimi tuMi z g. Evo Božič, predsednico frizerske sekcije pri Obrtnem združenju v Kranju. Ima pa tudi lastni frizerski salon. Povedala nam je, da je v kranjski občini 44 zasebnih frizerjev. Imajo tedenske sestanke. Zadnjega sestanka se je udeležilo le 6 zasebnic. O svojem salonu pa je povedala, da ga ima že 20 let. Ima 80 odstotkov stalnih strank. Z delovnim časom se potrudi prilagajati željam strank. Majda Pire nam je zaupala, da je dela precej manj kot ostala leta. Sedaj, ko se bliža jesen, imajo več trajnih ondulacij, poleti pa večinoma striženje. Strank ne naročajo, čakanja praktično ni. Malo več navala je bilo v prvih dneh septembra, ko se je začel šolski pouk. Včasih je bilo več navala tudi ob cerkvenih praznikih, sedaj se pa to ne pozna več. Vanja Skrk pa nam je povedala, da vse stranke naroča in teh ima okoli 80 odstotkov. Salon ima odprt tri leta, prej pa je delala pri Brivsko frizerskem podjetju. Zaupala nam je, da število strank upada. Za primerjavo nam je povedala, da so od 30 stalnih strank le še 3. Nekaj več dela je bilo prav tako tudi v njenem salonu v začetku septembra. V Gorenji vasi smo za mnenje povprašali Olgo Oblak. Povedala nam je, da so v njenem salonu cene nekoliko nižje kot v ostalih. Salon ima že 20 let. V salonu dela sama in sfrizira 5 do 6 strank na dan. Strankam skuša čimbolj ustreči. Na Jesenicah pa smo za nekaj besed poprosili Tatjano Kovač. Zaupala nam je, da se zelo pozna prejem plač v Železarni in Gorenjski oblačilih. Stranke prav tako naroča, vendar tudi vsako prehodno stranko z veseljem sprejme in uredi. V njenem lokalu vsak dodatek k pričeski stane po ceniku 80 tolarjev. V Tržiču smo se obrnili na frizerstvo Bešič, kjer je salon le za moške. Izjemoma kdaj uredijo tudi kakšno žensko. Lastnik nam je povedal, da tudi moški želijo biti lepo urejeni in želijo tudi barvane pramene in trajne ondulacije. Strank pa v tem salonu ne naročajo. Bralke in bralce pa seveda opozarjamo, da so napisane cene od do zaradi dodatkov na lase in tudi glede na dolžino in gostoto las • M. B. Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) 56,10 Aval Bled 55,80 D-D Publikum Kranj 56,60 Geoss Medvode 56,85 Hranilnica LON, d. d. Kranj 57,00 HIDA - tržnica Ljubljana 56,65 Hipotekama banka Jesenice 57,05 INVEST Škofja Loka 56,80 LB — Gorenjska banka Kranj 56,30 Lorema Bled 56,70 Merkur - Partner Kranj 56,10 MIKEL Stražišče 57,00 Otok Bled 55,00 Poštna banka, d. d. (na poštah) 56,60 SHP — Slov. pos. in hran. Kranj 56,10 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 56,75 Slovenijaturist (les., Boh. Bistrica) 56,40 Mikel Stražišče 57,05 VVilfan Kranj 56,90 57,85 7,80 8,20 22/33 57,90 7,80 8,12 18/26 57,70 7,90 8,20 20/30 57,75 8,00 8,21 21/27 57,60 8,05 8,20 25/28 57,70 7,90 8,20 20/30 57,60 8,00 8,15 22/29 57,60 8,00 8,16 20/29 58,10 7,77 8,17 — - 57,80 7,90 8,20 — 57,60 7,97 8,18 20/30 57,80 8,00 8,10 22/29 57,60 7,52 8,05 57,70 7,90 8,15 ■ — 57,60 7,97 8,18 20/30 5730 7,94 8,15 — 57,70 7,82 8,05 25/28 57,55 8,02 8,12 23/27 57,70 7,90 830 — w # . > -»» *? Kljub temu da prejšnji teden v nobeni gorenjski menjalnici niso bili menjalniški tečaji visoki, je znamenita »črna borza« na Primsko-vem pred SKB banko in na nekdanji Petrolovi bencinski črpalki cvetela. Očitno ni dovolj, da je zgolj v Kranju že 11 pooblaščenih menjalnic - bolj vabljivo je devize preprodajati nelegalno kot nekdaj. Dokler je bila ponudba menjalnic še slaba in monopolna, so bila posredovanja pristojnih organov pregona občasno neumestna -zdaj pa je treba ostro ukrepanje proti deviznim črnoborzijancem pozdraviti, saj je prosti trg deviz v Sloveniji urejen in mora veljati za vse, tudi za »švercarje«. Foto: D. Gazvoda AVTO ŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov V GASILSKEM DOMU NA TRATI začetek 15 9. 1992, praktična vožnja na vozilih OPEL CORSA IN GOLF Posebna ugodnost: prevoz kandidatov na tečaj CCP iz smeri: Reteč, Bitenj, Podlubnika, Žabnice INFORMACIJE telefon 631-729 SATELITSKI SISTEMI BRAIN, 99-kanalni sprejemnik, GARANCIJA 12 MESECEV, ATESTIRAMO, SERVIS ZAGOTOVLJEN. MOŽNOST NAKUPA NA 3 ČEKE tel./l«: 064/47-372 Tel 223-276 OPTIKA K MANJ, Bleivveisova 18, tel.:212-196 . Velika izbira uvoženih / okvirjev POSEBNI POPUSTI NA RECEPT! Recept dobite tudi ob pregledu vida v naši ordinaciji v kleti servisa: v ponedeljek in sredo od 1345 do 14*5. v torek od 15 do 17. in v četrtek od 8 do 10. ure. NOVO: K/TO FILMI IN BLISKAVICE! Odprto 8 18 urr sobota: 8. 12. ure Z MERKURJEM hitreje do cilja! ^^\)T* ^ "^^izbor izdelkov v Merkurjevih prodajalnah 10 do 25% ceneje z Merkurjevo kartico zaupanja 15 do 30% ceneje. ■ ELEKTROMATERiAL in SVETILA ■ MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE (kotli, bojlerji, gorilci, ventili, termostati, črpalke, cevi, armature...) ^J&^Z^^^ Popust velja za takojšnja plačila nad 3.000,00 SIT. Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Psi lajajo, karavana gre dalje V slogu tega reka je v Škofji Loki potekala priprava občinskega odloka o reji in registraciji psov ter reji drugih živali. Glasen protest kosmatincev 6. julija pred loško skupščino je očitno učinkoval le v tistem trenutku, saj so pred septembrsko sejo skupščine pripravili le malo spremenjeno besedilo predloga odloka. Prav zato so škofjeloški kinologi sklicali minuli četrtek javno tribuno na temo "Pes v urbanem okolju", da bi opozorili na problematiko, ki ni samo loška. Kinologi so se odločno uprli nameri, da bi rejo živali v stanovanjskih stavbah dovoljevali občinski upravni organi na osnovi soglasja stanovalcev. Prav tako so nasprotovali določilu, ki bi dovoljevalo nevarne ali zanemarjene pse oddati primernemu lastniku ali humano pokončati. Našteli so še druge ohlapno sestavljene člene odloka, kijih je zapisala uradniška roka. To je vendarle prepričalo sestavljalce besedila, da so ob koncu tribune pristali na posvet s kinološkimi strokovnjaki in popravke odloka v zadnjem hipu pred sprejemom. Javna tribuna ni bila samo opozorilo, kako naj ne bi potekalo sprejemanje nekega odloka. Mimogrede, sanitarni inšpektor Jurman. ki je sodeloval pri sestavi obravnavanega odloka, je ugotovil nepotrebnost "vojne" med občinsko upravo in kinologi, saj bi oboji radi več reda. Prav zato je škoda, da so se tako razprave o odloku kot javne tribune udeležili samo kinologi. Gre za to. da ima Kinološko društvo Škofja Loka le 112 članov, medtem ko je v občini registriranih kar 1450 psov, od teh 860 v mestu. Jedro problema, ki ni samo škofjeloški, je torej v tem, da vsi lastniki psov niso pravi ljubitelji živali. Če bi namreč bili, bi skrbeli za pse in ravnali z njimi, kot to zahtevajo že doslej veljavni predpisi. Tako niti ne bi prihajalo do težav zaradi popadljivih psov brez nadzora, tekanja psov po tujih dvoriščih in travnikih, zlasti pa onesnaženosti s pasjimi odpadki na najmanj primernih krajih. Ko smo že pri pasjih drekcih, še en zgovoren primer iz Škofje Loke! Tam imajo izdelovalca pasjega stranišča, ki je na prošnjo kinologov postavil svoj izdelek v eni loških ulic. Stanovalci iz okolice so takoj zagnali vik in krik. kaj je tega treba. Kinologi so tudi tisti, ki želijo s svojim znanjem in izkušnjami pomagati neorganiziranim lastnikom psov. Gotovo so v občini lahko samo veseli njihove pripravljenosti za delo, ki se je pokazala tudi ob julijskem laježu izšolanih psov pred loško skupščino. Užaljenost bi moralo zamenjati sodelovanje pri iskanju skupnih rešitev, je pravilno ugotovil pisec knjige o psih Miroslav Zidar iz Ljubljane. Kot je M opozoril dr. Dušan Plut. smo po mednarodnih deklaracijah tudi Slovenci dolžni spoštovati pravice živali. Saj. živali ne morejo glasovati v parlamentu O svoji usodi! • Stojan Saje Prvenstvo policijskih psov Lesce - Na nogometnem igrišču v Lescah in okolici bo v petek in soboto četrto slovensko prvenstvo policijskih službenih psov. Organizacijo prvenstva je letos prevzela UNZ Kranj, ki napoveduje udeležbo dvajsetih policijskih psov. Tekmovali bodo v štirih disciplinah, in sicer sledenju, poslušnosti, obrambi in napadu z rokavom ter obrambi in napadu z nagobčnikom. Zaključek prvenstva bo v soboto, 19. septembra, ob dveh popoldne, ko bodo podelili odlikovanja najboljšim. Tedaj bo tudi poseben nastop policijskih službenih psov in psov predstavnikov kinoloških društev Gorenjske. • H. J. Novopečeni kapitalisti na veliko izkoriščajo stiske delavcev Primer iz dosjeja "delo na črno" Breda Škrlak je več mesecev neprijavljena služila zasebnici, nakar je zbolela... Škofja Loka, 14. septembra - Iz socialnih socialističnih časov, v katerih brezposelnosti tako rekoč nismo poznali (razen redkih, krat-kotrajnejših obdobij in "sončne uprave"), je Slovenija na hitro in povsem nepripravljena stopila v novo obdobje tržnih odnosov, ki se mu enostavno reče kapitalizem. Zal je ta kapitalizem najbolj trd, izkorišcevalski, nečloveški, kar se jih (ne) da zamisliti, saj so delavci v očeh in ravnanju delodajalcev, najsi bo družbenih ali zasebnih, navadna brezpravna raja. Če ti ni kaj všeč, pa pojdi, je najpogostejši odgovor delavcu, ki boječe opominja na svoje pravice. V tem času se je nenadzorovano in prek vseh meja razbohotilo tudi delo na črno. Delodajalci, zlasti zasebni, ga na veliko prakticirajo, saj "ho-norarci" bistveno manj stanejo kot redno zaposleni, razen tega jih je mogoče kadarkoli in brez tehtnega vzroka preprosto odsloviti. Izkoriščanje delavcev na črno so seveda v bistvu omogočili ljudje sami, ki pristajajo na takšne zaposlitve. Vendar, kdo, ki nima niti za preživetje, ki nima pogojev, da bi se uvrstil med podpirance pri Zavodu za zaposlovanje ali ki mu ponos preprosto ne dovoljuje, da bi bil socialni problem, občinski berač, ne bi pristal na vsakršno delo za vsakršno plačilo? Tudi Breda Škrlak iz Škofje Loke je pristala. Mož Tone sicer dela v Jelovici, vendar je pogosto na čakanju in slabo plačan. Zadnji mesec je skupaj z dodatki za dva otroka (hčerka je stara pet let, sin še ne dve) dobil le 22 tisočakov, pa še od tega so mu odtrgali posojilo za sladkor in olje. Breda je prišla v Skofjo Loko iz Prekmurja, kjer je bila do leta 1989 zaposlena v Moravskih Toplicah. V Škofji Loki je iskala delo, nazadnje ga je vendarle našla pri zasebnici D. M. iz Kranja. Njeno podjetje se ukvarja s čiščenjem. Sprva je po štiri ure delala v Kroju, potem ko je čiščenje prevzela druga firma, jo je delodajalka prestavila na škofjeloško avtobusno postajo. Tu je po osem ur na dan, med tednom vsako popoldne, ob sobotah in nedeljah pa dopoldne, pobirala denar za WC in skrbela za primerno higieno. »Ko sem 28. maja lani začela pri D. M., mi je rekla, da bom tri mesece na preizkušnji, nakar me bo, če se bom obnesla, redno zaposlila. Ko so minili trije meseci, sem jo na to večkrat spomnila, vedno je preslišala. Ker sem delo rabila, sem ostala tudi pod takimi pogoji. Zapletlo se je konec letošnjega januarja, ko sem zbolela. Z več kot 40 stopinjami vročine sem ji šla povedat. Mopedist prepoznan Kranj - Javni poziv je očitno zalegel, saj so policisti v povzročitelju prometne nezgode v ulici Nikole Tesle na Planini 2. septembra, v kateri je bil huje ranjen 72-letni Jože Križaj, prepoznali 18-letnega Mateja K. iz Kranja. Tudi on, ki je z mopedom zapeljal v Križaja, da sta oba padla, je iskal pomoč v zdravstvenem domu. Poizvedovanje oziroma razkritje povzročitelja nezgode pa je kranjske policiste pripeljalo še do enega zanimivega odkritja. Mladi Matej K. je skupaj z leto starejšim Francem B., prav tako iz Kranja, od junija do začetka avgusta zagrešil štirinajst kaznivih dejanj. Fanta sta vlamljala v avtomobile, najraje fičke, iz katerih sta ukradla šest avtoradiov, zvočnike, prometna dovoljenja in podobne stvari, vredne skupaj okrog 70 tisočakov. Nakradene predmete sta prodajala na ljubljanskem bolšjem trgu. Umrla med kosilom JELOVICA Kranj - V soboto je v stanovanju v ulici Gorenjskega odreda v Kranju umrla 36-letna Irena B. Policisti so kasneje ugotovili, da je Irena skupaj s svojim partnerjem M. K. precej popila, med kosilom ji je postalo slabo, bruhala je, partner ji ni mogel pomagati, tako da se je zadušila s hrano. TRŽIi* ŠTUDENTI! NE ZAPRAVITE ZA PREVOZ VEĆ, KOT JE RES POTREBNO! Novo Studijsko leto |e pred Vami in ponovno se boste morali odločiti za vrsto pre voza m prevoznika, s katerim boste preživeli nemalo časa na poli Naše podiet|e Vam v letošnjem študi|Skem letu ponuia nasledke vrste nakupa vozovnic • mesečna vozovnica f polletna vozovnica plačana v enkratnem znesku • polletna vozovnica plačana v dvakratnem znesku • celoletna vozovnica plačana v enkratnem znesku • celoletna vozovnica plačana v dvakratnem znesku • celoletna vozovnica plačana v trikratnem znesku • kuponske vozovnice v bloku 10 kuponov Pri nakupu katerekoli vozovnice Vam ponuiamo ugodni komercialni popust Po pusti so različni glede na vrsto vozovnice, za katero se boste odločili. Vozovnice lahko kupite: na avtobusni postaji v KRANJU KIOSK LOTO, na avtobusni postaji v TRŽIČU, na avtobusni postaji v LJUBLJANI, v turistični poslovalnici INTEGRAL V LJUBLJANI (nad Kora barom). PRED NAKUPOM VOZOVNICE ZAHTEVAJTE PONUDBO NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH IN SE PREPRIČAJTE 0 ZARES UGODNI PONUDBI. V letošnjem študijskem letu Vam želimo uspešen študij in srečno vožnjo. Kolektiv Integral Tržič (Spet) vandalizem na kranjskem pokopališču (.robovi na kranjskem pokopališču so vsake toliko časa žrtve vandalov. le-ti so jih obiskali tudi v noči s sobote na nedeljo, premaknili spomenik na enem od grobov / ležišča, sicer pa so jih najbolj mamile svečke in baterijske lučke. Na policiji domnevajo, da so po pokopališču tokrat lomastili otroci. Storilce še iščejo. Foto) J. Cigler Breda Škrlak da ne morem delati, rekla je, da se mi ne ljubi. Prej na moje delo ni imela nikoli pripomb, celo pohvalila me je. Bolniške mi seveda ni priznala, ne plačala, kot mi vseh osem mesecev ni plačevala ne malice ne prevoza na delo ob tem, da sem zaslužila vsega največ osem tisočakov.« Delovna knjižica Brede Škrlak je, razen priznane delovne dobe v Moravskih Toplicah, prazna. Po ozdravitvi se k izkorišcevalski delodajalki iz Kranja ni več vrnila. Za osem mesecev, kar je delala pri njej oziroma zanjo, nima nobenih dokazov na papirju. »Šla sem na Zavod za zaposlovanje, povedala, kje in kak" sem delala. Ne zadošča. Vse j* odvisno od zasebnice; če mi bo priznala mesece, ko sem delal' pri njej, bom upravičena vsaj &° denarne pomoči za brezposeln*-sicer ne. Škofjeloški sindikat« kjer sem se v stiski tudi oglasil* je obvestil inšpektorja del*-upam, da mi bo lahko pomagal,« pravi razočarana Bred3 Skrlak. Primerov, kakršen je ta, je f£ Gorenjskem ničkoliko. O nj1" je gorenjski delovni inšpekt°r Božo Ahec govoril tudi na ju' lijski seji kranjskega izvršneg3 sveta. Problema dela na črno, kot je takrat dejal, en sam 'n' špektor fizično ne obvladuje-razen tega nima niti pravne podlage, da bi lahko res učinkovito ukrepal proti številm111 zasebnikom, ki ignorirajo pra' vice delavcev. • H. Jelovčan I nesreče" 3 Mrtev pred vrati Tržič - V stanovanjskem bloku na Kovorski cesti v Tržiču so prC vrati enega od stanovanj našli mrtvega Franca K., starega 52 'c.j Mož je bil gluhonem in precej nagnjen k alkoholu. Očitno je P tudi v soboto, in to preveč, kar je bilo zanj usodno. Obležal Je obrazom v lastnem bruhanju. Truplo v Sori Škofja loka - Dekle in fant sta v soboto dopoldne v reki Sori zi* gledala žensko truplo in obvestila policijo. Policisti so ugotovi'1' da je mrtva 69-letna Romana J. Zjutraj je odšla od doma, s)c'^a jo, da je med potjo omagala, bržčas je doživela infarkt, saj )e, voda, v kateri so jo našli, preplitva, da bi v njej lahko utonr la. Po robu policistom Bled - 24-letni Janez K. z Bleda se bo pred sodnikom /agovafl . /araeli ka/nivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ura(L. osebi. Janez se ga je malce preveč nalezel in tako okorajžen v trtek med enajsto in polnočjo v bifeju Mars na Bledu razbija' izzival k pretepu. Natakarica je poklicala policijo. Se preden policista vstopila, je šel Janez iz lokala in ju pričakal s Pcst c0 Ukrotila sta ga šele s t.i. strokovnim prijemom, naložila v maf in odpeljala na streznitev. Zavarovalna goljufija Ziri - 24-letni Matej K. iz Zirov je z avtom trčil v betonsko °fr^ pri llotavljah. Naslednji dan se je z znancem dogovoril. "a ijji da IVOJ kuponček, / njim je na zavarovalnici nameraval i/-1 i odškodnino v višini 109 tisočakov. Denarja mu ni uspelo o° ker so nameravano goljufijo prej odkrili. Nezgoda padalca Tržič - V nedeljo dopoldne se je pri pristanku s padalom Wj 1 , nun Šija hudo ponesrečil 50-letni I |uhl|.uk .m, član M1(,r" .,0 dalcev Nova. Drago Peršl. Poletel je / grebena Košute in sC ^ slil na Šijo, pri tem si |e poikodoval hrbtenico. Pomagal' s0 reševalci, \ I K< )\i je prepeljal helikopter RSN/ Zbil kolesarko Kranj V nedeljo popoldne je 64 letna Štefanija Grobin « cd nja kolesarila po cesti od koknee proti Kranju V kil/,st_U/a nj° Gorenjskimi oblačili je /avila levo proti sredini ceste, ko |t |U-/ avtom pripeljal 21-letni Andrej Miklavčič s Kokrice V "/>'!,).,|iN zgode ni mogel preprečiti, hudo ranjeno kolesarko so odp1 jeseniško bolnišnico. Pijan na pločnik Kranj 4.1-letni Slavomir Zdravkovič, ki je v Kranju ^ delu, je II septembra nekaj pred enajsto /večer močno ("balonček" |c po/elcncl do krala) I avtom peljal « ^mCfrg*flJ čeve proti Oldhamski cesti Pred križiščem ceste S,M,( 1 ' (| pi'1 s Kajuhovo ulico ga je /ačelo /anasati sem in tja po cC. j'^ p* samim križiščem pa n zapeljal na levi pas, /adel ol> I (||Ct;isl! Ijal po njem in ličil v dva kolesai|.i I 1 letnega 1'iimo/.' ^ )t. fi nuje rameneta odpeliali v bolnišnico. M letni Boris Prej* iniii<"' lažje ranjen Za voznika />. k .1 -<> policisti odredil' krvi in urm.i sti'r ini* AVTOŠOLA 216-245* MENJALNICA D-D Publikum na Bleivveisovi 16 (točno tam kjer sprejemamo male oglase za Gorenjski glas) UREJA: VILMA STANOVNIK GLASOVA Prijetno branje Vam želi ČAR MAN IVO ŠKOFJA LOKA SVETI DUH 38 NA VSEH VRHOVIH V NAŠIH OBLAČILIH Iz našega programa : • pohodne hlače (letne) § turno smučarske hlače t hlače za prosti čas "pinki" • veterni jopiči in hlače - poro-tex .... Trgovski center Bled Odprto: od 16. - 19. ure, sobota od 10, - 12. ure telefon: 50-697 Prva slovenska nogometna liga Rudar pokleknil pred živili ŽIVILA NAKLO : RUDAR VELENJE 3 : 1 (2 : 1), strelci na Živila Naklo Martin Jeraj v 2-, Andrej Jerina v 33. in Darjan Jošt v 53. minuti, za Rudarja pa Karič v 7. minuti. Rumeni kartoni: Janez Križaj, Boris Sirk in Filip Murnik za Živila Naklo, pri Rudarju iz Velenja Pa sta jih prejela Omerovič in Sirk, Karič pa je dobil rdečega. Murnik (spredaj), doneda-"bero Nakla, se je odlično vživel v vlogo napadalca. V napadu je nekdaj Filip že igral. Kranj, 13. septembra Okrog gledalcev je na kranjskem stadionu spremljajo zanimivo n°gometno srečanje / vrha slo-*«nske nogometne lige, katere Klavne značilnosti so premoč ^lv'l Naklo, na splošno fer igra n solidno sojenje glavnega hodnika Durmiča i/ Kopra. Za Jivila Naklo so tekmo začeli *°dan, Marušič, Sirk, Janez Jjttej, Ahčin, Pihler, Darjan *W, Vorobjov, Jeraj, Jerina in »rane Pavlin. V začetku II. pol-?T* J* Janeza Križaja zamenjal "rnik, Vorobjova pa Miran 1 avli,,. Naklanci so prvi zadetek dosegli presenetljivo hitro. Andrej Jerina je prodrl in podal v sredino, kjer je žogo Martin Jeraj z močnim strelom poslal v levi kot vratarja gostov ( aniča. To je bil prvi Jerajev gol za Živila Naklo. Igra je bila potem enakovredna. Rudar je predvsem prek Vi-doviča, Kariča in Javornika nevarno napadal in v 7. minuti je bil prosti strel za Rudarja. Karič je z 20 metrov silovito ustrelil po tleh v Vodanov desni kot in izid je bil izravnan. Potem so si sledile priložnosti Živil. Jerina je odlično lobal vratarja, vendar je Javornik zbil žogo iz praznih vrat. Enkrat je močno ustrelil Sirk, v 33. minuti pa je bil storjen eden od številnih prekrškov nad Vorobjovom. Jerina je v slogu izkušenega igralca takoj streljal in presenetil vratarja, ki v tem primeru ni pokazal pretirane spretnosti. 2:1. V drugem polčasu nova postavitev moštva Živil. Križaj je odšel iz igre, Filip Murnik pa je zaigral v vlogi krilnega napadalca in odlično opravil nalogo, lakoj po vstopu v igro je / močnim strelom resno ogrozil velenjski gol. Na tretji zadetek ni bilo treba dolgo čakati. V 53. minuti je Jerina močno streljal, vratar je žogo odbil, Darjan Jošt pa je odbito žogo z močnim strelom poslal v mrežo in postavil končni izid 3 : 1. Do konca tekme so bili Naklanci absolutno boljši, gostje so popolnoma popustili in le dvakrat streljali na Vodanova vrata. Živilom pa se je nasmihala še višja zmaga, vendar Vorobjov, Murnik, Jerina (zadel je vratnico) in Pihler niso imeli sreče. Živila Naklo, ki odhajajo v nedeljo v Ljubljano k Slovanu, so se povzpela na tretje mesto, za Olimpijo in Nafto. Fnako število točk, 7, ima tudi nevarna Ljubljana, ki prihaja v Kranj čez štirinajst dni. Po tekmi so povedali: Martin Jeraj (v prodoru) je v nedeljo dosegel svoj prvi gol za Ži- vila. sHetflt<,alti "a lu',lliski ukmi med Živili in N W slovenske reprezentance Bojan Prašnikar. foiarka SBA liga YlS0K PORAZ V PRVEM NASTOPU l.)ii«.i Naklanci so bili močnejši Ker moštva Šenčurja, ki bi moralo nied polčasom nedeljski Irk me v Kranju tekmovati : Naklanci v vlečenju vrvi, so naklanski močni fantje izzvali k potegu ekipo navijačev. Naklanci so močneje potegnili in dobili dvoboj. Oboji pa \o bili nagrajeni s piVOfn 1'oziv ekipam za vlečenje vrvi pa še velja. Kdo bo prvi premagal nedeljske zmagovalce! Andrej Jerina navdušuje z borbenostjo, hitrostjo in iznajdljivostjo. V nedeljo je zabil drugi gol. Brane Oblak, trener Živil: "Izredno sem zadovoljen z rezultatom, z igro pa ne. V igri je manjkala točnost pri podajah, kar pa je tudi posledica slabega igrišča, ki od daleč lepo izgleda. Žoga skače in kontrola je težja. V našem moštvu bi pohvalil Jerino, Murnika, ki seje odlično vživel v novo vlogo, in pa Ahčina. Te tri v glavnem." Andrej Jerina, strelec drugega gola:'Tekma je bila težka. Borili smo se, zmagali smo in mislim, da bo tako tudi v naslednjem kolu s Slovanom." Darjan Jošt, strelec tretjega gola: "Zelo sem zadovoljen z rezultatom in tudi s svojo igro. Mislim, da smo zadovoljili tudi gledalce in bomo doma zmagovali se naprej. Pri golu pa sem videl, da je dobil Jerina žogo na 20 metrov in da se je nenadoma odločil za strel. Zdelo se mi je, da jo je vratar ukrotil in jo odbil. To se je /godilo in odbita žoga seje znašla v mreži." Martin Jeraj, strelec prvega gola: "Najprej Hi pohvalil Številne gledalce, ki so bili danes naš dvanajsti igralec. Zadovoljen sem z zmago, ne pa povsem s svojo igro. Z zadnjimi odličnimi rezultati smo se zasluženo povzpeli na 3. mesto. Upam, da bomo tako nadaljevali. Vesel sem tudi svojega prvega gola za Živila Naklo." # J. Košnjek, foto C. Sinik k TEL 1 #° iwao A-0 TRIGLAV : MOLLERSDORF 71 : 96 (40 : 52) Kranj, 12. septembra - Športna dvorana na Planini, gledalcev \00, sodnika llaisanvi in Nagy (Madžarska). TRIGLAV: Lojk, Cerania S "(4-3), Milic 2 (1-0), Prevodnik 8 (4-2), Tušek 9 (3-1), Tadič 4. Bošnjak 9 (3-1), Jcras K. Subic 9 «4 J), Mitič 19 (1-0).; V prvi tekmi SBA lige je kranjski I nglav doživel poraz in to / ra/liko kar 25 točk. Domačini so igrali neodgovorno, bre/ vsa ke discipline v igri, kar so Dunajčani Izkoristili in zmagali. Vse do sredine prvega polčasa sta bili ekipi enakovredni, na to pa so gOSlje prvič povedli / razliko devetih točk. v oseronajstj minuti so vodih telo | i.i/liko 14 točk. V nadal|evati|u so domačini zaigrali bolje in v 25. minuti znižali razliko na 6 točk. V tem delu je odlično ipral Marko lušek, ki je prev/el odličnega temno poltega igralca Jakobsa, ki je v prvem delu dosegel k.u I J točk Pri gostih so odlično igrali organizator igre Hajda, center Matic-ky in krilo Jakobs, pri domačinih pa Mitič in Tušek. V nadaljevanju so ponovno popustih, igrali nedisciplinirano, kar so izkoristili lla|da, Malickv iti Jakobs ter i/ minute v minuto povečevali razliko in vel kot zattuieno zmagali • J. Marinček »* totvjn »tooi Na gorenjskem kar tretjina letošnjih taborjenj Poletja je konec in vodstvo Zveze tabornikov Slovenije že dela prve ocene taborjenj - sicer najpomembnejših taborniških poletnih akcij. Ko so prešteli vse izmene, so ugotovili, da se jih je nabralo 70, vseh taborečih pa je bilo okoli 4.500. K temu je treba prišteti še zlet popotnikov in popotnic na Rogli ter vse tečaje usposabljanja kadrov v izobraževalnem centru ZTS - Gozdni šoli v Bohinju. Gorenjski taborniški rodovi (prej odredi) so k skupnemu številu prispevali devet izmen in okrog 350 udeležencev. Kranjski rodovi so taborili v Marindolu in Ribčevem Lazu, škofjeloški v Bučkovcih in na Pohorju. Žirovci so se podali v Cerknico, Pokljuški rod je ostal kar na domačem terenu, Rod Kriška gora pa se je podal v Ribno pri Bledu. Slovenski taborniki so včasih taborili prek slovenskih meja - v Istri, Dalmaciji in na otokih, zdaj pa je to, zaradi znanih razlogov, zelo otežkočeno. Prav zato so se morale uprave rodov ozreti okoli domačega ognjišča in prav zanimivo je, da so od 70 šotorskih naselij kar tretjino postavili na Gorenjskem. Pravzaprav lahko govorimo o treh velikih taborniških središčih. Prvi je seveda Bohinjsko jezero, pravo svetišče taborniškega življenja, drugi Ribčev Laz - ni daleč stran, tretji pa je v Ribnem pri Bledu. Začetek šole pomeni tudi novo taborniško sezono. Po vsej Sloveniji se bodo vrstili posamezni informativni dnevi, nekateri rodovi bodo postavili tabore, drugi bodo organizirali predavanja po šolah, začeli se bodo sestanki po vodih, izleti, pohodi, taborniki se bodo seznanjali z novimi veščinami... Članom taborniških rodov vsekakor ne bo dolgčas. Igor Drakulič Uspeh slovenskega balinanja Bojan novak evropski prvak Kranj, 14. septembra - Izjemni uspeh slovenskih balinarjev do 23. leta na evropskem prvenstvu v francoskem Lyonu! Kranjčan Bojan Novak, ki igra za Balinčka iz Ljubljane, svetovni mladinski prvak iz leta 1989, je igral v hitrostnem zbijanju fantastično in osvojil zlato kolajno. V polfinalu je premagal Hrvata Šestana, v finalu pa Italijana Mereta. Novak je zadel 38 krogel, Italijan pa dve manj. Kmalu zatem pa smo Slovenci osvojili še drugo kolajno. Osvojil jo je član Brda Matjaž Pele v natančnem zbijanju. Tako odhaja Slovenija z evropskega prvenstva s tremi kolajnami. Tudi ekipa je bila srebrna. V polfinalu je premagala svetovne prvake Francoze, v finalu pa so naši zgubili z Italijo. • J. K. Kvalifikacijska tekma evropskega pokala Košarkarji tinex norika v škofji loki Škofja Loka, 15. septembra - Danes zvečer ob 19.30 uri bo v škofjeloški dvorani Poden povratna tekma prvega kola kvalifikacij evropskega košarkarskega finala med Tinex Norikom iz Medvod in moštvom finskega pokalnega zmagovalca Pantteritonm Espo. Košarkarji Tinex Norika so sicer na prvi tekmi v Helsinkih izgubili z rezultatom 85 . 99, vendar so igrali z nepopolno ekipo, tako da pred današnjo tekmo pravijo, da še ni nič izgubljenega in upajo na uvrstitev v drugo kolo. • (vs) PLAVANJE Veterani se ne dajo Na bazenu je bil tudi eden izmed prvih treh slovenskih olim-pijcev v plavanju Tone Cerer iz Kamnika, ki je plaval na olimpiadi v Berlinu leta 1936 in potem še leta 1948 v Londonu, kjer je bil peti, sicer pa je bil kot hrbtaš na evropskih prvenstvih tudi dvakrat tretji. »Bolan sem, zato danes nisem plaval,« je povedal sicer čili 76-letni mož in ker ni nastopil, je bil najstarejši udeleženec Miha Potočnik, star 72 let,, s plavanjem pa je začel leta 1951, ko je bil v Tržiču učitelj telovadbe. »Trenirali smo v potoku in plavali nasproti toku, zato smo kljub brcanju in raztepanju po vodi bili praktično zmeraj na enem mestu,« je hudomušno dejal in povedal, da so tekmovanja imeli takrat v Radovljici. In kdor je videl tako s kilogrami kot leti že kar dobro »obloženo« Pelanovo Majdo, kako je startala in preplavala 50 metrov kravi, si je lahko samo mislil, da korajža in dobra volja res veliko zalezeta. Njen nastop je najbrž marsikaterega bivšega plavalca ali plavalko, ki je bila na bazenu, in se ni upala v vodo, prepričal, da bo prihodnjič prinesla kopalke s seboj. Ce bi delili medalje (pa jih niso), bi Kranjčan Peter Brinovec v svoji kategoriji odnesel domov tri zlate (prsno, 50 ter 100 m kravi), Vojko Podvršček eno zlato (prsno) in dve srebrni (50 kravi in delfin), Andrej Slave dve bronasti (50 kravi in delfin), Chvvattal eno zlato (delfin), eno srebrno (50 kravi) in eno bronasto (prsno). Igor Veličkovič srebrno (prsno) in bronasto (100 m kravi), Franc Rebolj pa srebrno /a prsno plavanje. Čast kranjskih plavalk pa |c - uspešno - reševala Branka Pire, ki je bila srebrna v kravlu. • Ilija Bregar fl GLASOVA StotinkA - NOGOMET Druga slovenska nogometna liga Jelen triglav zmagal v medvodah Medvode, 13. septembra - V derbiju najboljših moštev II. slovenske nogometne lige je Jelenu Triglavu iz Kranja v Medvodah, pri doslej še neporaženi Loki, uspel pravi podvig. Jelen Triglav je premagal Loko z 1 : 0 z golom, ki ga je v 36. minuti dosegel Nov-kovič. V prvem polčasu so bili Kranjčani boljši, imeli so pobudo in so tudi zapravili nekaj priložnosti. Novkovič v prvi minuti, Pi-vač v 25. minuti, Goga v 32. minuti, koje bil sam pred vratarjem, pa Blagojevič. Loka je resneje ogrozila kranjskega vratarja Skod-larja v 20. minuti s strelom z okrog 25 metrov. Drugi polčas se je začel s skrbjo zaradi neučinkovitosti na tej in na zadnjih tekmah sploh. Priložnosti so bile na obeh straneh. Za Jelen Triglav sta jih imela Tušar in Goga. Igra je postajala vedno bolj groba in sodnik, ki je z nerazumljivimi odločitvami tudi sam prispeval k temu, izključil po dva igralca na vsaki strani. V 36. minuti je bila tekma rešena. Goga je podal Kondiču, ta pa Novkoviču, ki jo je s petih metrov poslal v mrežo. Domačini so poskušali vse za zmago. Zadnjo priložnost so imeli v zadnji minuti, vendar so bili nespretni, enako pa se je zgodilo Kondiču v nasprotnem napadu. Jelen Triglav je v štirih tekmah z najhujšimi konkurenti iztržil šest točk, kar kaže, da so njihove želje po visoki uvrstitvi realne. Sedaj prihajajo na vrsto lažji nasprotniki. • I. Golob Tretja slovenska nogometna liga Zmage zarice, lth in creine Kranj, 12. septembra - Kranjska Zarica je gostila Adrio iz Mirna in zmagala z 2 : 1. Kranjčani so povedli z lepim zadetkom Thalerja. Zgodnje vodstvo jih je uspavalo in Adria je v 30. minuti izenačila. Zarica se nikakor ni mogla zbrati, iz igre pa je moral še Kurent. V drugem polčasu je bila igra medla. V 55. minuti je iz navidezno nenevarne akcije na 2 : 1 povišal Zoreč, ki je poživil igro napada. Zarica je napadala, vendar je bila neučinkovita. Zoreč je bil 68. minuti sam pred golom, pa ni zadel, v 75. minuti pa je sicer najboljši igralec srečanja Kotnik zapravil enajstmetrovko. To je bila prva zmaga Zarice, vendar bo morala biti za visoko uvrstitev tudi boljša učinkovitost. Jelovica LTH iz Škofje Loke je doma premagala Avtoprevoz iz Tolmina z 2 : 1. Ločani so povedli z izjemnim golom Vučetoviča, napadali, vendar vodstva niso uspeli povišati. To je v drugem polčasu uspelo Krupiču. Jelovica LTH je nato popustila in skoraj zapravila zmago. Gostje so v 80. minuti znižali izid, nato pa imeli še nekaj priložnosti. Na srečo je dobro branil domači vratar Oblak. Dolnov Creina pa je premagala z 2 : 1 Jadran iz Kozine. Prvi gol za Dolnov Creino je dal v 6. minuti Jerič. Gostje so v 45. minuti iz enajstmetrovke izenačili. Tudi drugi, zmagoviti gol za Primsko-vljane je dal Jerič v 70. minuti. # I. Golob Slovenska mladinska liga Jelen zmagal v zadnji minuti Kranj, 13. septembra - Uspešno nogometno nedeljo za gorenj- triglav občinski prvak ska moštva so kronali tudi mladinci Jelena Triglava, ki so v slovenski ligi z 2 : 1 premagali Rudarja iz Velenja. Prvi polčas je minil brez zadetkov, v drugem pa je v 67. minuti Flajnik povedel Triglav v vodstvo. Gostje so v 80. minuti izenačili iz enajstmetrovke. Ko so že vsi mislili, da se bo tekma končala neodločeno, je Grubič v zadnji minuti z močnim strelom zagotovil Jelenu Triglavu zmago. # I. Golob V 1. KOLU ALPSKE LIGE SO JESENIČANI NESREČNO IZGUBILI Dobra igra, a premalo golov Hokejisti Acroni Jesenice so v petkovi prvi tekmi letošnje alpske lige pokazali, da so na sezono dobro pripravljeni, vendar pa bo za zmage potrebno biti učinkovitejši pri strelih. Jesenice, 11. septembra - Okoli 3500 gledalcev, ki so v dvorani Podmežaklja spremljali prvo tekmo letošnje alpske lige med slovenskim in avstrijskim državnim prvakom, Acroni Jesenicami in moštvom BIC VSV iz Beljaka, je v petek zvečer iz tekme odhajalo zadovoljnih. Med njimi je bilo veliko avstrijskih navijačev, ki so bili zadovoljni tako s tekmo kot rezultatom, navijači železarjev, pa so bili tokrat zadovoljni samo s tekmo. Potem ko je manj kot pet minut pred koncem kazalo, da bo rezultat izenačen, je Viverios popeljal goste ponovno v vodstvo, Hohenbergher pa je postavil končni izid 3 : 5 za moštvo iz Beljaka. Tekma med avstrijskimi in našimi hokejskimi prvaki se je začela silovito in že v drugi minuti je Andrej Razinger popeljal domačine v vodstvo 1 : 0. To je goste še bolj spodbudilo in že v naslednjem napadu se je zatresla mreža Cveta Pretnarja, ko je Gerald Ressmann izenačil na 1 : 1. Že takoj nato se je v hudi gneči pred avstrijskim golom najbolje znašel Andrej Kvartainov, vendar je sod- nik gol razveljavil, češ da je bil dosežen z drsalko. V ves čas razgibani tekmi (na trenutke je spominjala na izvrstne predstave kanadskih hokejistov) je v deveti minuti po lepi akciji gostov gol dosegel Peter Floriantschitz. Ob koncu prve tretjine pa je bil še enkrat uspešen Kim Issel in Avstrijci so vodili 1 : 3. Takšen rezultat je ostal tudi po dve tretjinah, saj je v drugem delu sreča- VATERPOLO Pet zmag dolnov-creine Kranj - Nogometaši Dolnov - Creine so v petih srečanjih petkrat zmagali, razlika v golih 14 : 2. Mlajši pionirji (pokrovitelj Pol-Sander jim je kupil nove drese) so premagali Zarico s 7 : 0 (najboljši igralec Jan Resnik), pionirji so v »derbiju« bili z I : 0 boljši od Save, kadeti so premagali dobro moštvo Zarice z. 2 : 0, mladinci pa so v območni ligi - zahod gostovali v Domžalah in po igri polni napak le premagali trdo ekipo gostiteljev 2 : 1. Oba gola sta bila zelo lepa, po vodstvu Domžal pa sta bila strelca Dejan Maric in Boško Sofrič. Mladinci Dolnov - Creine še niso izgubili točke v novem prvenstvu. Člansko moštvo pa je doma premagalo ekipo iz Kozine -2:1. Tokrat je dva lepa gola z glavo dosegel najmlajši na igrišču - Jerič! Tekma je bila borbena, gostitelji pa boljši v drugem delu. Nogomet jeseniških veteranov Letošnje poletje je na Jesenicah minilo v znamenju praznovanja 80-letnice igranja nogometa v železarskem mestu. Na pobudo dolgoletnega športnega delavca Viktorja Bruna iz Občinske organizacije ZB Jesenice, ter .Športne zveze občine Jesenice, bodo praznovanje zaključili v sredo, 16. septembra 1992, ob 15. uri in 30 minut srečanje veteranov različnih generacij nogometašev. Pomerili se bodo v malem nogometu, ekipe bodo izžrebane. S to tekmo bo zaključeno praznovanje visokega jubileja nogometa, obenem se bodo jeseniški nogometaši veterani spomnili tudi 50-letnice smrti narodnega heroja Jožeta Gregorčiča, ki je pred vojno igral nogomet, ter številnih nogometašev z Jesenic. Komisija, ki pripravlja srečanje, vabi vse nekdanje nogometaše v sredo na nogometno igrišče Podmcžakljo, na prijetno srečanje. • Br. Nogometni turnir v Mojstrani Mojstrana, 14. septembra - V nedeljo, 20. septembra, bo ob 8. uri v Mojstrani nogometni turnir, ki ga vsako leto organizira Nogometni klub Mojstrana. Žrebanje sodelujočih bo v petek, 18. septembra, v pizzerijii Bistrica v Mojstrani. Prijavnina je tisoč slovenskih tolarjev. Organizatorji sprejemajo prijave do petka po telefonu 891-203. Pionirji triglava izgubili v podaljšku idrija : triglav 53 : 51 (22 : 27, 44 : 44) V nadaljevanju pionirske lige je Triglav doživel poraz v Idriji in to šele po podaljških. Tokrat so pionirji Triglava imeli izredno slab prosti met, saj so metali 46 - 15. Najboljši na tekmi je bil najmlajši v ekipi Triglava Matej Svarc, ki je dosegel 17 točk in imel prosti met 8 - 7 Za Triglav so igrali: Jalovec 2 (9-2), Kravama 4(3-2), Frlah. Ovčina 8 (12-2), Kreič 2 (2-0), Svarc 17 (8-7), Cvetkovič, Komovec 12 (8 2), Drobnjak 6 (2-0). • J. Marinček Kranj, septembra - Vaterpolisti Kranja so v akciji TEDEN ŠPORTA V SLOVENIJI zaključili občinsko ligo v vaterpolu. Vse do zadnjega kola se ni vedelo, kdo bo prvak. Presenetili so vaterpolisti Vodovodnega stolpa, ki so igrali veliko bolje kot v prvenstvu. Na koncu so slavili vaterpolisti Triglava, vendar ne prva ekipa, temveč kadeti in pionirji, ki so v zadnjih dveh tekmah premagali nasprotnike in osvojili prvo mesto. Vrstni red: I. Triglav 9 (71 : 53), 2. Foto Kosi Kranj 90 7 (70 : 80), 3. Vodovodni stolp 6 (63 : 66), 4. Kokra 2 (61 : 76). Za posamezno ekipo so nastopili: Triglav: Kavčič, Teo Ga-lič, Košir 23, Vidic 6, Bečič 14, Bukovac 1, Alidžanovič 5, Tadej Galič 7, Podjed 4, Močnik 1, Antonijevič I, Nastran, Čimžar, Klančar 4, KJofutar 3. Foto Kosi Kranj 90: Mikoletič, Vončina 4, Brinovec 7, Zupanič 4, Kosi 1, Jerman 13, Hajdinjak, Pičulin 9, Kociper 4, Kodrič 3, Celar 2, Rauter 7, Rozman 15, Radonjič 2. Vodovodni stolp: Franc Rebolj, Bor Balderman, Vukanac 6, Chvatal I, [gor Veličkovič 18, Blaž Rebolj 12, Naglic 6, Farčnik 5, Milivoj Veličkovič, Tomo Balderman 5, Podvršček 9. Kokra: Plavc, Prinčič, Brinovec 5, Calič 2, Strgar, .Švarc 9, Stariha 13, Krašovec 9, Miro Malavašič 6, Starman 1, Ko/cl j I, Kuhar 1, Krelj 4, Zmago Malavašič X, l.jucovič I. • J. Marinček Morda vaterpolo tudi v uubuani Ljubljana, septembra - V okviru prireditev v akciji »TE-DFN SPORTA V SLOVENIJI« je bilo na bazenu Ilirije v Ljubljani po končanem plavalnem tekmovanju veteranov še srečanje vaterpolistov Na programu sta bili dve tekmi. V prvi tekmi so plavalci Ljubljane, v kateri ekipi je bil tudi olimpijec Nace Maj cen, premagali plavalce Radovljice Z rezultatom 10 : 6. V drugem srečanju pa so trenerji Ljubljane igrali neodločeno s kombinirano ekipo, v kateri so igrali Kranjčani, Mariborčani in plavalci i/ Krškega. Za trenerje Ljubljane je nastopil tudi trener Igor Veličkovič iz Kranja in nekdanja plavalka Ljubljane Olga Avbelj -Stanišič, ki je vratarju Francu Rebolju dala kar dva gola. (Ne kdaj je igrala za žensko ekipo Triglava.) Upajmo, da je ta prireditev spodbudila nekdanje vaterpoliste i/ Ljubljane, da ponovno začnejo razmišljati o igranju vaterpola v Ljubljani, kar bi bilo do bro za sloveski vaterpolo • J. Marinček Vabilo na bloudkov maraton Črni vrh nad Idrijo, 15. septembra Mountain bike klub C i ni vrh nad Idrijo oiganizira v nedeljo. 20. septembra, ob 10.30 pred ho telom Bor 4. Bloudkov maraton, ki bo hkrati tudi člansko in mladinsko državno prvenstvo v gorskem kolesarjenju v panogi cross countrv. Tekmovanje bo potekalo na 50, 32 in 20 kilometrov dolgi progi. Prvi dve sta klasični progi Bloudkovega maratona, tretja pa je ravninska, brez hujših vzponov in spustov in je namenjena rekreativcem, tudi otrokom. Pismene prijave sprejema organizator do petka, 18. septembra, na naslov MBk Črni vrh. Črni vrh ION, 65274 Črni vrh nad Idrijo. Prijaviti pa se bo mogoče tudi na dan prireditve od 9. do 10.15 pred hotelom Bor. V prijavi je treba navesti, razen imena in priimka, tudi rojstni datum, bivališče in klub s številko licence. Uporaba čelade je obvezna. Organizator bo poskrbel /a malico in napitke ob progi. • J. K. Jeseniški hokejisti že danes odhahajo na gostovanje v Cavalese k ekipi Fiemme, naslednje srečnje v dvorani Podmežaklja pa bo v četrtek, 17. septembra, ko Acroni Jesenice gostijo Zeli am See. Tekma bo ob 18. uri. nja tempo igre malce popustil, kljub strelom na gol (precej večkrat so streljali Jeseničani, toda Avstrijci so imeli v golu zelo dobro razpoloženega vratarja Gerharda Thomasserja) pa sta oba gola ostala prazna. Silovitejši pritiski, zlasti na avstrijski gol, so se začeli v zadnji tretjini in v 48. minuti je bil uspešen Tom Jug, nato pa v 54. minuti še Zvone Šuvak. Toda Jeseničani bodo drugi konec tedna v oktobru, 9. do H-oktobra, sodelovali na četrt' finalnem turnirju pokala evropskih državnih prvakov-Mednarodna hokejska zveza namreč ni dovolila nastopil1 na tem turnirju slovenskemu viceprvaku Olimpiji HertZ-Tako bodo v Trenčinu. poleg hrvaškega prvaka Zagreba in češkega prvaka Dukle, nastopili tudi naši prvaki, Acroni Jesenice. gosteje se niso predali in pi^0 priložnost je v 57. minuti izkoristil Emmanuel Vivejros. nat" pa takoj spet Herbert Hohefl' berger, ki je postavil končni & zultat 3 : 5 za Beljak. • V. Stanovnik, foto: G. Šinik Po tekmi sta povedala: Tom Jug, strelec drugega gola za Acroni Jesenice: "Igrali smo dobro, nihče ne more reči, da nismo. Vendar pa smo imeli rnu'° smole, nismo izkoristili priložnosti pet na štiri.... bo pa že bolje-Žal seveda z rezultatom nismo zadovoljni, vendar so Beljacant ena najboljših ekip v alpski ligi in mislim, da bodo tudi za nets ?e kmalu prišle tudi zmage. Ker je igra dobra mislim, da imamo možnosti, da se uvrstimo v zgornji del lestvice alpske lige. Tua' meni osebno gre vse bolje, velja pa pač pravilo: trening, trening-trening... Sergej Borisov, branilec, si je moral igro (zaradi pravila treh tujcev) ogledati na klopi: "Mislim, da je naša ekipa igrala dobro-za poraz pa so krivi srednji napadalci, ki bi morali dati vec golov. Brez golov ne gre in Rusi bi morali biti učinkovitejši. Vendar pa mislim, da tudi to še bo, da bo vseskozi bolje. " Kapo dol pred Hrušičankami Balinarske veteranke Hrušica, 10. septembra - V uredništvo smo dobili /'"""".^„/K smo s prošnjo, naj ga objavimo. Poslala nam ga je Vika A"» s llrušice 1 pri Jesenicah. Sem stara in dolgoletna naročim' '^i ga časopisa in skupaj s soigralkami vas prosimo, če nain 1 '"^i te željo iu našo fotografijo objavite v športni rubriki. Nav ng|i ska balinarska ekipa je bila ustanovljena leta 1979 in Ćl*?' ,|t./. narskega kluba Jesenice so nam odstopili eno od poku" >j^jo da lahko treniramo dvakrat tedensko. l)oka| uspešno tek'" -jjjO / raznimi ekipami i/ Ljubljane in Gorice. Konec avgi'sI',( j,n' spet organizirale turnir in zasedle prvo in drugo mesto () ""1')| n-'1 Ii. Ta fotografija naj bo spodbuda "mlajšim" upokojenk8 j,t,ri se poskusijo v balinanju in spoznale bodo, da je to /drav i sten šport, hkrati pa prijetno razvedrilo. 1 ep pozdrav vscrrL- pH' renjskem glasu. Hvala za pozdrave v imenu uredniStV*« r pis Bravo Hrušičanke, kapo dol pred vami • J. K. NA jesenicah spet PROGRAMI lipa Jesenice, 15. septembra IVI) Partizan Jesenice bo lr 1 "' ^-.u111 čel / nekdaj priljubljenimi programi telesne vadbe n« " ^ /0p'-lipa V program bodo vključeni gimnastika, judo. Ig" , j %t P aerobika in se marsikai zanimivega. Vadba se bo začel'1 -tembra • J. Rabič s«>5 Zadnja krogla odločila Kranj, septembra - Tudi sieča je potrebna, da OSVOll' ' Prav to se j« /godilo v soboto na balinišču MK ( cul* 1 k" LfflJ tekma med H K < entei u Kranja in BK ' .ur"'-' '■' 11/K "J , |U^', Centra so srečanie začeli slabo, igiali naislabše pri trojk.' jan, Smid. Mežnanč) Nadaljevali so veliko bolje in oni bol|še nasprotnike premagali / 10 : 7 v zadnjih sekund.«" • J. Marinček ft GLASOVA StotinkA SMUČARSKI SKOKI Tekme doma in na tujem Gorenja Sava, 12. septembra 1992 - SK Triglav je bil organizator poletnega državnega prvenstva Republike Slovenije za dečke do 13 let. Lepo vreme in tekmovalno vzdušje je privabilo v skakalni center 56 tekmovalcev iz 10 klubov, ki so se Pomerili za državni naslov, poteg tega pa je potekalo še tekmovanje v klasični kombinaciji ki se je je udeležilo 10 tekmovalcev. Ze po prvi seriji je bil v vodstvu Velenjčan Ogra-jenšek pred tekmovalcem Triglav Telinga Urošem Peterko in Iztokom Verdinekom iz Fu-žinarja z Raven. V drugi seriji s^ vrstni red ni spremenil. Rezultati: 1. Luka Ogra-jenšek (Velenje) 200,9 točke 4',5 in 42 m, 2. Uroš Peterka (Tr-Teling) 196,5 točke 41 in 4>\5 m, 3. Iztok Verdinek (Fu-žinar Ravne) 190,4 točke 40 in 41 n, 4. Samo Lazar (Ilirija) •86,2 točke, 40 in 40,5 m, 5. Bojan Miklavžina (Velenje) 186,0 točke 40 in 40 m. Po skokih za kombinacijo Je vodil Sašo Bodlaj pred Lu-jK>tn Mohoričem (oba Tr-Te-ling) in Simonom Šturmom (Alpina Žiri). Tekmovalci so tekmovali na rolkah na 3 km jjolgi progi na Kokrici. Naj-■°ljii čas teka je dosegel Luka Mohorič. Po skokih in rolkanju so rezultati naslednji: 1. Luka Mohorič (Tr-Teling), 2. Jure Kosmač 3. Simon Sturm (oba Alpina Žiri), 4. Sašo Bodlaj, 5. Miha Kešpert (oba Tr-Teling). (.lonca - Žirovnica, 12. septembra - Najmlajši dečki so se pomerili za Pokal Gorenjske na 12 m skakalnici. Nastopilo je 17 tekmovalcev. Največ uspeha so imeli domačini SSK Stol Žirovnica. Zmagal je Gašper Ribnikar 165,5 točke 10,25 in 10 m, 2. Igor Marjanovič (oba Stol Žirovnica) 163,5 točke, 3. Jan Dolinar 160,4 točke 9,25 in 10 m, 4. Robi Klemen-čič 156, 6 točke 10,25 in 11 m, 5. Luka Poljanšek (vsi Alpina Žiri) 155 3 točke 9,50 in 8,75 m, 6. Blaž Smid (Tr-Teling) 154,8 točke 9,75 in 8,50 m. Reit im VVinkl, 12. septembra - Na tradicionalnem poletnem Pokalu Reiffeisen za dečke od 8 do 15 let se je zelo dobro izkazalo tudi 8 predstavnikov kranjskega Triglav Telinga, saj so v konkurenci 96 tekmovalcev iz 21 klubov Nemčije, Avstrije in kranjskega Triglav Telinga dosegli zelo dobre rezultate: Rezultati: dečki do 9 let: 1. Anže Brankovič (Tr-Teling), 4. Luka Koritnik (Tr-Teling), dečki do 10 let: 1. Primož Zupan Urh, 2. Gašper Cavlovič (oba Tr-Teling); dečki do 12 let: 1. Klemen Jakopin, 5. Bine Norčič (oba Tr-Teling); dečki do 13 let: 2. Primož Delavec, 11. Aljoša Zelnik (oba Tr-Teling). Gorenja Sava, 13. septembra - Na Gorenji Savi je bilo v organizaciji SK Triglav Telinga organizirano tekmovanje za Pokal Gorenjske za dečke do 14 let in gorenjsko prvenstvo za dečke do 15 let. Udeležilo se ga je 20 tekmovalcev iz štirih gorenjskih klubov. Rezultati gorenjskega prvenstva: dečki do 15 let: 1. Robert Janežič 197,0 56 in 58,5 m, 2. Primož Peterka (oba Tr-Teling) 188,0 54,5 in 56,5 m, 3. Gašper Mla-čnik (Alpina Žiri) 187,0 55 in 56,5 m, 4. Miha Eržen (Tr-Teling) 169,5 52,5 in 54 m, 5. Jaka Grosar 167,5 50 in 56 m, 6. Ma- bv NAMIZNI TENIS Mladinci križ v beljaku tej Hribar (oba 52,5 in 53,5. Na tekmovanju za Pokal Gorenjske za dečke do 14 let je ravno tako zmagal Robert Janežič 197,0 56 in 58,5, 2. Primož Peterka 188,0 54,5 in 56,5 n, 3. Miha Eržen (vsi Tr-Teling) 169,5 52,5 in 54 m, 4. Jernej Kumer (Alpina Žiri) 148,0 51 in 50'm, 5. Boštjan Brzin 132,0 47,5 in 48,5 m, 6. Andraž Črnivec (oba Tržič) 126 47,5 in 47,5. Ravne na Koroškem, 13. septembra - Dečki do 11 let so se pomerili na državnem prvenstvu. Na 23-metrski skakalnici se je pomerilo 48 tekmovalcev. Gorenjski predstavniki so skakali solidno. Rezultati: J. Franci Peterka (Moravče) 196,7 21 in 21 m, 2. Tahi Glo-bočnik (Velenje) 193,6 20,5 in 21 m, 3. David Verdinek (Fuži-nar) 103,5 20,5 in 20,5 m, 4. Marko Šimic 184,9 20 in 20,5 m, 6. Primož Zupan Urh, 8. Gašper Cavlovič, 10. Anže Brankovič (vsi Tr-Teling), 11. Miha Albreht (Alpina Žiri), 12. Grega Borenovič, 13. Luka Ha-rinski (oba Stol Žirovnica). • Janez Bešter Tržič) 166,5 Planinstvo in alpinizem Avgust uspešen za kranjske alpiniste Kranj, 6. septembra - Naveza Aleš Ekar in Jani Košnik je v Sfingi plezala smer Kunaver - Drašler z oceno VII-, AO, 300 m. Ekar (Fun Sport) pa je smer ponovil prosto (VII plus). Andreja Strupi in Nevenka Osredkar sta v Dolgem hrbtu plezali smer Šimenc - Škarja z oceno 6, 500 m. Nevenka je smer ponovila prosto (VII plus). Andrej Štremfelj in Tomo Česen sta v Triglavu plezala Bergantovo spominsko smer z oceno 7, Tomo pa je smer ponovil prosto (IX-). Navezi Joža Jagodic - Andrej Kecman in Tomaž Strupi - Andrej Prinčič sta v Mangartu plezali Cozzollinijevo smer z oceno 6 -, 800 metrov. Andrej Štremfelj in Marko Prezelj (AO Kamnik) je v Frdamanih policah splezala smer Čebelica z oceno VI plus, V -VI. Mirko Kranjc in Andrej Štremfelj je na Vršiču splezala Puntarsko smer z oceno VII-, V - VI, 800 m. Mirko in Andrej sta splezala še Stopnice v nebo v Triglavu (VI plus) in v Travniku Črni biser z oceno VII plus. Andrej Zidar in Primož Švigelj sta v Štajerski Rinki plezala Direktno smer (VI-, Al/V, 600 m), Tone Štern in Primož Renko je v Dolgem hrbtu ponovila Jubilejno smer z oceno V, 500 metrov, v Grintovcu pa sta splezala Zgrešeno smer (V, 200 metrov). Andrej Kecman in Primož Švigelj sta v Triglavu splezala Šlosarsko smer z oceno VI - V plus, 400 metrov, Andrej Zidar in Janka Likosar sta v Špiku ponovila Direktno smer (V plus, 900 metrov). Tone Štern in Filip Vodnik sta v Triglavu splezala smer Sandija VVisiaka z oceno V, 700 m, Joža Jagodic in Nataša Robnik pa sta v Košutnikovem turnu splezala Jenino peč, ocena V, 350 metrov. Matej Kejžar in Tanja Raj-gelj sta v dolgem hrbtu plezala Gunceljsko smer, ocena V, V plus, 700 metrov, Aleš Ekar in Jani Košnik pa sta v Koglu plezala Kamniško smer z oceno VII-, AO. Ekar je smer ponovil prosto (VII). Kranjski alpinisti so obiskali tudi Dolomite. Andrej Prinčič in Tomaž Strupi sta med drugim splezala Tissijevo smer, Shober in JZ Raz v Civetti, Andrej Prinčič in Darja Zaplotnik pa JZ Poč, Kasanadoff in Messner. Nevenka Osredkar je v športnem plezanju na Bohinjski Beli splezala smer Eco Sistem z oceno 8 a (X-). • Tanja Rajgelj T£k na javornik Lom pod Storžičem - Člani Športnega društva Lom pod Stor-,ern so pripravili tradicionalni 4. gorski tek na Javornik. Žal je * ,reditev, ki je bila sicer dobro organizirana, močno motilo dele-a"0 Vreme. tako da je bila tudi udeležba skromna, vsega 28 te-■j, :ev in tekačic, ki so prišli iz Ljubljane, Kranja, Radovljice in rz'ča. Najhitrejši med vsemi je bil Bojan Kožuh, ki je za 9500 me-v do|j.0 progo s 5()() metri višinske razlike od Pavšlna do planine nwirnik Potreboval vsega 43 minut in 36 sekund. Najboljši so bili: Zun '" ^ 25 let: I. Marjan Zupančič. 2. Igor Pogačnik, 3. Janez ro t?* od 25 do 35 let: I Bojan Kožuh, 2. Jože Bohinc, 3. Bo-ian e C; od 35 do 45 ,e,: Jože Stefe-1 Marino Bajič, 3. Marij . 5dci; nad 45 ,c,: 1 Marjan Brečič, 2. Jože Rus, 3. Franc Do-ženske nad 35 let: I. Greta Rozman, 2. Anica Jerman. • J. TkŽInkO TENIŠKO PRVENSTVO Dr ^"'e " ^ cniški klub Tržič je na teniških igriščih v Križah pri-in čl 'et0*n-ie °hčinsko teniško prvenstvo za veterane, veteranke rim ° Nastopilo je blizu 50 teniških navdušencev, med kate-mi so bili najboljSi: veteranke nad 35 let: 1. Vida Ribnikar (Pri tev\ai' 2 Milena Dolčič (Peko GSS), 3. Olga Bencina (Peko Obu-. )• 4. Helena Kočcvar (Peko); članice nad 35 let: I. Daša Re-r"c (Peko), 2. Duša Jazbec, 3. Sandra Lang (Peko), 4. Irma Pcr-Dr! yeterani nad let: 1. Janez Kališmk, 2. Janko Kermelj (oba Glok uP°k°Jencev), 3. Tone Martinčič (ZD Tržič), 4. I ranci l«t i nik (,)ruS,vo upokojencev); veterani od 55 do 65 b'h a AVlli Spehar (Peko Obutev), 2. Karel Štucin, 3. Franci Stri hit*nd/cJ Nunar (vsi DU); veterani od 45 do 55 let: 1 i^'c (OS Križe) Relja Dragutinovič (Peko OVE), 3. Štefan Andrej , nep (ZOP), 4. Dane Vidovič (OŠ Bistrica); veterani od 35 do 45 fan Brane Dolč»č (TOP), 2. Dušan Jazbec (Peko GSS), 3. Šte-n JakŠič, 4. Štefan Marin (Tržič). • J. Kikel (Tržič). ine zaprte, kališče odprto Led ni nF septembra Planinsko društvo Kranj obvešča pla-Prt ' > '* kranjska koča na ledinah od 14. septembra dalje /a t Planinski doni na Gospincu na Krvavcu je stalno odprt, "išče pa je odprto ob sobotah, nedeljah in praznikih. Tržič, 13. septembra - Na tradicionalnem mednarodnem turnirju v namiznem tenisu v Beljaku so v nedeljo nastopile tri ekipe: Slovenija, Italija in Koroška. Med petdesetimi tekmovalci in tekmovalkami je nastopilo tudi osem pionirjev in pionirk NTK Križe. Anže Žepič in Aleš Rozman sta se uvrstila na tretje do četrto mesto, od četrtega do osmega mesta pa so se uvrstili Mateja Muzik, Tjuš Aljančič, Vesna Šparovec in Aleš Jazbinšek. Na deveto do šestnajsto mesto seje uvrstil Žiga Jazbinšek. Med mladinkami se je na četrto do osmo mesto uvrstila Andreja Jenko. • (vs) S Triglavom na češko Kranj, 15. septembra - Generalni sponzor košarkarjev Triglava iz Kranja Meggitours iz Škofje Loke organizira v soboto in nedeljo, 19. in 20. septembra, izlet za navijače in simpatizerje kranjskih košarkarjev v Olomouc in Ostravo na Češkoslovaškem. Cena aranžmaja je 70 mark v tolarski protivrednosti. Prijave sprejema Meggitours Škofja Loka, Titov trg 30 (telefon 631-476) ali v Športni dvorani na Planini, telefon 324-972. Odhod avtobusa bo v soboto ob štirih zjutraj. • J. K. Krvavec se pripravlja na smučarsko sezono DO zime generalni remont Kranj, 15. septembra - Franjo Kreačič, direktor RTC Krvavec nas je obvestil, da kabinska žičnica na Krvavec od včeraj dalje ne obratuje. Dostopna kabinska žičnica je doslej vozila na Krvavec ob petkih, sobotah in nedeljah vsako polno uro. Razen gondol-ske žičnice bo do 15. novembra miroval tudi ves žičničarski sistem na Krvavcu. Če pa bo želela izletniška ali planinska skupina na Krvavec, bodo gondolsko žičnico zavrteli, vendar je treba željo nekaj dni prej sporočiti upravi RTC v Kranju na Maistrovem trgu ali po telefonu 216-871. Na Krvavcu so že med letom urejevali smučišča, sedaj pa se lotevajo generalnega remonta žičnic in vlečnic. Dokončana bo tudi dvojna dvosedežnica iz Tihe doline na Njivice. • J. K. Prvenstvo trojk v kropi Kropa, konec avgusta - Košarkarska sekcija Športnega društva Plamen Kropa je organizirala na bazenu v Kropi košarkarski turnir trojk in prvenstvo v metanju trojk. Sodelovalo je šest ekip. V tekmi /a 5. mesto so Pingvini premagali Rinček, v tekmi za tretje mesto je Balerina premagala Kovaški hram, v finalu pa so Palčki premagali G. Jarem. Veliko zanimanja je bilo tudi za tekmovanje v metanju trojk, na katerem je sodelovalo 33 košarkarjev. Vsak je imel na voljo 3 mete iz petih pozicij. Zmagal je Šinkovec pred Hafnerjem in Udirjem. • B. Zupan Gorski tek do češke koče Jezersko, 14. septembra - Planinsko društvo in Športno društvo Jezersko prirejata letos že 6. gorski tek do Češke koče. Prireditev bo v nedeljo, 20. septembra 1992. Start tekmovalcev bo ob 10. uri pri hotelu Kazina na Jezerskem. Proga je dolga 5 kilometrov, vendar je na njej kar 700 metrov višinske razlike. Moški bodo tekmovali v treh starostnih kategorijah - do 20 let, od 20 do 35 let ter nad 35 let. Za ženske tekmovalke bo več kategorij le v primeru, če bo udeležba številnejša. Pa še to! Vsak udeleženec bo plačal 200 tolarjev startnine, organizator pa bo poskrbel za prevoz obleke, pijačo in malico na cilju ter praktična darila.© S. S. Izlet na avstrijska tritisočaka Kranj, 9. septembra - Planinsko društvo Kranj pripravlja izlet na 3105 metrov visoki Schvvarzer Wand in 3358 metrov visoki Ruth-ner Horn. Odhod posebnega avtobusa bo v petek, 18. septembra 1992, ob 23. uri izpred hotela Creina v Kranju. Po nočni vožnji v smeri Beljak - Lienz - Bruneck načrtujejo prihod na planino Schvvarz Alm okrog 5. ure zjutraj. Po zajtrku in pripravi za turo bo na vrsti 5-urni vzpon do Rieserferner koče, kjer bo čas za ogled okolice in počitek. Sledil bo 3-urni vzpon na Ruthner Horn, najlažje dostopen tritisočak v Alpah. Pristop nanj vodi prek grebena, kjer sta še 3128 metrov visoki Gelttal in 3249 metrov visoki Fernerkoepfl. Spust bo po isti poti. Po nočitvi in zajtrku se bodo udeleženci izleta 20. septembra odpravili prek ledenika ali ob njem na Schvvarzer VVand, do koder bo 3 ure hoje. Če bo vreme omogočalo, bo možen še vzpon na bližnji Morgenkofl (3073 m). Sledil bo spust v dolino po isti poti. Za izlet, ki ga bodo vodili Miro Feldin, Tone Grobin in Tomaž Planina, se je moč prijaviti v pisarni PD Kranj. Tam so na voljo vse podrobnejše informacije za turo, ki zahteva visokogorsko planinsko opremo. • S. S. 1.000 MARK ZA ANAPURNO 92 Kraj, 10. septembra - Informativna služba PPC Gorenjski sejem Kranj je sredi tedna sporočila, da se je direktor sejma Franci Ekar podal 30. avgusta na Kredarico na srečanje prek severne stene Triglava. Na apel PZ Slovenije in poziv predsednika Predsedstva R Slovenije Milana Kučana k finančni podpori slovenske alpinistične odprave ANAPURNA 92 pa je kolektiv PPC Gorenjski sejem prispeval 1.000 mark oziroma povprečno 66 mark na zaposlenega. • A. Ž. ^harlesVVohl) 48 DlPLOMIRRNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom grof. Mihe Mohorja ^kimala je. Res razumeš ' N;".prihaja." rnizi akaru'' ' M"Ut'"i "i svinčnikom se je poiavtla pri njuni „K-'I telil T*1 |c vprašal Benjamin. namburgei jc zan^V |(" ,u'Ml;'inin rekel natakarici "Dva " Natakarica si Dol ' Sal*' "-»ročilo m odšla Beniainin |c spet pogledal Elaine Vf SOllcl 1,1 |() ^ei,al. P-1 I'' 'majal / glavo d« iik,,'""1'" K> rckcl' "samo ... samo to si želim, da bi spoznala, 1,SU" "'k'!)., „lk.,ko, nisem tak'" "Torej si bolan ali kaj?" je vprašala. "Bolan?" "Hočem reči, zakaj pa si potem tako slabe volje?" "Ne vem," je odvrnil. "Ze vse odkar sem diplomiral, sem tako nerazpoložen." Elaine si je pogrnila prtiček v naročje. Molče sta sedela, dokler jima natakarica ni postregla. Benjamin je dvignil hamburger, a ga je takoj spet položil nazaj. "Tako sem nerazpoložen," je dejal. "Vse odkar sem zaključil šolo, me nekaj venomer neustavljivo žene v grobost " Elaine je vzela svoj hamburger. "Zakaj pa ne greš več v šolo?" je vprašala. Odletel bi," je rekel. Elaine jc ugriznila v hamburger. Tudi Benjamin je prijel svojega in ga ponesel k ustom, a ga je spet vrnil na krožnik. "Hudo mi je," je dejal, "in želim se ti opravičiti. Kajti sploh nisem takšen." Pokimala je. Benjamin je pogledal hamburger na krožniku, ga prijel in ga ponesel k ustom. Bilo je že čez. polnoč, ko sta se pripeljala pred hišo Robinso-novih in parkirala. Nekaj časa sta molče sedela drug poleg drugega v avtu. Nato se jc Elaine obrnila proti Benjaminu in se mu MSmehnlla. "Bi rad vstopil?" ga je povabila. "Pripravila ti bom pijačo. Ali pa kavo " Benjamin je odkimal. "Pravzaprav," je dejal, "nisem preveč žejen " Elaine je pokimala in spet sta molčala. "No," je rekla, "najbrž bi bilo najbolje, da grem sedaj noter." Benjamin jo je prijel za roko. Obrnila se jc in ga pogledala, on pa jo je potegnil k sebi in jo poljubil. "Benjamin," je rekla tiho, ko je odnehal. "Kaj. Elaine?" "Ali ne bi bilo v hiši udobnejše?" "No, ne ... hočem reči, da ne bi hotel koga zbuditi." "Nikogar ne bova," je vztrajala in segla po kljuki. "Pojdiva noter." "Malo počakaj," jo je ustavil Benjamin. Prijel jo je za roko in jo potegnil nazaj. "Zakaj hočeš noter?" "Ker mislim, da bi bilo udobnejše." "Torej avto ni udoben?" Elaine ga je pogledala izpod čela. "Je kaj narobe?" je vprašala. "Kaj?" "Zakaj nočeš v hišo?" "Oh!" je vzdihnil Benjamin. "No, mislim ... mislil sem, da bi mogoče lahko počela kaj drugega. Lahko bi kam šla." "Prav." Benjamin je pognal motor svojega avtomobila. "Kam pa greva?" je vprašala Elaine. "V bar. Poskušam se spomniti kakšnega v bližini." "Ali ni eden v hotelu Taft?" je vprašala Elaine. Benjamin jo je pogledal. "Mar ni?" je spet vprašala. "Ne morem ... ne morem se spomniti." "Pa pojdiva pogledat," je predlagala. "V Taft?" Pokimala je. "Počakaj no malo," je dejal in zmajal z glavo "Hočem reči, ali ni to precej daleč?" "Le dober kilometer," mu je odvrnila. "Kilometer''" je dejal Benjamin. "Ampak mogoče tam sploh nimajo bara." "Pojdiva pogledat." "Ampak Elaine," je ugovarjal, "hočem reči, zakaj ... zakaj ravno Taft?" GORENJSKI GLAS ♦ 14. STRAN PISMA, OGLASI PREJELI SMO Pisma in odmeve bralk in bralcev objavljamo po presoji in izboru uredništva. Pisma naj ne bodo daljša od 60 tipkanih vrstic, daljša pisma bomo morali krajšati. Pisem brez podpisa ne objavljamo. Naš naslov: GORENJSKI GLAS. 64000 KRANJ. Inšpektor ni dal soglasja Gorenjski glas, 25. avgusta 1992 Pod tem naslovom je bil dne 25. avgusta objavljen nekak članek g. Janeza Štante iz Puštala 92. kjer ugotavlja v vlogi inšpektorja, kaj vse sem zagrešil pri gradnji naravnega bazena v dolini H ras t niče. Na ta članek nikakor nisem nameraval odgovoriti v Gorenjskem glasu, še manj pa zobati češnje z g. Štanto. saj imam z njim zelo slabe izkušnje. Toda na pritisk javnosti sem moral vendarle spregovoriti. Po članku g. Štante je predmetni bazen postal prava atrakcija. Ljudje so prihajali od vse povsod. Hoteli so poleg bazena in kopanja videti še. kako bo hiša g. Štante poplavljena. Ljudje so si zadevo ogledali vsak po svoje, le njihovo mnenje je bilo enako: SOSESKA NEVOŠČ-UIVOSTI! O tem ni dvomil niti človek s "položaja". Prav ti ljudje so me nagovarjali naj vendarle odgovorim, sicer se bom kompromitiral. Končno pa je to priložnost, da povem vse o zgodovini pridobivanja lokacije za izgradnjo ribnika in "sodelovanju" g. Štante pri predmetni zadevi. 1. Travnik ob potoku sem kupil z namenom, da zgradim ribogojnico. Potrebno lokacijo sem naročil pri pristojnem zavodu v Škojji Loki leta 1988. Gospod Štanta je takoj organiziral skupino, ki je odšla k predsedniku Ribiške družine SORA Škofja Loka. ki ima v posesti potok Hrastnico. iz katerega bi se napajala ribogojnica. Ker omenjena skupina le ni imela tehtnega razloga, da bi prepričala predsednika Ribiške družine, da naj ne bi izdala potrebnega soglasja, so le prišli z besedo na dan: "Če bo tam ribogojnica, potem ne bomo smeli več metati smeti v Potok!" 2. Odtok meteorne vode mene ne moti, če teče po mojem travniku. Nikakor pa nisem g. Štanti dovolil, da je meteorna voda pomešana s fekalijami iz njegove greznice. .?. Prvotno se je meteorna voda stekala ob meji mojega travnika v potok, kasneje pa jo je g. Štanta s posegom preusmeril čez moj travnik, oziroma travnik prejšnjih lastnikov. Travnik poplavi vsaka malo večja vodu. zato sem desni breg travnika zavaroval z nasipom. Štantovo meteorno vodo pa sem želel po betonskih ceveh speljati v potok na iftetn mestu, kot je bila speljana prvotno G Štanta se s to izvedbo ni strinjal, zato je dne 18. junija letos sklical sestanek na kraju samem Prišla /e vodogradbena inšpektorica in predstavnik VGP iz Kranja Obe odgovorni osebi sta se strinjali z varianto, torej trase, vendar pa sla zahtevala, da naj opustim gradnjo z betonskimi cevmi ter da naj prekoplfem nasip trapecastega profila, po katerem bo Štantova meteorna voda odtekala direktno v potok G. Štanti pa so naložili, da mora propust pred mojim travnikom izvesti tako, kot so zahtevali od mene Rok za izvedbo, oziroma dokončanje del je bil postavljen do 24. junija letos. Prilagam predmetni zapisnik Dogovoren prekop je bil izveden strojno 24 juni/a V petek (po prazniku), me je v jutranjih urah obiskala vodogradbena inšpektorica (bila /e zelo razburjena I in mi rekla, da nima izkop primernega padca. Z inšpektorico se nisem hotel pogovarjati, niti nisem šel na gradbišče, saj je dela izvajalo grad- beno podjetje in sem verjel, da je delo kvalitetno izvedeno. Kasneje sem le odšel na gradbišče in ugotovil, da ima inšpektorica popolnoma prav. Še prejšnji dan je bil izkop pravilen, naslednji pa ga je "nekdo" tako "popravil", da po njem voda res ne bi odtekala. V ponedeljek. 29. junija, je bagerist ponovno popravil izkop, vendar je bil čez nekaj dni spet delno zasut. 5. avgusta sem ponovno z bagrom skušal odstraniti "čudežno" zasuti izkop, vendar, je g. Štanta ponovno poklical gospo inšpektorico, ki ni dovolila popravila izkopa in zahtevala od bagerista. naj odpelje stroj. Bagerist je svoje delo opravil, toda čez nekaj dni je bil izkop spet delno zasut. Ob zaključku članka vaš novinar M. G. ugotavlja, da bi lahko eden ali drugi odstranil nekaj peska, tega dela sem se lotil ročno. Toda glejte, čez pol ure sta me že obiskala dva miličnika, ki ju je "naročil" g. Štanta. Sedaj pa jaz vprašam g. Štanto? Ali mogoče ve. kdo je kar trikrat zasul izkop0 Ali. ker mije z inšpekcijo in miličniki hotel preprečiti, da bi bil izkop pravilno izveden, bi s tem dosegel, da bi mu v primeru dolgotrajnega dežja res zalilo hišo? NE VEM'> Tu se pojavi še drugo vprašanje. Iz priloženega zapisnika je razvidno, da mora tudi g. Štanta do 24. junija izvesti izkop, pa ga do danes še ni. Kaj gospa inšpektor, ki je bila na kraju samem tega nevidni? G. Štanta je letos izkopal tik ob potoku poni-kovalnico za fekalije iz greznice. To sem pokazal gospe inšpektorici, vendar je zamahnila z roko. Mogoče bo pa to bolj zanimalo predsednika ribiške družine. Upam, da bo g. Štanta sedaj zadovoljen, da bo popazil, da ne bi ponovno kdo zasul izkopa, saj bo vedel, kako izgleda, ker ga je fotografiral, prav tako pa se bosta situacije zapomnila oba miličnika. G. Štanta zlonamerno natol-en/e v svojem članku, da sem prejel 24 (štiriindvajset) odločb Prejel sem dve odločbi in sicer eno od vodogradbene inšpektorice in drugo od urbanistične inšpektorice. Torej dve! G. Štanta trdi. da proti meni nima nič. Jaz pa imam proti njemu. Vsako leto nam pokosi in odpelje travo z naše manjše parcele nasproti njegove hiše. Kljub temu da sem mu pred pričami že večkrat to prepovedal in kljub odvetnika vi grožnji, je letos spet dvakrat kosil in obral slive. Takemu človeku rečemo Solatar Pa brez zamere, saj končno proti g. Štanti nimam nič. Stane Oblak Puštal 92/a, Škofja Loka V. d. program v. d. ljudi Odgovor pozna samo - eter Pravijo, da so najboljši tisti teksti, ki so napisani »iz človeka«. Vendar pa tokrat velja sa mo drugi del le misli. Ne gre ni noben »dober tekst o Radiu Kran/«, gre končno :a eno siirno dfjStVO povedali naravnost' I brk' Iz oči v oči. Ali kakor je (če se prav spomnim Martina Krpa na) rekel že »rajnki Jerne/ko na Golem Ali ga bom s pogačo pital, kadar se s kom kregam ' Kar na/ ga zaboli, to mu zabrusim'« Kranjski (nesrečni) radio ima ■<■ NMJM) -godovmo Ampak pri vsem tem vsi pozabljajo na bistvo, na prekletstvo nad kranjskim etrom radio je »rodila« prejšnja oblast (njen izvirni greh) iz skupnih, naših, (zdaj)davko-plačevalskih sredstev Nova oblast je ob tem v politični igri namignila na vse mogoče umazanije ob rojstvu »gorenjskega srčka« Nobena (do zdaj) ni v pravni državi dobila sodnega epiloga. A blato /e padalo po w< vilnih ljudeh. Nato je radio »objela« novo oblast in (njen izvirni greh)postavila s subtilno igro ali kavbojsko ostrino (kakor je bilo pač treba ravnati) »svoje ljudi«. Ne zatiskajmo oči pred dejstvom, da je »večnim« v.d. šefom radio bil - pribežališče. Gospod Peter Tomazin seveda ni bil noben strokovnjak, da o izobrazbi ne govorimo. Bil pa je - ob pravem času na pravem mestu. In je postal v. d. direktor, ki ga zdaj vsi malce »pljuvajo«. Ko pa so ga pripeljali skozi vrata, so sklonili glave... Podobno je z mojim cenjenim kolegom Vinkom Be-štrom. Po »streloviti« karieri v pokojnem časopisu Demokracija je postal »specialist za radio«. Ki zdaj zahteva »profesionalnost« in pozablja, kdo in kaj in kako ga je »potisnil v eter. Dodati pa je treba, da to še ni vse. Radio je namreč izgubil tako prejšnjega urednika kot glasbenega urednika, direktorja pa je odpihnil že prvi val »demokracije«. Zato je radio šele v zadnjem obdobju dobil prvo profesionalno novinarko z visokošolsko izobrazbo. Medtem pa so se pojavili na radiu ljudje, ki zdaj oblikujejo »odbore za odstavitev...« in pridno delali in zaslužili. Pri tem se niso vprašali, kako ljudje po Gorenjski (in drugod) »požiramo« to ljubljansko spakedranščino. bolestno reklamiranje določenih idej in še in še. Dušan Uršič je lahko odličen glasebnik. njegov besedni zaklad pa je na ravni »ljubljanskega kafiča«, da o slaboumnostih ob »sloviti tomboli« niti ne pišem. Dokler je šlo, so vozili skupaj, ko ni šlo več - so se popljuvali med seboj. Podobno velja za različne specialiste za jahalni in sploh konjski šport, ki so »novim v.d. šefom« seveda izkazali - lojalnost. Logično. Noben profesionalni, izobraženi urednik pač ne bi trpel pocukra-nih radijskih kontaktov, kjer ves program temelji na sladkobnem čvekanju, na prilizovanju sponzorjem in reklamarjem. da je človeku slabo. Seveda pa so med tistimi, ki so razdajali »svoj jaz m svo/ glas« bila tudi dekleta z »jasnim političnim programom«. kt \o ga veselo razdajala v etru. Ob tem sem (ne edinkrat) javno protestiral »v eter«. Program Radia Kranj pa je postal strežba okusom deklic, ki doma sanjarijo o prvih poljubih in si zraven zaželijo »še en komad ali slikic«, da o bolestnem ponavljanju spolov niti ne pišem. Spoie-samoreklamo pa vedno ponavlja tisti, ki je prepoznaven po spolih, namesto po programu Sam sem bil njega dni pobudnik zasnove programa, avzor številnih rubrik, ki jih je pridno »posvojil« še Dušan Rogelj, da o sedanji garnituri v.d.-jevcev niti ne pišem. Najbolj pa me kot poslušalca boli dejstvo, da /<■ ne mogoče slišati korektno pripravljena poročila m na radiu v naši, goren/ski oddaji novic poslušam prepisane in prežvečene ter zastarane zadeve' Ob tem pa je radio seveda ■stalno prisoten« v Bobovku, k/er jahajo, pa pesmice po željah vrtijo, pa malce kontakta v slogu »dober dan. kako ste. pokličite...« Še sreča, da je vsai ena profesionalna novinarka na radiu uveljavila tudi temu primeren pristop' Mladi sodelavci radia (in tja so M Valih trume irna/o nad suho se en ■•/>/< hozji« Slovilo »preizkušnjo govornih sposobnosti«, k/er so kriteriji silno »raztegljivi« In lako /e imela kolegica Irena Oman »naenkrat« govorno napako, prej pil /c bila pred mikrofonom lahko »od jutra ilo večera«!'' Kje so tu kriteriji profesionalnosti, izobrazbe, stroke ' Povsem napačno pa je, da edini razlog tedanja V.d ekipa vuli v skupščini Slednja /e pač odsli-kava Kranja in občine loda hi 1/1*0 ima genetsko zasnove Ugodno /c vplivala na srečen konec osamosvajanja Slovenije. mu OGLASI @217-960 hal p i iz A DELOVni CAS: VSAK DAN OD 830 - 2200 NEDELJA OD 1 1 00 - 22°° aparati stroji PANASONIC - brezžični telefoni, tajnice in faxi, novo - nerabljeno, prodam. ® 632-595 11691 SERVOSTABILIZATO.R 220 V 50 HZ, 10/20 KVA, avtomatska regu-lacija, prodam, g* 85-429 12617 TRAKTOR TV tip 826, nov, nera-bljen, prodam ali menjam za oseb ni avto. * 46 721 12618 KOMBINIRANO PEČ Feroterm, (olje, trda goriva), 45000 ccal, rabljeno eno sezono, ugodno prodam ^ 422-418 12634 BARVNI TV Orion digital, ekran 51 cm, prodam 327-613 12652 OLJNI RADIATOR 3 KW, popolno ma nov, ugodno prodam ® 77 083 12680 TERMOAKOMULACIJSKO PEĆ 5 KW in PEČ za etažno centralno, prodam g 47-627_^2686 MLINČEK za sadje, prodam, 77-969_12687 HLADILNIK, rabljen, ugodno prodam. Dolenc, Šutna 40. ® 44-653 _12697 OVERLOOCK PFAFF, 5-nitni, novi nerabljen, ugodno prodam 215 650_12705 RAČUNALNIK PC AT, 1 MB RAM, 40 MB HD, Hercules, prodam. * 241 -348 _^2709 Kombiniran ŠTEDILNIK Gorenje, dobro ohranjen, ugodno prodam ■g 74-246, Lesce_12731^ INFRA PEČ, prodaam. ® 802-040 _ 12738 HLADILNIK, 175, literski, prodam. <& 57-209 12741 cr. material Prodam PARKET lamelni m klasi- čni. Koseljg47-193_12563 BETONSKE ZIDAKE, 30 cm, Jjj kosov, prodam za 3000 SIT *8 403 047_12623 VHODNA VRATA, dobro ohranjena, poceni prodam 621-806 , _12635 VRATA in OKNO, rabljeno, P'°c dam, g 218 671_126« ŠPIROVCE, BANKINE in SM^' KOVE DESKE, prodamo. Podreča 47 g 401-194_ 12657 OKNA, rabljena in VRATA z roletami, prodam 422 553 1267' 2. Med največje nasprotnike osamosvajanja omenjate bivše komuniste, razne tovariše: Školče, Šetince, Ribičiče, Zlobce. Med to druščino bi mirne duše lahko uvrstili tudi Kučana in Drnovška - je ista šola. 3. Ob branju poglavja "Ugašanje Demosa" pa me boli srce. Obrača se mi. Vsak dan poslušam in berem politike na oblasti govoriti o tem. zakaj je razpadel - ugasnil Demos. Za mene Demos ni razpadel. Prodan je bil za oglodano kost bivšim komunistom. Prodal ga je tovariš Pučnik in njegovi priskledniki v želji po oblasti tovariš Pučnik jc s to kravjo kupci/o podaljšal agonijo komunistom za več let. Za oglodano kost pravim zato. ker komunisti dajo malo in vzamejo vse. Trenutno si tovariš ftičnik lahko privošči razkošna državna potovanja in "mastno" plačo kratkem času lahko izgubi vfr Zgodovina slovenskega narode mu te kravje kupčije ne bo nikoli oprostila. 4. Iz prebrane knjige ug°ia'. vljam. da ste tudi vi. go^P"1 Janša zelo uspešno sodeloval1 pri pogonu gospoda Peterleta ne z japonskim tel«. a,n,m Pasom! Naročilo na ^!±o*my±w_11320 kor|kurenčnih cenah čistim tal hB -'-"'oncnin cenah čistim tal stekl >('8' oblaziniono pohištvo, » k-jT^ površme in avtosedeže 5.632_437_12493 s^j^AVTOALARMI. aenzor-«>rc ,lT,l-KE, prodaja, montaža ^LigL.. 12527 ostalo dar^°rYA ln BREZOVA DRVA, pro ^L°i^ovljeJ3__ 12614 620 ^.'o m88ana, prodam. « g^pL.__12621 Do\/(Klr?RVA in »makovo HLO-—' 43 488 g-^ZJM^odam. W 43 488 403 rjni8 narn«kanje, prodam. « 12636 J lignit •°n^ S,T'kosi 6 700.00 SIT * riavi pretnog 0S| m kocke 10 800,00 SIT p HANTIHAM0 KVALITETO' i^r\^ILANAWACEKA. IK ,N NU!M,,,A,Ni J*«WRČEKd.o.o., Kranj 064-215-047 «|| ' PRIKOLICO za hlode s hiapom ali brez, prodam. S 64-248 12640 VRATCA za kmečko peč, 60 x 50 cm, nerjaveče, prodam. « 84-451 12659 HRASTOVA SODA, 300 I in HRA-STOVO KAD, 300 I, dobro ohranjeno, ugodno prodam. « 70-238 _12678 KOSTANJEVI KADI, 700 I , za na-makanje. Marinčič, Černivec 18/a, Brezje. « 79-027 12694 "PIRŠ" - poslovni imenik, nov, pro-dam za 8000 SIT, « 632-853 12698 Dve KADI, novi, za namakanje, prodam. « 65-452 12710 Suha kostanjeva in hrastova DRVA, pordam. « 65-518 12720 BUKOVA DRVA, za kurjavo, ugod-no prodam. Orehovje 14, Kranj VIKEND S0LA NEMŠČINE • za odrasle • za dijake Inf. po tel.: 621-998, KON Škofja Loka, Podlubnik 253 pridelki JEDILNI KROMPIR, prodam De beljak Milan, Podbrezje 150 « 70-069 12624 JEDILNI KROMPIR, prodam. Zgo-ša 47/a, Begunje. 12637 DROBNI in JEDILNI KROMPIR, prodam « 421 345 12650 KRMILNI KROMPIR, prodam. Až-man. Suha 5 12655 GROZDJE - malvazija, rebula, merlot - prodam Saksid 7, 65294 Dornberk « 065/56 784 12673 SENO, kupim, « 49 071 12717 JABOLKA za ozimnico, neškro pljena ter sladek MOŠT, prodam « 51 009, Požun_12729 KORUZO za silažo, stoječo, prodam « 061/823 653 12730 posesti GARAŽO, oddam Ručigajeva 20, Kranj_12625 KUPIMO, PRODAMO. ZAMANJA MO več različnih hiš, novogradenj in parcel na Gorenjskem Med drugim prodamo starejše hiše v Kranju, Olševku, Tržiču, Kamni Go rici, Ljubnem, Gorenji vasi, itd Hi se v škofji Loki, Strahinju, Pod brezjah, Križah, itd Novogradnje na Orehku.Drulovki in Zapužah APRON NEPREMIČNINE. Likozar jeva 1/a, Kranj, « 214 674, torek in četrtek popoldan, sreda in petek, dopoldan 12662 HIŠO v okolici Jesenic, starejšo , prodam « 891 355, po 15. uri prireditve PLESNA ŠOLA KRANJ, vabi v te čaje družabnega plesa, otroško plesno šolo, športni ples, aerobika, jaz/ balet « 41 581 12261 PLESNA ŠOLA v Radovljici, v dvo rani ŠPORTNEGA DRUŠTVA, vpi suje nove kandidate « 41 581 NOVO V KRANJU MENJALNICA D-D Publikum na Bleiweisovi 16 Itoćno lim. k|« spreiemtmo mal« oglts« za Gorenjski glasi poslovni stiki Nujno potrebujem 10 000 DEM za dobo 6 mesecev 9 328 101 12643 poznanstva 57 letna vdova, osamljena, želi spoznati prijatelja iz okolice Bleda za skupno življenje šifra: SREČA 12682 razno prodam KADFTT D, letnik 1988, TOMOS AVTOMATIC in HARMONIKO BS AS, prodam Bašelj 28, Preddvor _12660 Za pisarne, restavracije in podob ne objekte prodam krasen FIKUS « 328 398_12665 stan. oprema OMARO za dnevno sobo. več|o, (»<><«">! pmd.im « ;»U 463 12606 ORGANIZIRAMO KOMISIJSKO PRODAJO RABLJENEGA POHIŠTVA • OCENITEV • PREVOZI • DEMONTAŽA IN MONTAŽA • PRODAJA INF. PO TEL: 214-554 od 9. -12., in od 16. do 18. ure KAVČ, dva FOTELJA in klubsko MIZO, ugodno prodam. « 324-241. _12641 Ugodno prodam popolnoma nov TOPLI POD 3x3,20 m (vzorec parketa). « 328-398_12664 STILNI TROSED - dva FOTELJA in dve PREPROGI, prodam. « 52-314 12685 šport PLANINSKE ČEVLJE št. 39 in 40, prodam. « 52-108, zvečer. 12656 storitve VLEČNE kljuke montiram. « 633-506, popoldan 11253 AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter žaganje dreves, vas čaka, g 73-120 11673 Izdelovanje štampiljk in zlatotisk. Slovenski trg 7, Kranj, « 217-427 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, pošljemo prospekt. Role tarstvo Berčan, « 061-342-464 ali 061/342 703 11944 NON STOP SERVIS vseh tipov TV, avdio, video aparatov. Specializirani smo za SONY, PHILIPS. SHARP.« 218-210 12086 FOTO OUICK - expres razvijanje filmov in fotografiranje za doku mente Britof 296. « 064/241 -495 EMAJLIRANJE kopalnih kadi z uvoženim materialom, garancija dve leti « 66 052 12166 OPRAVLJAM prevoze do 17 oseb « 65 461_ 12274 STEKLARSTVO SELIŠKAR zaste klitev balkonov in teras. «061/272 381. delavnica, doma« 061/266 211 12666 EMAJLIRANJE kopalnih in tuš ka di z uvoženim materialom, garan cija 2 leti « 66 052 12667 POSTAVITEV kmečkih PEČI, zida-nih ŠTEDILNIKOV, KAMINOV, stenske talne KERAMIKE. « 65 773 __12668 SERVISIRANJE in obnova PRAL NIH STROJEV,« 74 809 12737 ŠOLA TUJIH JEZIKOV Kajuhova 11, Tel: 78-313 stanovanja DVOSOBNO komfortno stanova nje v strogem centru Jesenic, veli kosti 57 kv m., cena ugodna, pro damo « 85 406 ah 861 204. do poldne. 12642 Resen študent išče SOBO v Kra niu « 061/786 173, med 7. in 21. uro._12649 PRODAMO, KUPIMO, ZAMENJA MO, več različnih stanovanj na Gorenjskem Med drugim proda mo garsonjere na Bledu, Lescah in Kranju, enosobna stanovanja v Kranju, škofji Loki, Železnikih, Je senicah, Podnartu, itd Več sobnih stanovanj v kranju, Škofji Loki in Medvodah APRON NEPREMIČNI NE, Likozarjeva 1/a, kranj « 214 674 torek, in četrtek popoldan, sreda in petek dopoldan DVOSOBNO STANOVANJE, opremljeno, v Kranju. 49 kv.m., ze lo ugodno prodam Kondič Mara, Begunjska 9, Kranj. 12669 Študentka NUJNO išče SOBO v Kranju Možnost kuhania « 065/22 122, od 18 do 20 ure, Ro mana_12672 STANOVANJSKO PRAVICO, kupi-mo.f 216 513_12675 ENOSOBNO stanovanje s telefo nom, najamem. « 326-090 12692 DVOSOBNO stanovanje v Rado vljici, prodam « 723 677, popol dan _12701 GARSONJERO v Škofji Loki v Groharjevem naselju, 23 m2, pfb dam « 622 685 (zvečer) KAMNOSESTVO Kasper, Na kalu 16, NAKLO, tel. 47 HVfi izdelava nagrobnih spomenikov Za POMOČ v stanovanju sprej-mem sostanovalko z lastno opremo. Stroške si bova delili. Predplačilo zaželjeno, ni pa pogoj. Stare Marija, Planina II, Tuga Vidmarja 6, Kranj._12708 V Kranju kupim DVO ali DVOIN-POLSOBNO stanovanje s telefonom, centralno in balkonom. « 328-188_12713 vozila deli 126 P, po delih in VETROBRAN-SKO STEKLO za Zastavo 101, pro-dam. « 48-065_12616 CITROEN BX, VISA, GS... - rabljeni deli in odkup nevoznih avtomobilov Citroen. « 692-194 12683 vozila_ PEUGEOT 405 GR, letnik 12/1988, prodam« 242-100 12626 RENAULT TRAFIC, letnik 1982, po-treben manjšega popravila ter dve TEHTNICI Libela, max 10 in 20 kg, ugodno prodam. « 70-676, v večernih urah. 12630 RENAULT 4 TL, letnik 1980, pro-dam« 64-218 12632 ZASTAVA 750, letnik 1982, registri-ran do 5/1993, karamboliran, pro dam. Štirn, Zgornje Jezersko 137 12639 ZASTAVA 101, v voznem stanju, prodam za rezervne dele « 47 342_12645 JUGO SKALA 55, letnik 1989, cena 5200 DEM, prodam. « 74 359 12648 ZASTAVA POLY, letnik 1987, pro-dam« 57 585 ali 222-095 12651 MERCEDEZ 406, letnik 1974, pro-dam. Dobnikar Franc, Zg. Brnik 132, Cerklje 12677 FIAT 850, letnik 1981, prodam. « 216-149 12688 ZASTAVA 101 GT, letnik 1985, pro dam « 212 681_12691 ZASTAVA 101, letnik 1979, registri ran do 7.7.1993 Fujs, Gorenjskega odreda 14, Kranj 12695 BMW 320. letnik 1978, prodam ali menjam za Uno, AX, R5. « 73-017 12696 CX 20, letnik 1984, prodam. Zgornja Kokra 29_12700 DIANO, ugodno prodam. « 403 316 12702 OPEL KADETT LS, limuzina, star 3 leta, prodam « 41 441 12715 LADO 1300. letnik 1986, prodam « 77 077_12716 ZASTAVA 101, letnik 1974, registri-ran do 2/1993, prodam « 213 644 _12723 UNO 60 S, letnik 1986 in JUGO 60, letnik 1989, prodam. Predoslje 121, po 14 uri_12724 FORD ESCORT, 1.1. letnik 1982, le po ohranjen, prodam. Zariška 13, Kranj Drulovka 12725 JUGO 45, letnik 1987, prodam Pfajfar Stane, Finžgarjeva 28, Les ce, ogled po 17 uri 12726 LADO KARAVAN 1300, letnik 1987, registriran do 7 1993, prodam. Ov siše 17, Podnart 12735 VOLKSVVAGEN 1200 J. letnik 1975, prodam « 45 114 12740 zaposlitve Iščemo ZASTOPNIKA za delo na terenu, stimulativen zaslužek « 325 526_12544 Iščem GRADBENO SKUPINO za večja gradbena dela Orehovlje 13. _12615 Mednarodna italijanska družba iš če sposobne in komunikativne VODJE SKUPIN in PRODAJALCE z ustreznimi izkušnjami v direktni prodaji za organizacijo in prodajo na področju Slovenije Možnost zaslužka nad 2 500 DEM, odvisno od dela, sposobnosti in želje po napredovanju « 79 970, Rozman Bojan, sreda od 9 do 11 ure. ___12619 Mlajši upokojenec kovinske stroke sprejme delo na dom VRTANJE IN REZANJE navojev do "m8" z lastnim strojem Šifra: KAKO VOST__12627 Iščem žensko za VARSTVO dveh otrok in POMOČ v gospodinjstvu • 75 618_ 12661 AKVIZITERSKA PRODAJA dober /.islu/.-k -£> 310 146 12670 Nudimo honorarno in REDNO ZA POSLITEV vsem, ki so pripravljeni delati « 59 159. dopoldan 12684 PROFESORICO tujih jezikov za delo z otroci IŠČE zdravniška družina.« 213-034_12704 Redno ali honorarno zaposlim SLAŠČIČARKO ali SLAŠĆIČAR-JA. Šifra: SLAŠČIČARNA 12707 PIZZERIJA TONAČ, honorarno sprejme DELAVKO za čiščenje prostorov.« 422-271 12727 KNJIGOVODJA za trgovino, iščemo« 391-929_12739 Nudimo vam dinamično DELO z možnostjo visokega zaslužka. Vabljeni tudi vodje skupin. « 47-415, od 19. do 21. ure 12742 živali Rjave JARKICE ter manjše in večje PRAŠIČE, prodam. Stanovnik, « 65-546 12584 BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam« 061/824-074 12629 BIKCA simentalca, prodam za re-jo. Žabnica 30. « 44-573 12638 KOKOŠI, enoletne, in KRAVO po izbiri, prodam. Ažman, Suha 5 _12654 DVA MLADA MUCKA, oddamo. « 241-831_12658 NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, primerne za šolanje, prodam. « 421-271_12674 BIKCA, starega en teden, prodam. « 70-045_12690 Črnega LIPICANCA žrebčka, stare-ga 6 mesecev s pedigrejem, odličnih staršev (športni tip v.v. matere 162 cm), ugodno prodam. « 70-340, zvečer 12719 TELIČKO simentalko, težko 130 kg, prodam« 73-181_12721 KRAVO, dobro mlekarico, ki bo oktobra tretjič telila, prodam. Če-bulj, Vopovlje 16, Spodnji Brnik V SPOMIN Minulo je žalostno leto, odkar nas je tragično zapustil dragi mož, ati, sin, brat in stric JANEZ KOŽELJ Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. Utihnil je tvoj glas, obstalo je srce, ostali so le sledovi pridnih rok. Hvala vsem, ki ga niste pozabili, postojite pri njegovem grobu in prižigate sveče! Milje, 12. septembra 1992 V SPOMIN m^L Ji Minuli žalostni sta leti dve, odkar zapustil dom, šport in tvoje drage si. Na tvojem grobu rožica cveti, ki grenka solza jo rosi. 8. septembra mineva dve leti, odkar nas je zapustil dragi sin, brat in stric MARJAN KROPAR Vsem, ki se ga kakorkoli spominjate, iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA V 94. letu nas je zapustila IVANA POTREBUJEŠ Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, g. župniku iz Poljan in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz Tovarne avtopnevmatike Sava Semperit - delovne enote Konfekcija FRANC STARE rojen 1948 Od njega so se poslovili v družinskem krogu v petek, 11. septembra 1992, ob 16. uri na pokopališču v Predosljah. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ SLOVENIJA IN SVET Predsednika v Sloveniji Na nekajurni obisk v Slovenijo je v nedeljo prišel tudi posebni odposlanec generalnega sekretarja OZN Cyrus Vance, sopred-sednik ženevske mirovne konference o Jugoslaviji. Danes bo obiskal Slovenijo predsednik Republike Madžarske dr. Arpad Goencz. Program pomembnega državniškega obiska predvideva pogovore s predsednikom predsedstva'Re-publike Slovenije Milanom Kučanom, predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom, predsednikom skupščine dr. Francetom Bučarjem in ljubljanskim županom Jožetom Strgarjem. Med dvodnevnim obiskom v Sloveniji se bo madžarski predsednik sešel s predstavniki Madžarov v Sloveniji. V začetku oktobra pa je napovedan obisk predsednika Republike Hrvaške dr. Fra-nja Tudjmana. Obisk utegne biti pomemben za nadaljnji razvoj sodelovanja in odnosov med Slovenijo in Hrvaško, v katerih so mnoge moteče točke, hrvaški sabor pa med drugim še ni ratificiral sporazuma o gospodarskem sodelovanju med sosednjima državama, odnose pa so zaostrile tudi nekatere izjave predsednika dr. Tudjmana pred volitvami in takoj po ponovni izvolitvi za predsednika. Obe strani si bosta imeli med obiskom marsikaj povedati. Med priprave na ta obisk je sodil tudi sestanek strokovnih delegacij slovenske in hrvaške vlade, pred tem pa se bosta sešla tudi predsednika vlad obeh držav dr. Janez Drnovšek in Hrvoje Šarinič. Vodja slovenske delegacije dr. Andrej Kumar je sestanek ugodno ocenil, govorili pa so o izhodiščih za gospodarsko sodelovanje, plačilnem sporazumu, sporazumu o meji ter sporazumih o leasingu, bančništvu in zavarovalništvu. Slovenski minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber in hrvaška ministrica za prosveto, kulturo in šport Vesna Girardi -Jurkič pa sta v Ljubljani podpisala protokol o šolskem sodelovanju med državama. Protokol ureja sodelovanje visokega šolstva, med drugim vpis na univerze, kjer bo veljalo načelo recipročnosti. Starejši študentje bodo lahko študirali po starem sporazumu. Kmalu bo sklenjen obsežnejši sporazum, ki bo urejal celotno področje kulture in prosvete. Na pragu dveh evropskih ustanov Vse kaže, da bo Slovenija kmalu sprejeta v Evropsko banko za obnovo in razvoj. To je povedal predsednik omenjene banke Jacques Atalli med obiskom v Sloveniji. O sprejemu Slovenije mora odločati še direktorij. Slovenija naj bi dobila del delnic bivše Jugoslavije, ki naj bi jo izključili iz te organizacije. V začetku prihodnjega leta pa lahko pričakujemo tudi sprejem v Svet Evrope, v katerem je sedaj 27 držav Evrope. Predstavniki Sveta so med obiskom v Sloveniji potrdili demokratični razvoj slovenske države, pozitivno pa je odmeval tudi sprejem volilne zakonodaje v slovenskem parlamentu. Svet bo na decembrske volitve poslal svoje opazovalce. Slovenija ima v Svetu Evrope položaj posebne gostje. • J. Košnjek V Liberalni internacionali Liberalnodemokratska stranka in Demokratska stranka sta bili na kongresu Liberalne internacioanale v Mainzu sprejeti med članici opazovalki. Kot opazovalkam jima ni treba plačevati članarine, nimata pa pravice glasovanja. Taka mednarodana uveljavitev je doslej uspela le Slovenskim krščanskim demokratom. Geslo Liberalne internacionaie je: ni ekonomske svobode brez politične. Kravji bal v Bohinju GASILCI PREIZKUSIL] NOVO OPREMO - Predvčerajšnjim, v sredo popoldne, je Gasilsko - reševalna služba Kranj organizirala na kokrškem mostu pri hotelu Evropa v Kranju vajo v reševanju iz globine s pomočjo motorne lestve, med katero je preizkusila nov tip nosil. Z njimi je moč zagotoviti večjo varnost pri delu in zanesljivejši transport ponesrečenca. Za celotno reševanje, ki so ga izvedli prvič na ta način, je 6 poklicnih gasilcev potrebovalo le 20 minut. Ta čas bo moč z urjenjem še skrajšati. S. S. - Foto: P. Kozjek Dva mrtva na avtocesti - Včeraj zjutraj se je na delu gorenjske avto ceste med Kranj-vzhod in Kranj-zahod pripetila huda prometna nezgoda, ki je terjala dve mladi življenji. 20-letna študentka I Jesenic Alenka Hrovat je z Z 128 peljala proti Ljubljani. Med prehitevanjem je trčila v nasproti vozeči tovornjak Kranjskih mlekarn, v katerem je bil za volanom Zlatomir Bo-diroža iz Kranja. V silovitem trčenju sta umrla študenta llro-vatova in njen sopotnik, leto mlajši Mitja Zvokelj. • H. J., foto: P. Kragelj Veselje v Bohinju Ukane, 13. septembra - Minulo nedeljo je bilo veselo v Ukancu, kjer je bila tradicionalna etnografsko-turistična prireditev Kravji bal. Tako kot vsa leta doslej so prireditelji pripravili kulturni in zabavni program, ki so ga popestrili z značilno kulinarično ponudbo. Najzanimivejši del Kravjega bala se je začel že v dopoldanskih urah, ko so pastirji z okoliških planin tako kot v starih časih prignali krave v dolino. Ob Bohinjskem jezeru se je tako zbralo kar lepo število govedi, kasneje pa so krave odgnali v staje, nekaj pa se jih je razkropilo po okoliških travnikih. Zabavni del je začel Alpski kvintet, ob lepem sončnem vremenu in visokih temperaturah pa je za zabavo poskrbel še Slovenski kvintet, nastopila pa je tudi Gorjanska pihalna godba. Sicer pa brez domače bohinj- ske in lovske kuhinje Kravji bal ne bi bil to, kar je, tako pa je dišalo po žgancih, kislem zelju, masovneku in tudi po pravem lovskem golažu. Med uglednimi gosti je bil tokrat prvak Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik. Turistično društvo Bohinj je tokrat prireditev popestrilo tudi s tekmovanjem gozdnih delavcev, ki so se pomerili v žaganju z motornimi žagami Sachs Dolmar. In čisto na koncu seje Kravji bal spremenil v veselo rajanje do poznih popoldanskih ur. Krave so bile kljub sladki planinski paši zadovoljne tudi z bohinjsko travo. Gozdni delavci so žagali pod budnim nadzorom sodniške komisije. • M. G., foto: K. Prf mru Na tisoče planincev na tromeji Rateče, 14. septembra - Minulo nedeljo, 13. septembra, se je v izjemno lepem vremenu na 13. srečanju na tromeji nad Ratečani zbralo več tisoč planincev, ki so na tromejo prišli iz različnih smeri. Organizatorji: turistični delavci iz Trbiža, Podkloštra in Rateč so tudi letošnje srečanje odlično organizirali, saj je bila tako na slovenski, italijanski in avstrijski strani meje zelo veselo: pestra gostinska ponudba in glasbeni ansambli. Na slovenski strani je za dobro razpoloženje igral ansambel As iz Cerkelj, na vseh treh straneh se je plesalo, zapeli so pevski zbori... Letos posebnega protokola ni bilo, župani treh obmejnih mest so si le prijateljsko stisnili roke. Jože Grm iz Ljubljane: »Letos sem prvič na tromeji nad Ratečani in moram reči, da _ je imenitno, fs Brat, ki je stalni udeleženec tega pohoda, mi je vedno pripovedoval, kako lepo je na tromeji, zato sem se letos odločil za pohod. Zanesljivo bom še prišel, kajti vzdušje je enkratno!« r* w M (ilka Benedi-jgr "i^^B člč / Jesenic: P£< »Ce je lepo vreme, gremo vedno radi kam v naravo. Zato smo se letos tudi odločili za pohod na tromejo, kjer je vedno zelo veselo in zabavno. Gostinska ponudba je odlična, za dobro vzdušje pa poskrbijo različni ansambli Ideja o takšni prireditvi - srečanju planincev iz treh sosednjih dežel - je vredna vse pohvale.« Zdravko Crv z Jesenic: »Vsako leto se z družino odpravimo na tradicionalni pohod na tromejo -samo lani nas ni bito. Vidim, da ljudem ta pohod veliko pomeni in zelo radi prihajajo To je veselo in nevsiljivo druženje prebivalcev treh dežel. Letos je po mojem mnenju rekordno število obiskovalcev, vidim pa, da je prišlo veliko mladih.« Janko Lavtar z Jesenic: »Vse do zdaj sem bil tisti dan, ko je bil pohod na tromejo, vedno v službi in tako nisem mogel priti. Letos je prvič, da sem se pohoda lahko udeležil in moram reči, da je srečanje na tromeji odlična zamisel. Zdaj, ko je pohod prvič v samostojni Sloveniji, [c Še posebej slovesno Gibanje je povsem svobodno, prej so bili vedno potrebni potni listi« Marija Zupančič iz Ljubljane: »Na tromejo gremo vedno radi: ponavadi v tem času letujemo v Kranjski Gori in komaj čakamo, da gremo ob lepem vremenu peš na tromejo. Srečanje prebivalcev treh dežel je zelo zanimivo in vedno zelo prijetno in zabavno.« • D. Sedej STOLPEC ZA UPOKOJENCE Srečanja ob ročnih delih - Sekcija za ročna dela pri DU Kranj vabi upokojenke in upokojence, ljubitelje ročnih del, na srečanj«' vsak torek od 16. do 18. ure. Prvo srečanje bo.15. septembra oD 16. uri v prostorih DU v Tomšičevi 4, drugo nadstropje. Običaji pod Storžičem - Društvo upokojencev Kranj vabi v nedeljo, 20. septembra, na Povije, kjer bodo ob 14. uri prikazali običaje in dela nekoč pod Storžičem. Po programu bo piknik. Avtobf odpelje s kranjske postaje ob 13.25, povratek ob 18.25. Kopanje v Čateških Toplicah bo za kranjske upokojence v sredo, 23. septembra, odhod ob 7. uri izpred kina Center. Cena 400 tolarjev. Prijave vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure na DU Kranj. Brigadirsko srečanje Ljubljana V soboto, 19. septembra, bo ob II. uri na Trgu republike srečanje brigadirjev mladinskih delovnih brigad llj mladinskih aktivistov. Proslava je posvečena 50. obletnic' ustanovitve prvih slovenskih brigad NOV. Pol ure pred pr°' slavo bo zbor pri Cankarjevem spomeniku ob vhodu v Oskarjev dom, po proslavi pa bo na Gospodarskem razstavišč0 tovariško srečanje. IZKORISTITE PREOŽNOST —NAKUP— KURILNEGA OLJA ZA GOSPODINJSTVO STRDISCE POD -10 C • VSEBNOST ŽVEPLA NAJVEČ DO 0,30/o • S STANDARDOM DOVOLJENO 1% UGODNI PLAČILNI POGOJI ZA KOLIČINE NAD 1000 LITROV PUČILO NA TRI OBROKE S ČEKI BREZ OBRESTI OB TAKOJŠNJEM PLAČILU 50% POPUSTA PRI PREVOZU KOLIČINE SO OMEJENE ZATO P()HrriTE V NAJBLIŽJO PETR0LOV0 SKLADIŠČE PETPDL