Edini slovenski dnevnik
-:v Zedinjenih državah. ■ ■ ■
Velja za vse leto... $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov:-
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev y Ameriki
The only Slovenian daiiy T]
in the United States ■ ■ ■
Issued every day except -: Sundays and Holidays
TELETOM PISABNB: 4687 COETLANDT. Entered m Second-Class Matttf, September 21, 1903, at the Port Office at New York. H. Y. under the Act of Congress of March 3, 187t, TELEFON PISARNE: 4687 PORTLAND*,
NO. 93. — ŠTEV. 93.
NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 21, 1915. — SREDA, 21, APRILA, 1915.
VOLUME XXTTI. <— LETNIK XXHL
RAZVEN MALIH ARTILERIJSKIH PRASK VLADA V KARPATIH MIR.
RUSKA ARMADA NAMERAVA VDRETI SKOZI BOLGARSKO V TURČIJO. TURKI SO PODVOJILI SVOJO POSADKO NA POLOTOKU GALIPOLIS.
VSE ŽELEZNICE OB RUMUNSKI MEJI UPORABLJA AVSTRIJA V VOJAŠKE S VRHE. BOLGARSKE BANDE SO ZOPET VDRLE V SRBIJO. TURŠKI ZRAKOPLOVEC NAD ZAVEZNIŠKIM BRODOVJEM V ZALIVU SAROS. UTRJEVANJE DRINOPOLJA. POSADKA JE POD POVELJSTVOM NEMŠKIH ČASTNIKOV. ZA REVEŽE NA POLJSKEM. VOJAŠKI OPAZOVALCI NEVTRALNIH DRŽAV. ŠVICA BO NA VSAK NAČIN MOBILIZIRALA. ANGLEŽI SO SAMI
RAZDEJALI SVOJ PODMORSKI ČOLN.
Z zapadnih bojišč. Kanonada pri Soissons.
Nemci so zasedli vas Embermeuil, zapadno od A vri court. Artilerijski boji pri Soissons.
V GOZDU LE PRETRE.
K
ja
Ht.
Položaj v Karpatih. Dunaj, Avstrija. 21). aprila. — uši so sadu je tlui popolnoma pre-■hali z večjimi napadi; sedaj se po nekaterih okrajih manjši til«*rijski dvoboji, ki pa niso jm>-buo velike važnosti. Poroeilo.
je izdal avstrijski generalni tih. se tflaiii: — Splošna situacije neiz|»renieiij**iia. — Razen injiih artilerijskih spopadov
uda ob celi fronti mir.
Angleško poročilo.
London, Anglija. 20. aprila. — lVtrojrradski dopisnik "Daily Te-lejrrapha" naznanja: Nemški generalni »tali je poslal veliko svojega vojaštva skozi Moravsko v Karpate. Meti Lupkow in Užok prelaztnu je stopdo 600.000 avstrijskih in nemških vojakov v ofenzivo, ki no pregnali Ruse z nekaterih višin in zavzeli par va-
> katere so preti kratkim izprubi-
Runi Kaiuo v centruuiu počasi napredujejo.
Avstrijski* železnice ob rnmun-ski meji so zaprte za splošen pro-M»e. Iz t«k^a se tlA sklepati. da spravljajo Avstrijci svoje čete iz liukovine in jih razstavljajo ob bukov iuski meji.
('♦•ravno so izgubili Avstrijci <»•1 začetka vojne pa <loKC<laj na mrtvih, ranjejiih in ujetih skoraj en miljon mož. je vendar armada, ki je razpostavljena v Karpatih, neprimerno močna in bodo imeli Kusi precej «lela, predli«* s«' jim bo posreeilo priti v Ojrrsko nižino. Nemčija ne ho Avstriji nikdar dovolila (skleniti separatnega miru
Ruski generalni štab.
Petrograd, Rusija. i!0. aprila. Itoski generalni štab naznanja: V nedeljo so odbili Rusi vse avstrijske in nemške napade pri Te lep«n'-u. \* smeri proti Strij so Avstrije! sprva napredovali, in se polastili nekaterih višin, odkoder smo jih pa po kratkem boju pre-p«alili. Pri tej priliki smo vjeli velik«! avstrijskih vojakov.
Na višini pri Rozavki se nam je posrečilo razstreliti nekaj min. Vzpeli j«' bil nepričakovan. Nemci so se umaknili, mi smo pa vjeli preko KM) njihovih vojakov, za plenili smo štiri strojne puške in dva topova.
Nemško poročilo.
uerlin, Nemčija. 20. aprila. — Po točila, ki prihajajo iz Karpatom. so skozinskoz ugodna; iz njih se ^ia sklepati, da je ruska ofenziva za vselej končana. Na fronti sc i nahajajoči vojni poročevalci pravijo, da je bilo zadnje rusko umikanje podobno splošnemu begirt Rusi so v Karpatih izgubili čez .">00.000 mož.
Na Poljskem vlada mir.
Obstreljevanje Insterburga. 'Berlin, Nemčija. 20. aprila. — Je k i tukajšnji časopis je dobil [1 svojega poročevalca poročilo.
se je pojavil v potideljek nad thodno-pnnkim mestom Inster-trgom neki zraknplovec in začel letati ua hiše bombe. Poškodo-ina je bila samo neka ženska in a otroka. — Povzročena škoda malenkostna.
Vpad v Srbijo. London, Anglija. 20. aprila. — Niša poročajo, da sta vdrli v *ko zemlje dve bandi bolgar-cih ustašev. — Ko sta oplenili fcaj hiš, sta se zopet umaknili, vlada je vložila pri bul-vladi oster protest.
Drinopolje.
Berlin, Nemčija, 20. aprila. — Iz Sofije poročajo, da so Turki zopet začeli utrjevati Drinopolje in okolico. To se je zgodilo zategadelj, ker se Visoka Porta boji, da bi Bolgarska ne dovolila Rusiji. da bi poslala svoje čete skozi bolgarsko ozemlje v evropsko Turčijo. — Da ruski generalni štab kaj takega namerava, je razvidno iz zadnjih dogodkov in iz tajnih |x><rajaiij, ki so se vršila prejšnji teden med rusko in bul-gasko vlado.
V Drinopolje so spravili Turki veliko topov najnovejšega sistema; posadki poveljujejo nemški častniki.
Nov napad na Dardanele. Berlin, Nemčija, 20. aprila. —
Zadnja poročila pravijo, da se pripravlja zavezniško brodovje na nov napad na Dardanele. Zavezniki bodo napadli utrdbe z dveh strani: z morja in s polotoka Ga-lipolis. Poročila pravijo, da bodo z lahkoto rešili svojo nalogo, če se jim posreči izkrcati na Galipolisu nekaj tisoč svojih vojakov. Zavezniki so pripravljeni na hud odpor, vedoč, tla Turki ne bodo svojih postojank tako z lahkoto odstopili.
_ Položaj v Carigradu. ~Carjgrad, Turčija, 20. aprila.— Tukajšnje prebivalstvo se je zadnji čas popolnoma pomirilo. Ljudje -u> prepričani, da Dardanel ni mogoče zavzeti. jMisebno sedaj ne, ko se je posadko na polotoku Galipolisu podvojilo. Utrdbe ob Bo-»poru so v dobrem stanju. Rusko čruotnorsko brodovje jih je samo dvakrat obstreljevalo, pa ni imelo
nobenega posebnega uspeha.
Zavezniško brodovje.
Berlin, Nemčija. 20. aprila. — Generalni štab turške armade naznanja: Zadnjo noč so zavezniški torpedni Čolni znova poskušali priti v notranjost Dardanel. toda naši artileristi so jih še pravočasno opazili in začeli z vso silo streljati nanje. Torpedni čolni so se morali takoj umakniti.
Neki turški zrakoplovee je metal včeraj bombe na angleške in francoske bojne ladije, ki so zasidrane v zalivu Sarus. Sovražni-ki so streljali nanj. pa ga niso zadeli.
Angleško poročilo.
London, Anglija, 20. aprila. — Angleška admiraliteta je priobčila danes dolgo obširno poročilo, ki sc tiče razdejanja angleškega podmorskega čolna "F 15*'. V poročilu je omenjeno, da podvodnega čolna niso j»otopili Turki, pač pa Angleži sami.
Podmorski čoln je nasedel v soboto pri Kephesu na pečine. Ker se je bilo bati. da bi ne padel nepoškodovan Turkom v roke, so začele vojne ladije streljati nanj, toda kroglje niso zadele svojega eilja. Slednjič sta se približala *'F 15" dva naša patrolna čolna in ga razdejala. Kljub temu. da so Turki patrolna čolna neprestano obstreljevali, sta ostala nepoškodovana. Mornarji "F 15" so bili še prej odšli na suho, kjer so jih Turki vjeli.
Zopctno obstreljevanje.
London, Anglija, 21. aprila. — Iz Sofije poročajo, da so slišali prebivalci ob zalivu Saros ponoči
strašno groiuenje., iz česar se da sklepati, da so zavezniki začeli zopet obstreljevati Dardanele. Poslopja v Dedeagaču so se tako tresla, kot da bi bil potres.
1
General Liman.
London, Anglija. 20. aprila. — Brzojavka, ki jo je dobila neka tukajšnja brzojavna agentura iz Carigrada, se glasi: "Nemški general Limaii pi. Sanders, ki je bil dosedaj poveljnik prve turške armade, je prevzel poveljstvo nad armado ob Dardanelah. Njegov namestnik je znani Goltz paša.
Stališče Grške.
Brindisi, Italija. 20. aprila. — Theodor Vpsilanti. nadkonjar grškega kralja, je danes od tukaj odpotoval na Dunaj in v Berlin. Kaj je namen njegove misije, ni nikomur znano.
Švica mobilizira..
Rim, Italija, 20. aprila. — Polkovnik I'lrik Wille; vrhovni poveljnik švicarske zvezne armade, je rekel nekemu vojnemu poročevalcu. da mora Švica 11a vsak način mobilizirati svojo arinado. Čeravno ne preti Švici nobena nevarnost, je to zategadelj potrebno. ker se kaj lahko zgodi, da bo ta ali ona država kršila švicarsko nevtralnost.
Za reveže na Poljskem. Berlin, Nemčija. 20. aprila. — Amerikanec Ernst Bicknell iu Belgijce Elliott Wadsworth, ki napeljujeta ameriški pomožni akciji na Poljskem, si na vse načine prizadevata dobiti dovolj žita za ubogo prebivalstvo na Poljskem. Razen malo koruze nimajo ljudje sploh nobenega žita. V kratkem bosta obiskala nekaj nevtralnih držav in prosila podporo za Poljsko.
Nemška in avstrijska vlada sta se zavezali, da bosta dali tej podporni družbi vsak mesec po dva milijona mark na razpolago. Razen denarne podpore ne moreta dati državi ničesar drugega.
Vojaški opazovalci.
Ženeva, Švica. 20. aprila. — Ker se odigravajo v Karpatih dogodki. ki bodo imeli vpliv na svetovno zgodovino, so prosile nevtralne države nemško in avstrijsko vlado, če smejo poslati na bojišče svoje vojaške opazovalce. Vladi sta prošnji ugodili. Jutri se bo podal v Karpate švicarski polkovnik Bridler, kateremu bosta kmalu sledila dva ameriška in dva italijanska častnika.
V gozdu Le Pretre so baje zavzeli Nemci glavno francosko postojanko, kar Pariz dementira.
Protest Švice pri zaveznikih.
Washington, D. C.. 20. aprila. Švicarski poslanik, dr. Paul Bitter. je predložil državnemu de-partmentu prepis protesta, katerega je njegova vlada poslala zaveznikom radi omejevanja trgovine z blagom, ki je namenjeno za Švico.
Poslanik je izjavil, da se Švico vedno bolj izolira s tem postopanjem. Državni tajnik Bryan ni mogel dati poslaniku nobenega zagotovila, da bi se moglo za sedaj kaj storiti v tej zadevi.
P O Z O K!
Dobili smo še par sto "PILATIH". Kdor jo ieli dobiti, naj pošlje 12 centov.
8LOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St, New Tock City.
Berlin, Nemčija, 20. aprila. — Današnje oficijelno poročilo glede dogodkov na zapadnem bojišču se glasi: 4'Xaše čete so včeraj po uspešnih operacijah v Champagne prodrle naprej. Izjalovil se je neki francoski naskok v Argonih. severno od Le Four de Paris.
Med rekama M a as in Mosel so se vršili le živahni artilerijski boji in pri Flirev se je odbilo neki francoski naskok. V bližini Croix des Charines so udrle naše čete v glavno francosko postojanko.
Zapadno od Avrieourt smo naskočili vas Embermeuil ter jo zopet zasedli.
v Vogezili se je izjalovil neki francoski naskok na Sehilleker višine, dočim so pridobile * naše čete pri Ilartniannsweilerkopf kakih 100 metrov na ozemlju.
Pariz, Francija, 20. aprila. —
V	popoldanskem poročilu francoskega vojnega ministrstva se glasi 11a kratko: "Posebno živahni artilerijski boji so se vršili pri
Soissons ter v odseku pri Rheims in v Argonih. V ostalem ni poročati ničesar novega.
A" večernem poročilu se glasi, da SO vrgli Nemci 50 požarnih
bomb v Rheims.
V	gozdu Le Pretre. pri La Croix des Charmes. so obstreljevali Nemci francoske pozicije. Nato sledeči naskok se je izjalovil. Odbilo se je tudi nemške protinaskoke v Alzaeiji, pri Hartinannsweiier-kopf.
Strah pred napadi iz zraka.
London, Anglija, 20. aprila. —
V	sled poročila, da je pričakovati novega napada od strani nemških zračnih križark, se je včeraj zvečer v številnih mestih Anglije pogasilo vse luči ter so bila zavita mesta v popolno temo.
Nasprotujoča si poročila.
London, Anglija, 20. aprila. — Dasiravno si nemška poročila z ene in angleška z druge .strani naravnost nasprotujejo, ni vendar nobenega dvoma tla so bili boji za gričevje južuoiztočno od Ypres najvažnejši, kar jih je zaznamovati na angleški fronti izza bojev pri Neuve Chapel le. Mogoče pa je tudi. da so ti boji uvodni spopadi že dolgo naznanjene splošno angleške ofenzive.
Izgub v teh bojih se še ni objavilo. vendar se pa domneva, da so bile na obeh straneh precejšne.
Občinstvo si želi več informacij.
V	nekem uvodniku apelira "Times" na vlado, naj bolj zaupa občinstvu ter mu poroča o dogodkih na fronti. List izvaja nadalje, da se ni položaj v zadnjih petih mesecih liegleile na lokalne uspehe. skoro nič izpremenil. Dežela mora izvedeti, kako majhni so bili uspehi, katere se jf doseglo na suhem in se jo mora pripraviti na večje žrtve kot jih je doprinesla dosedaj.
Poročevalec "Morning Post" v severni Franciji poroča, da se še vedno vrše boji južno od Ypres. Angleške in indijske čete skušajo tam obiti desno nemško krilo ter ga prisiliti da sc umakne.
Boji se baje razvijajo na prostem polju, kar ima za posledico, da so izgube na obeh straneh velike. Poročevalec zatrjuje, da so pridobile angleške čete že tri milje 11a ozemlju, dočim se govori v ofieijelnem angleškem poročilu le o "uspešni akciji"' z velikimi izgubami na nemški strani. Nemške protinaskoke se je odbilo in od tega časa se zadovoljujejo Nemci z obstreljevanjem angleških pozicij.
Napetost med Avstrijo in Italijo vedno večja.
Pričakovati je akcije od strani Italije, ker noče Avstrija ugoditi zahtevam prve.
V PRIČAKOVANJU.
Avstrija zbira vedno več čet na svoji južni meji. Diplomati pripravljeni na odhod.
London, Anglija. 20. aprila. — V neki brzojavki 11a 'Daily News" iz Rima se glasi: "Avstrijski poslanik je že poslal svojo družino v Inomost ter je poslal na dopust člane poslaništva. Avstrijski poslanik pri Vatikanu pa bo najbrž preje nastopil svoje poletne počitnice ter odpotoval iz Rima. Vprašanje, kako spraviti na varno arhive različnih poslaništev, se je že ugodno rešilo. Arhive nemškega poslaništva se bo preneslo v Beneško palačo. Princ Buelow sam je že prepisal svojo vilo na svojega svaka, princa Campo Rea-le, z namenom, da se izogne za-
plenjenju posestva v slučaju izbruha vojne. Isto so storili različni drugi Nemci, ki se hočejo na ta način izogniti zaplenjenju od strani vlade.
London, Anglija, 20. aprila. — Vdcležbo Italije v vojni se smatra sedaj za bolj vrjetno kot ke-daj poprej, vendar pa je nemogoče izvedeti od oficijelnih krogov, kedaj bo napočila ura odločitve.
Zna 110 je. da je naprosila Italija angleški Modri križ. prostovoljno angleško družbo, ki skrbi za ranjene konje, naj ustanovi v slučaju vojne v Italiji bolnice za konje kot je storila to v Franciji. To dejstvo kaže. da se pripravlja Italija tudi glede najmanjših malenkosti.
Rimski poročevalce lista "Le Figaro" brzojavlja, da je potekel danes termin, katerega je stavila Italija Avstriji za odgovor na njene zahteve. Splošno se domneva, da je odrekla Avstrija vsake krajevne koncesije ter da se vsled tega avstrijski in nemški poslanik pripravljata na odhod iz Rima.
Rim, Italija. 20. aprila. — V poročilih. ki so dospela danes iz Avstrije. se glasi, da zbira Avstrija z veliko naglico številne čete na svoji južni meji. S tem hoče preprečiti invazijo od strani italijanske armade.
Mo eni avstrijski oddelki so nastanjeni v Tržiču (Monfaleone). v Ronchi in Žagradu. Avstrijci so baje tudi močno utrdili celo črto ob Soči ter izkopali zakope. za kater 1111 i se že nahajajo baterije.
Z velikim zanimanjem se zasleduje tukaj politiko Bulgarske in zastopniki zaveznikov si prizadevajo na vse načine, da bi napotili kralja Ferdinanda, da pojasni svoje stališče. Stališče Bulgarske bo velike važnosti. A ko se priklopi Nemčiji in Avstriji, bo Rumun-ski težko stopiti na stran zaveznikov. ker bi bila potem slednja napadena od Bulgarske iu od Turške.
V zvezi s tem je izjavil danes neki odlični diplomat: "Usoda Balkana se nahaja zopet enkrat v rokah Bulgarske ter bi nje odločitev v tem momentu zelo upli-vala na splošni potek vojne.*'
Izjava ministra Greya Wilson o nevtralnosti, glede zadev Kitajske.
Angleška politika glede Kitajske je odločena vsled pogodbe z Japonsko. Izjava v poslanski zbornici.
ANGLEŠKI INTERESI.
Angleške interese se bo varovalo, je rekel Grey, a ni hotel pojasniti pogajanj.
London, Anglija. 20. aprila. — Sir Edward Grey je izjavil v poslanski zbornici, da vodijo angleško politiko glede Kitajske določbe angleško-japonske pogodbe, ko jih osnova je vzdržanje neodvisnosti iu integritete Kitajske. Tozadevno izjavo je podal Grey 11a neko vprašanje glede stališča angleške vlade pri pogajanjih med Kitajsko in Japonsko.
Grey je nadalje izjavil, da vstra-ja Anglija pri principu odprtih vrat ter enakopravnosti vseh narodov pri trgovini in industriji
na Kitajskem. Glede pogajanj med Japonsko in Kitajsko je odklonil vsako izjavo.
Protest proti izkrcanju čet.
Poročevalec 'Telegraph' je br-zojavil iz Pekina da je dvignila Kitajska formelen protest pri .Japonski proti izkrcanju čet na Šan-tnng polotoku. Na stotine kitajskih ustašev. oboroženih z japonskimi puškami, se je baje umaknilo pred Japonci proti Tsimo. kjer so ustaši plenili vasi. Poročevalce pravi nadalje, da so nastopile japonske čete proti rednim kitajskim vojakom, ki so prišli. da preženejo ustaše. Pričakuje se nadaljnih važnih razvojev.
Pogajanja v Pekinu so faktič-110 prekinjena.
Zvezna vlada interesirana.
Washington, I). ('.. 20. aprila. V tukajšnih vladnih in diploma-tienih krogih, v katerih se je z veliko napetostjo zasledovalo pogajanja med Kitajsko in Japonsko, se je tudi z velikim zanimanjem sprejelo izjavo Sir Edward Greva glede angleške politike na Kitajskem. Tajnik Bryan se je posvetoval tekom zadnjih tednov večkrat s tu kajšnim japonskim poslanikom in tudi s kitajskim, a se ni ničesar
objavilo glede smeri, katero bo zavzela vlada glede te zadeve.
Izjavo Greva se smatra tukaj za zelo važno. Wasliiiifrtonski vladi se je že preje namignilo, da nočejo nil i Anglija, niti Franeija in Rusija odstopiti od pravic, katere imajo na Kitajskem vsled pogodb. Iz tega se sklepa, da bo prišlo po končani vojni do obračuna z Japonsko.
Govor predsednika \Yi!>ona pred zastopniki časopisja. Amerika mora posredovati.
-o-
Predsednik Woodrow Wil>..n je |,j{ včeraj frost izdajateljev iu urcdiiiki združenega časopisja pri njih «.|i. iiu v Waldorf hotelu v New York« t.-r jo Imel tam nagovor, v katerem |h.«>u-110 povdarjal imtrelHi za Združene države. <ln ostanejo v vsakem oziru v tem velikanskem boju narodov nevtralne, da se ne puste provocirati o<l mi!«-: ■ strani. V svojem govoru je re!:el Wilson :
"Akn hočemo svetu pomagati, moramo najprvo mislili na Ameriko. Mi smo nartMl, ki veže vse dnr_'e narode in v nas se vežejo njih jeziki, navade in tradicije. Vsled tega smo mi -ami v prvi vrsti zmožni razumeti vsak p mezni narod in tako razumevanje je potrebno, da se vzdrži pravo prijaiclj-st v«
-Mi nimamo nikakih stremljenj po svetovnem ^os|KHlstvn in ako smo pri-;li sem pa tam v položaj. «Ia smo nasedli ozemlja, smo storili to v smislu, da smo se smatrali upravnikom dotič-;ra ozemlja. Mi ikhViuo ničesar. k:tr ni naši'. Moj interes na nevtralno-.;i
Združen ill držav ni nizkotna želja iz-
^niti s«* neprijetnim sporom. Iv. lastne skušnje lahko j»ovem. da se mi ni j..-
<rečilo izogniti se sporom. Nikdar ih nisem iskal, a^našel sem jili vendar".
I*reilse»liiik jt- nuilalje omenil pr.-ti-rana i>oroei!a. ki so dosla v svet ■_»!-.-de japonskih ojieraeij v Turtle I Say. K- bi
je. da hi listi sploh ne smeli ohjavti ta-it laži. Sv«ij govor je končal s p- zi-vom na ameriški narod, naj ima najprvo v mislih dohrohit lastnega naro ia
ter po<lreili v>e tlru^o tej prvi misli. Njejrova izvajanja se je sprejelo -/. v-
likini odobravanjem.
Milijoni za kino-predstave.
Predsednik Vitagrmph Film Co. je veeraj izjavil, da je plačalo prebivalstvo Združenih držav leta lfti:s celih $11.^000000. da vidi kino-slike. Dnevni ohisk je znašal 11 milijonov ljudi.
MOHORJEVE KNJIGE za leto 1915
so vendar enkrat dospele. Danes smo jih pričeli razpošiljati naročnikom. Kdor ieli dobiti 6 knjig in sicer: 1. Koledar a leto 1915; 2. Mesija* 1 zvezek; 3. »"a^Wit sr. cem, 2. zvezek; 4. Zgodovina slo-venskega naroda, 4. zvezek; 5. Slovenske večeraice, 68. zvezek; 6. Duhovni boj (imlUwalk), naj nam dopo&je
w 1 DOLU. *mm.
Knjigo odpošljemo, aU po po-M, ali ekzpresom.
Oe.
Premogovnik v plamenih.
Richmond, Ya.. 20. aprila. — Premogovnik Inman Iron Coal & Coke Co. je v plamenih. Kako je nastal požar, ni nikomur znano. Vsi pre in o gar ji so se Se pravočasno rešili. Rov bodo poskušali napolniti z vodo iu tako zadušiti požar.
Kitchener je zadovoljen.
London, Anglija. L_'0. aprila. —1 V poslanski zbornici je objavil danes finančni minister Lloyd George, da je lord Kitchener zadovoljen s potekom rekrutiranja. Govornik je izjavil, da bi obvezna vojaška dolžnost ne obrodila nobenih boljših rezultatov.
Nemški špijnni v Angliji.
london. Anjrlija. 1*0. prila. — Velika porota je dvljrnila danes v old ISaiJey lM.licijskoiu s«Nlic,-i| olitožln* proti Nr-mr-eom Kue|>ferle. Haloi in Miu-lh-r. katere se dolži, da so !>ošiljali v :j«» vojaške Informacije. Kuepferle je ,»ri-
Se! v Anglijo iz New Y.»rk:i ter zit-ju-
je. da je Amerikam*-. Mueller izjavi j-i. da je nnturnllzinin Anglež, tlnrim j>ri-
znava Halm. «la j«- inmški j**laiiik. «i >-ra\ liava se l»> vršila prihodnji te*l« u z izključitvijo javnosti.
Bomba v Kapitolu. Denver, Colo., -jo. aprila. — Uin.i 110 Iwtiiilxt. ki je bila »losti m.H*-!.:l. 1.1
razdejala celo iztočno stran drža vn.-ra Kapitola. se je našlo danes v nek • u uradu Kapitola. I'ornim je odstranilo« p redno je napravila kak«, ik.-l.., I »ina-uiilard je prišel v jtoslopje sknzi .-kuo.
Kock Island železnica bankerolna.
Chicago. 111.. -Jo. aprila. « l.i-Itoek Island A: Pacific Railroad c ». je bila danes v zveznem di.-triktnern m>-dišeu izročena v roke konkurznim upraviteljem.

POZOR!
Vsak, ki se naroči na "Glas Naroda" in nam pošlje naj. manj en dolar (za štirimesečno naročnino), dobi zastonj
SLOVENSKO - AMEBIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1915.
Ker smo lansko leto tiskali tri-tisoč iztisov več, ga imamo še nekaj v zalogi. Rojaki, ne zamudite te ngodne prilike!
Koledar dobe tudi stari naročniki, če nam pri obnovitvi naročnine ti a mani j o, da ga Še nimajo.
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt 81, New York City.
Nižje cene za denarje v staro domovino.
Poiiljamo denar n& Kranjsko,
Štajersko, Primorsko, Koroško, Tirolsko, Češko, Hrvatsko in O-grško tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih trefc mesecev smo se da dobrega pre* pričali, da pride denar tudi se* daj sigurno ▼ roke naslovnikove
Vojakom se ne more sedaj denar pošiljati, ker se nikdar za gotovo ne ve kje se nahajajo, in nam skoraj vsako pošiljatev za vojake e. kr. poštni urad vrne.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order'-«, ter priložite natančni Vaš naslov,
lati.			
	lllll		-
K		K	f
s....	.90	120 ....	13.80
10____	1.7.1	130.—.	21.45
15....	2.60	110....	aruo
20,...	3.40	150.... •	21 75
25....	4.2-",	160....	26 40
30____	5.05	170....	2S.f 5
55____	6 90	180 ...	29 70
40....	r».70	130____	31 35
45.^,	7.55	&K)....	33 00
50....	8.25	250____	41.25
55....	1».K»	300....	49.50
60 ...	9.90	350....	57 75
65 ...	10.75	400....	00
70____	11.55	450™	74.25
75 ...	12 40	500,...	8v!.5t
80 ...	13.20	600 ...	00
85 ...	14 05	700....	115.60
90 ...	14.85	»-*>....	132.00
1» ...	16.50	900....	14S.60
110 ...	18 15	10U0____	163.00
Kar m	cene aei	i«J Jak« apremlnjaM	
ami rojaki redom		gledajo na nad oela*	
TVXD	ka n	ULPTK SAKSEB,	
m OorU	»■*! M, Vfw Tock, Ji, ft		


J w

T


SLAS NARODA"
OaOy.i
J"w»k*j «ioa published by
Publishing Co,
corporation.) fbAMK. sAKSKK W • QlJlS BENED1K» Treasorer. <»
?!*« jf Business of the corporation and
addresses of above officers : Ct Cortland t Sti^et, Borough of Uu-__hattan, New York City. N. Y.
fta celo leto velja list sa Ameriko in Canado........................$3.00
*	pol leta.....................1.50
" irto za mesto Ne« York........ 4.00
*	p<»! leta sa mesto New York ... 2.00 S.*to{jo zh vse leto...........4.50
" po, leta.............2.55
^__" ** četrti eta............ 1-70
'lil-AS NARODA" izhaja vsak dan isvsemSi nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
I 'Voire jf the People") Ust »j tv.tf day except Sundays and Holidays. SuOMTiptioa yearly $3.00.
Dcuii br^t
odj-i a« in osobnosti se ne
pnebfujejo.
r*^ * '*£ovoli pošiljati pc — Money Order. ^ sfsrwneuzhi kraj« naročnikov pro •htt-O. da He nam tudi prejinj« ^ rsliWe naznani, da hitre;« najdemo naslovnika
Dopitom In poftiljatvam naredite ta naslov: vu-AS NARODA"
U C--.rt. wxit Si.	New York City.
*>—fa* 4^87 Cortlandt.

Mehiško vprašanje in rovanje gotovih ameriških listov.
Newyorski "Deutscbei Journal", katerega kontrolira znani lfearst, je priobčil članek glede Mehiko. naslovljen ** Svarilo lluerte V članku so glasi:
**nh>i mehiški predsednik. pe-nernl Vietoriano Iluerta, je izdal svarila na Amerikance, naj se za Botra ne mešajo v notranje zade-
tastrofalnega. V tem mnenja so si edini vsi, ki količkaj trezno razmišljajo o situaciji. Tega mnenja je tudi generalni štab v Wasliiiigtouu in general Wood, ki je izjavil, da bi bilo treba naj-	__
manj jOO.OOO močne armade in, Arhangelsk, najstarejši pristan da bi bilo še veliko vprašanje, če ruskega eerstva. se bo oživil v nebi se dalo kaj doseči.	kaj tednih ter postal življenske V slučaju vojne z Mehiko bi se važnosti. Kajti, ko se reši Belo bilo treba boriti ue le proti cele- morje ledovja, bo mogla Rusija mu narodu, temveč tudi proti na-1 občevati s svojimi zavezniki skoz ravi, ki je najboljša zaveznica prosto zapadno luko ter bo mogla
Arhangelsk bo kmalu ve-p:; liko vojno pristanišče.
Mornariška parada v New Yorku.
Washington. I>. t*..	a I »rila. —
* garni in so se zopet zaprla nad' Predsednik Wilson je odredil parado njim; vrata ječe so se tajinstve no zganila in jetnik je zbežal !
j Atlauit Lštejpa Itrodovja v Ni w Yorku 1 tine 17. maja. Itrudovje I>o dusfielo dne J s. maja v Xew York ter 1h» imzuoje svojim čuvajem; ce pa ga je 3^[odpiuU, v Vaimmo iu	Francis«,
dohitela tako naglo kakor blisk, j Moštvo 1k> dobilo dosti dopusta in U.j-ki se obenem zasveti in trešči, če.ne ladije mnogo obiska od strani oi»
mehiškega naroda. Xeglede na pogorja, je Mehika polna razsež-nih pustinj m naravnost puščav, ki otežkočajo, če ne omogočujejo prodiranje večjih vojaških oddel-
dobivati vojne potrebščine po poti, ki bo na tisoče milj krajša, kakor ona čez Vladivostok.
Arhangelsk leži v ustju reke Dvine, dalee na severu Rusije.
kov. Treba bi bilo nečloveških To je največje in najvažnejše me
naporov in velikanskih izgub, da se premaga vse te ovire in koncem vsega bi bil uspeh sličen uič-li. Zakaj?
Treba je računati z dejstvi, ne pa oholo zanašati se na moč. Treba je poznati nrav mehiškega naroda, ki bolj ljubi prostost in ne-
st o na svetu, ki leži tako visoko na severu in tako blizu arktičnega okrožja.
Luka v Arhangelsku je odprta v ugodnih razmerah od maja do oktobra. Vendar je popolnoma brez ledu le tekom julija iu avgusta. Navadno pa morejo plavati
odvisnost kot kateri drugi narod ladje še nekoliko dalj časa. na svetu. Celi narod bi stal kot' Mesto leži ob reki Dvini, šest-en mož proti tujcu, ki je vdrl v "»dvajset milj od Belega morja.
deželo, proti Amerikancu, ''Yan-kee-ju', katerega sovraži Mehikanec bolj kot vse druge tujce. Pa zakaj? Ker instinktivno čuti, tla ga je prišel izrabljat, da se hoče polastiti naravnih zakladov dežele ter ga gospodarski zasužnjiti.
Kapitalisti vseli dežela so videli v Mehiki predmet, ki obeta «še veliko dobička. Pričelo se je tekmovanje za pridobitev koncesij in
Od Petrograda je oddaljeno 740 milj proti severovzhodu ter je v zvezi z "-lavnimi središči Rusije v notranjosti z železnico ter kanalom.
Mesto Arhangelsk ni zanimivo le radi tega. Jicr leži tako visoko na severu, mnogo bolj zanimivo je kot eno najbolj starinskih mest na meji večnega arktičnega snega.
Pred letom IHK) so zašli tja Nor-
kupiti m vse, kar je bjlo količkaj , • •	, , - -
. ' „J ,	; ki je napredovalo počasi,
vrednega, je prešlo v roke tujcev, ,	.	,
, B J. 1	';.skaro brez prestanka. ve
Meh i k stu M.
ra bi s
aei bi
. Pohod [»roti glavnemu like l»i veljal Amerikan-j 50.0D0 mož in razveu-odrezalo vse njih zvez-— z eno besedo, Ameri-imeli prevelike izgube ničesar ne opravili, ral Huerta najbrž ne ve. >i Združene države že en-pled ale notranjost Mehike »o bile povsem uspešne, da-► je bil naš narod pravi pri-c proti temu, kar je danes, liega dvoma ni, da bi ne države, ko bi jim en-nanjkalo potrpljenja, kaj bračunale z Mehiko. Naše < nje je že itak izpotrtavljc-
m da *
sira vuc tli kave
Nob<
Združe krat zi
hitro <i potrpi j
no težki skušnji. Ameriške državljane se je umorilo, milijone in milijone dolarjev ameriškega imetja je uničilo. Amerikanci in drugi iuo*emci so v deželi neprestanih nemirov popolnoma brez zaščite. Ako bi Washington smatral, da je prišel čas, da en-k ;it poseže vmes ter oprosti <le-*•■!•> t.tkozvanih voditeljev, bi ameriški narod gotovo odobril ta korak m predsedniku bi se dalo ue 'luejeno polnomoč.
Na srečo za mehiške roparske voditelje in na nesrečo za Mehiko pa so stvari sedaj take,' da se Kdružen* države ne morejo brigati za to, kar se godi južno od lJio < iran<le. Poleg tega pa imamo vlado, koje potrpežljivost je naravnost nevrjetna." — — —
Tako se hujska ljudstvo in to z direktnim namenom, da se su-g'-rira ljudem prepričanje, <ia so Združere države poklicane intervenirati v Mehiki. Oglejmo si pa nekoliko motive, ki vodijo te časnikarske pirate pri njihovem pisanju.
Hearst je eden onih ameriških kapitalistov, ki so interesirani v Mehiki Tem kapitalistom bi bilo seveda ljubo, da bi administracija na stroške eelokuprejra naroda jiooegla v mehiške zadeve ter s* zapletla s ®o*ed«A republiko v kr \avo, leta trajajočo vojno. Kaj briga te ljudi, če ]»ade na tisoče in tu<K*.» mladih moi v prezgodni grob; kaj jih briga, če bo treba plačevati na milijone in milijone penzij veteranom iz eventoelne vojne; kaj j.h brigajo strahote vojne, dokler se le služi njihovim intcrtMon, dokler le nni ne trpe šk<M*e in izgube.
Vojna a Mehiko bi bih za Zdru-* ne drmve nekaj naravnost ka
padnejših delov Rusije.
Tekom kratke sezone, ko je lu ka plovna, je Arhangelsk najži v ah ne j ša luka na celem severu Od 800 <lo 1000 ladij se ustavi tu tekom kratke sezone. Skupna vrednost uvoza in izvoza v Arhangelsku znaša okroglo $5.000,000 letos pa bo radi vojne mnogo večja. (»lavni predmeti, ki se trguje tu z njimi v mirnih časih, so ribe. kože. kožuhi, les. vosek, železo loj. ščetine in kavi jar.
Akta.
,	- . ,	. , , - , i mani ter so trgovali. Postavili so
vsakratna vlada se je dala pod- , .. ,	.
,......	, . v., , __.Jtemelj sedanjemu mestu, mestu
toda
^ ,, i«muu oic*. prestanKa, vedno predvsem Amerika nce v. Dokler;	-	,
. , , , ,	i miru radi svoje samotne lege na
Je obstajala redna vlada ah ma-l ^ Mesto jc dose?lo svojo se.
gari vojaška diktatura, jej « slo. danjo važno^ kot izhod za pro. Ko so se pa pričele pojavljati re- t3ukte Jz uajsoveriiejših in najza volucije, iu sicer druga za drugo, je bilo tudi ogroženo posestno stanje inozemeev. Revolucijo je treba streti in ker tega ne more storiti kak domač človek, naj posredujejo Združene države ter napravijo red. Za koga! Ne za mehiški narod, temveč za inozemske kapitaliste.
Mehiki je treba ustaljeuja, predvsem pa korenitega preosno-vanja vseh gospodarskih razmer. Narod ne sme še nadalje obstajati iz peonov brez doma in lastne zemlje ter par posestnikov, ki la-stujejo skoro celo Mehiko, temveč ustvariti je treba kmečki stan, stan manjših posestnikov, ki bi viseli na rodni grudi in sploh vedeli, zakaj da živijo. S tem bi pa tudi prenehale večne revolucije, ker bi ne dobili različni "generali" ljudi, ki bi hoteli za par pezov nositi kožo na trg Razvile bi se razmere, ki so edino zaželjive in ki bodo prej ali slej tudi nastale. Predvsem bo pa treba odstraniti pogubouosui vpliv tujega kapitala.
Intervencija Združenih držav bi se za vršila le v interesu par ameriških kapitalistov in proti temu je treba kar najodločnejše protestirati. Spraviti in nahuj-skati deželo v krvavo in brezplodno vojno in to z direktnim namenom. da se gre na roko par kapitalistom. je več kot brezvestno iu podlo. Na srečo pa je še najti razsodnih ljudi, ki se ne zmenijo za rožljanje s sabljo iu med temi je naj odličnejši predseduik Wilson, ki je že preteklo leto obvaroval deželo pred strahotami vojne.
Pevec, ki vabi na vojno.
Kden zanimivih tipov Pariza je neki človek, katerega imenujejo apostola vojne. Ta človek poziva ljudi na boj., pa ne z govori, ampak s petjem. Zvečer v malih koncertnih dvoranah prirejuje svoje pevske večere in tu ga poslušajo delavci in aristokrat je. Montehus se imenuje ta vojni pevec. Program je zanimiv. Najprej deklamira kako recitativo. kar spremlja orkester z jako dobro glasbo. Pesem govori o bedi in nesreči. Sledi molitev vojaka nad gTobom padlega tovariša, ali pismo kakega dečka, ki ga piše očetu. ki je že zdavnej padel na bojišču. Te pesmi izzovejo vsak večer v občinstvu globoko čustvovanje in solze. Potem postane Mon-tehus satiričen, in sieer proti Nemcem. Sledi nekaj govorov, v katerih se dotika nemških socialistov, da so zapustili svoje cilje in ideale, sledi apoteoza o Francoski. ki rbog spomina na Alza-sko in Lotarinsko navduši občinstvo. Montehus je postal tako pariška zvezda. Kje se prikaže, naveže publiko
Zgodovinski roman iz Neronovih časov.
Spisal Aleksander Dumaa.
(Nadaljevanje.)
XIII.
Bilo je celo mesto, ki se je razprostiralo pod površino drugega mesta.
Kakor znano, so tvorili katakombe obširni, zapuščeni kameno-lomi. Ves Rim s svojimi hišami, palačami, gledališči, kopališči, eir-kusi in vodovodi je nastal kamen za kamnom iz njih. Tvorili so ta-korekoč njegovo naročje, ki je rodilo mesto Romula in Scipijo-na; toda od Avgustovih časov, ko se je moral navadni kamen umakniti mramorju. niso po teh širnih hodnikih več odmevali koraki delavcev. Cesar si je raje preskrbel babilonskega porfirja. tebanskega granita in korintske kovine. Velikanske jame, razprostirajoče se poti Rimom, so ostale zapuščene, samotne in pozabljene, dokler jih ni zopet obljudilo nastajajoče krščanstvo, tajno in polagoma. Naj-prvo so rabile za svetišče, nato kot pribežališče in slednjič je nastalo celo mesto.
V času. ko sta Akta iu starček stopila vanje, so bile še pribežališče. Vsi sužnji, vsi nesrečniki iu pregnanci so bili tam vami; vsi so našli tam kotiček, tolažbo in grob. Cele družine so se vtaborile v teh temnih prostorih, kajti pristašev nove vere je bilo že na tisoče; toda pri ogromnem številu prebivalstva, ki je bivalo na rimskih tleh, ni nikomur prišlo na misel, da bi se brigal za to podzemska vrvenje, ker je prebivalstvo kljub temu naraščalo.
Toda nikakor ni res. da bi bilo življenje prvih kristjanov obstajalo samo v tem. da so se skrivali pred pretečimi preganjanju Zanimali so se. tesno zvezani v ljubezni, ptrimžnosti in srčnosti, za vse dogodke, ki so ogroževali njihove brate, ki so morali Bog ve zakaj ostati med zidovi poganskega mesta. Ako je nastopila nevarnost, je našel izpreobrnjenee gornjega
kmalu nepričakovano po-f -O-
je novi izpreobrnjeuee postal mu-Čenee. bodisi da so ga obesili v Tulijevi ječi. ali pa da so ga ob-glavili na javnem trgu, da so ga vrgli s tarpejske skale, ali pa da so ga na Eskvilinu pribili na križ. tedaj so se v temni noči približali previdni starci in mladi, podjetni mladeniči, včasih tu<li boječe ženske, in so gplezali po skrivnih stezah na zakleti grič. kjer so divje zverine in ptiči kljuvali uboga trupla; pobirali so popačena telesa in so jih pobožno in spoštljivo prenašali v katakombe, kjer so bili oni, ki so jih preganjalci sovražili i»i preklinjali, pokopani od svojih bratov, oboževani in češče-nr. Navduševali so se medsebojno k življenju po vzgledu Izveličar-jevem, ki je pred njimi odšel v nebesa, da jim pripravi pot.
Zgodilo se je večkrat, da je smrt poiskala svoje žrtve v katakombah, navadno niso bili odrasli. ki se jih je dotaknila s svojo koščeno roko, temveč otroci, ki jih je ugrabila družinskemu krogu. Zavijali so jih v mrtvaške prte; ako je bila deklica, so jo ovenčali z rožami, dečkom so dajali v roke palme, duhovnik je molil mrtvaške molitve, nato so nalahno pogreznili trupelee v kameniti grob, ki so ga bili prej izdolbli in kjer je pričakovalo večnega vstajenja. To so bile rakve, ki jih jo videla Akta, ko je prvič prišla med te neznane oboke. Takrat se je zelo prestrašila, toda strah se je polagoma izpremenil v sladko otožnost. Mlada deklica, katere sree je bilo še pojrausko, toda katere duša je že bila krščanska, je prebivala cele ure pred grobovi, kjer je bila žalujoča vdova, mati ali hči zarisala z nožem ime ljubljene osebe, zraven še nekaj verskih znamenj in svetih izražajočih bolest in upanje.
Skoro ra vseh se je nahajal] križ, znamenje udanosti ljudem, ki jim je oznanjal trpljenje božje. nadalje svečnik, ki je gorel v jeruzalemskem templju, ali pa golobček iz Noetove barke, nežni odposlanec božjega usmiljenja, ki je prinesel na zemljo oljkovo vejico, utrgano na nebeških livadah.
Včasih so se vračali veseli spomini v Aktino dušo; zrla je kvišku proti solucu in je prisluškovala zemskemu hrupu, včasih je posedala sama in nepremična ob kakem stebru, z globoko sklonjenim telesom, tako da se je s čelom dotikala tal. V dolgem j>aj-čolanu, ki je ovijal njeno postavo, se je zdela mimoidočim kakor nagrobni kip, le tapatam je zavzdihnila in strepetala po telesu. Edino apostol Pavel je vedel, kaj se je v teh žalostnih urah godilo v tej duši, in on, ki je videl, ko je Kristus nekoč odpustil Magdaleni, je upal, da ji bosta čas in Bog ozdravila njene skeleče rane. Ko jo je videl tako nemo in nepremično, zatopljeno v svojo bol, je dejal najčistejšim devicam: "Molite za to deklico, da ji Oo-spod odpusti, da jo nekoč sprejme v vaše vrste, kjer bo lahko molila z vami." Mlade deklice so ubogale, in bodisi da so solze tešile grenko bolest, mlada Grkinja se je kmalu pridružila z nasmehom na ustnicah iu solznih oči svojim tovarišieam.
einstva. Parade se l>o vdeležilo vee kot 70 ladij, med njimi lil Itojnih ladij, ru-šileev in iMxlajor<kih čolnov.
NAŽI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" ln knjige, kakor tiidl za vse druge v laso stroko spadajoče ikjsIs:
Jenny land. Ark. In okolica: Michael Clrar.
San Francisco, CaL: Jakob LovSln. Denver, Colo.: John Debevc ln A. J. Terbovc. Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Kojtz, Frank Janesh In John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Louis Co-stelio (The Bank Saloon).
Walseuburg, Colo.: Ant. Saftlch ln Frank Blatnik. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Kudman. Aurora, I1L: Jernej B. Verbič, 635 Aurora Ave. Oglesby, IIL: Math. H ribe rail. Depoe, HL: Dan. Badovlnac. Chieago, 111.: Frank Jurjovec. La Salle. 111.: Mat. Komp. Jcliet, IIL: Frauk LaurL-b, John Zaletel m Frank Bamblcb. Mineral, Ivans.: John Stale. Waukegan, IIL: Frank Pet kovček ln Math. Ogrin.
So. Chicago. IIL: Frank Cerne ln Undo! C Požck.
Springfield, IIL: Matija Barborlč. Fromenae, Kana, in okolica: Frank
Kerne.
Malbery. Rana. la akoliea: Martin Kos.
Calumet, Mich. In okotlra: Pavel Shaltz In M. F. Kobe.
Detroit, Mich, in okolica: Joseph
Glaslfi.
Manistiquc, Mich. In okolica; B.
Kotzian.
So. Range, Mich, hi okolica: M. D. Llkovič.
ChisboLm, Minn.: K. Zgonr, Jakah Petrieh in Frank Žajrar. Diilclh, Minn.: Joseph Sua rabo a. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gon2e. izrekov, M. L. Kfips« li. Jos. J. Peshel in Lonla M Porušek. Eveleth, Min.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Ves*-.L llibbing, Minn.: Ivan PouSe.
Xasimauk, Minn.: Geo. Maurln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Urabrian. Aldridgc, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlch, S409 N. 5th Ave.
Brooklyn, N. ¥.: Alojzij Češarek In Ijeo Štrukelj. Little Falls, N. Y.z Frank Crcgorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. jl&rlnčlč, Chas. Karlinger ln Jakob Sesnlk.
Carbertoo. O. in okolica: Alois Ba lant.
Bridgeport. O.: Frank IloCerar. Collin wood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio in okolica: John Kom *e 1735 E. 33. St. Voungston, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolica: M. Kla rich.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock. Pa.: Iran Germ. Bridgeville. Pa.: Rudolf Plctcrsek. Bordine, Pa. in okolica: John Ker žišnlk.
Conemaogh. Pa.: Ivsn Pajk. Claridge. Pa.: Anton Jerina. Canonsbnrg, Pa.: John Koklleh. Bronghtoo, Pa. in okolica: A. Dem
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Naročnica. — I);i. starokrajske zdravilne rože se dobijo pri Alojziju Avseniku. Njegov naslov je: A. A.. 82 Cortlandt St., New York, N. V. — Knjigo "Doli z o-rožjeni!" se pač lahko pošlje v stari kraj. a je vprašanje, če jo , bo dotični tudi dobil v roke. i>e-j veda ima lahko sitnosti, če je v pismu kaj čez Avstrijo, lloje se I namreč skrivnih zarot in raditega je potem dotični ponavadi pod , nadzorstvom, dasiravno se mu ue more ničesar dokazati.
VABILO na
JAVEN SHOD
v nedelje 25. aprila cb 2. pop.
v dvorani društva i "Slov. Gozdar" št. 217 S. N. P. J. v Davis, W. Va.
Na shodu bomo razpravljali o . ustanovitvi
SLOVENSKEGA DOMA. j Zato vljudno vabim vse rojake j iz Davis, Thomas in Francis, AV. iVa.. da se polnoštevilno udeleže shoda.
Joe Skuk. sklicatelj shoda.
_(21-2-1—1)__
POZOR ROJAKI!
Varujte se tička J( »IINA ADAMIČ. podomače Župaj iz vasi Kampala, pošta Dobrei>olje na j Dolenjskem. Oil je 6 čevljev vi-I s »k. 2<w> funtov težak in škrbast, i Pri meni je bil le tri dni na stanu, »ko je iskal delo in 12. aprila se ni j vrnil domov. Takrat je pa tudi j zmanjkalo mojemu bratu f60.
Kdor mi naznani njegov sedanji naslov, dobi -^.j nagrade.
Steve Iloover.
417 AV. St. Clair St.,
New Philadelphia. Ohio.
I vv ______v vsaki slovc-i«ki naaeltnm irvr»t-
QPOmn n«ra zastofinika za pn«Iajo naiih
lOuCIIIU POM-^tt-.-. farm in his v loTarr.i-«kih krajih pri N>» Yorku. Do-
f h'ldeic oH $75 do Sl.iO.'W mmčiia. Samo ugledni in marljivi naj be javijo.
LINCOLN DEVELOPING CO.. INC. 132 Nassati St„
Xew York. X. Y.
ZAHVALA.
Podpisana se javno za h v pitjem J. S. K. Jednoti za točno, pošteno izplačitev $10» >0 kot smrt-nino po mojem ranjkem možu Antonu Dežrnau. Jednota. kakor je J. S. K. J., je vse pohvale vredna. ker izplačuje izplačila točno in brez najmanjše sitnosti ter jo rojakom in rojakinjam toplo priporočani.
La Sal le, 111., 16. aprila 1915.
Marv Dcžmai).
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužniin srcem naznanjamo s i-n>dnikoin. prijateljem in znancem žalostno vest. da je dne 1«>. marca po dvadnevni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v Gospodu zaspala naša nepozabljena mati MAGDALENA K0ŠER, roj ona Zbačnik.
Kanjka je bila stara 72 let in doma iz Sodražiee na Dolenjskem ter j«' bila daleč na okrog poznana kot tolažilna žena iu dobra mati.
Hvala Rev. Pirnat-u in vsem ostalim, ki so jo spremili k vef nemil počitku. Lepa hvala rodbini Ilčevi za postrežbo za časa bolezni in za nagrobni venec, kakor tudi ostalim darovalcem.
Naj v miru počiva iu večna luč naj ji sveti!
Žalujoče hčere: Agnes Merha, Mary Strnisha in Frances Verant.
liutte. Mont.
- i
Iščem svojega moža JOE JANEŽU" A. ki me je zapustil pred 14 dnevi z dvema otrokoma v starosti 8 let in 17 mesecev. Pustil me je brez vsakih sredstev in ne vem, kaj naj počnem, ker nimam ne denarja in ne hrane, eden otrok pa je hudo bolan. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, da mi javi. ali naj se sam oglasi. Naj se mu smilita nedolžna otročička, ako se mu prav jaz ne smilim. — Mrs. Anna Janežič (rojena Prinz), 412 N. S. St.. Shebovgan, \Yh>. (21-22—4)_#
Farme na prodaj
v državi Wisconsin.
IZMED DOBREGA NAJIVOLIŠE.
štev. 1. Farma SO akrov: S uk. ol»-sejanih s travo. Tri (Kislnpja. I1-.- milje od K-tovišea. Blizu dve veliki žagi, kjer se vedno lahko d«.-!o doltl Cena takoj plaea $100; ostalo na lulike jtogoje. Lepa prilika.
Štev. T. 40 akrov le;>e valovite zemlje. šola. trgovine. i»o.r-ta in mlekarna blizu. Dovolj lesa za dom in prodajo. Cena ?-"»<>o. Jako lahki plačilni i»ogoji.
Stev. 13. Farma SO akrov: tli milje od postaje. Ravna zemlja. 4o akrov olt-delanih, ostalo ima precej dobrega lesa. Dvonadstropna hiša iz oi«eke. Veliki hlev. lo jrlav jroveje živine, i>nr konj.
mašinerija in orodje. Vse vkup ^I.KKi. Plačilni pogoji j*> dogovoru. Najlepša prilika.
Štev. 10. Parma SO akrov : .'1T> akrov orane zemlje, ostalo pašnik in gozd. Ob Slavni cesti. Telefon napeljan mimo. Vodnjak z izvrstno vodo.- Velika hiša, {lilev in drujra gosjxwlarska iH»slopja. To je farma za veliko familijo. Cena ^CUjoO; takoj ena Četrtina; zi\ wtalo ! i!«»st i eiisa.
štev. ™ -1."» akror farma: 'M akr. oi-išeenih. Ili^a. hlev. Vs<* jHarebiK ftia-prave blizn. < »1> glavni eesti. Cena ^lobo. Takoj	< >sta!o na dol^o c"a-.i.
Štev. 111. Farma So akrov: l1-.. milje «m1 i>»»-te in železnice. 110 akr. orane zemlje. lH>bra hiša, d\a hleva, mlin na veter in dr. 11 konja, 0 ;r'av jiov. živine. ."V) kokoši, vozovi in or«Mlje. Vso skupaj sanio $3000. ako se v kratkem proda. J I.ahki plačilni pogt>jL ! Štev. Z',. 40 akrov farmske zemlje s ! ftoslopji. Prei-ej lesa. Cena ?s<>f>. Takoj j samo	ostalo na lahke ]»«.;:<.je.
Vse te. kakor tudi mno:re dru^e farme, ki jih imam na prodaj leže v priznano najboljšem delu severno-sredue« '^a Wlscotisina. Pišite jh> cenik.
Poles tega imam na prrnlaj tudi mno-I so rodovitne neobd.-Iaiie farmske zem-j lje ih, ^lo do aker. Zakaj potem ' plačevati v«^"- z:t slabšo zemljo in iia slabšem kraju. — Moja večletna izkušnja in moje zastopništvo mi omogoča ponuditi rojakom te Izvanredne prilike v nakup. — Pišite ali pridite na:
LEO ZAKRAJŠF.K, 1». 2,
državni našel. z;istoptdk z:i Wisconsin
in za S«»o Uue železnico, 203 First Ave..	Milwaukee. Wis.
Vojni davek na Roškem.
4"Rje."- poroča: Državni svet je sklenil v pokritje primanjkljaja za leto 1915. uvesti vojni davek za dobo treh let. ki bo ga moral plačevati vsak. ki je oproščen vojaške službe.
Evropska zdravila v Ameriki.
Veliko nafti h ljadfj je ozdravele •d dolgoletnih bole za i po zašlo fi teb zdravil ki jih vedno im-portlra Dom. Lekarno. Tudi t te« vojnem ran prihajajo zdravilo semkaj. Pomor n vsakega, i
Dsrvragh. Pa.: Dragntln Slavit Ev>ort, Pa. in okolica: John Prostor Forest City, Pa.: Karl Zalar In ft.
leijtn.
Ftrrtl Pa.: ^nton VaicotlaCM tireenefcurs. Pfc ta «aoOc»: Vence
«iav Palčit Irwin. Pa. In okolica: Frank Dem
fiar
Johnstown. Pa.: Frank »iat.remja in John Polane.
Mcadotv Land«. Pa.: Georg Scticlta M sen Ban, Pa. bi okolica: Frank Maček.
Pittihnrch. Pa.: Ignacij Podvaanlk T^nds Magister. Z. Jak£e lo U. B. Ja-uUdL
Catty Sta, Pa.: Joseph Škerlj. Stoelton, Pa.: Anton M. Paplč. West Xflw. Pa. to okolica: J osti
JarmsL
WiHork. Pa.: Frank Seno ln Jooept
POmaL T«k, Utah: Anton PaiCiC. fnalerqnartcn, Utah: Loola Bia
Black Dtiawi, Wash.: Gr. Porenta RTMh.: Jakob
W. Ta to
John Bvo-
Ak» ut :» mm. bki tili/n. kakor: rensatuc«. ««=> fcirf-nv i*rr«!.«e)r. irr-ate tcik* »o
rr.atf inkr ;o aos«. »i«b hetalec, sbrto
MivlM p<itr»M. nt -r i.r?:h bA * Mi: leača*.
m*t-ilTTX. V i* <TT~ 1	(r:o* B.rt
az-ucB ba!(M. r*m p«ŠTt» ca fj*
prid*t* eeeeoe k m * Xmrfarut Bk: k	t« Mi	* »i i >n ii j ptw. itiaa
■ m kaj je trtta. ba k (Ovrn. kar hm v nima i. Za c&aii
Va. to ohoBea: Fraak
Kodjaa. GnftM, Wis.: Joha StaatpCeL
WLs.: Akbaadrr lN-»lir.
Joaip Tratalk Joha Vodovnik ia Frank Meh. Sbcborcao. Wis.: Frank Sepich ln
Heronim Sretlin.
b
Dr. Josip V. Grahek.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim ree bolezni moške, ienske in otročje.	"
Ml Ewt Ohio St., [Alleghenyj N. S. Pittaberf, P«.
'Haw roti *Hotala Pavline« — Kar iter. LL I !a< to* IK naravno do ir.oje h e
Povečanje nakupne moči centa
Zmanjšane pristojbine za Edisonovo slu/l'oo iu izboljšane svetilke so povečale nakupno ruoč am<*rišk«-fra centa osemnajst in polkrat. En cent bo kupil toliko razsvetljave kot je kupilo ls centov leta 1Š&4.
Kaj vse kupi cent
E<lis«»n<>ro slažlw> da se razsvetli 40 U'attov i'.'Ai Din<"no žarnico ^koad ure. Effisooovo sliižt>.>. da se ua-r»mvi	skodelic fcive t
električno »nm-ti-m l<>n«-n. Edixjnovo jNidbo za .'Kiu.IKjO nt*st«l;jaj»-v na >irainem strinja. kar m-ca ^oni motor. Edis'*i«»vo (Initio za 12 sko-
delie r-aja na električnem sa-
movaru.
Edisoaovo s"n21w>. <Ja se električno peč skozi IT, minnt.
TU 1 isodoto s!iiž1m». da se skti-na 12 jaj-- v i-l*4£tri<"-neni kotlu Edisoooro službo za električ-n;. Vaiinom-či*tiItc za eno uro. Edisooovo sInžl>o, da se greje Mazino skozi dve url. Edisonov a sluit^o za ohretora-»tje i-iektnčneca pralnega stroja skozi eno uro. 1 j Lw»novo služIl za električni lika'nik za 10 minnL Edisooovo $1už1m>, da se napravi lo kosr*>v ptumgi kru-
ha na eU-ktrii^ivm pražaju.
The New York Edison Company
At Your Service
Geocral Otftcss: Inmt Ptacc lad Lxh Street Tdcptiocc: Sxpresol hO
Biwh Off« Sfcy. Rivrat for cS« CMicamu ot tfae PiriMC
1» w CJ St	Bryant 5ifc2
St Orciwrf I I "151 E Jwfc St	Usox 730
pi S(B>*t>ui ms I	e ir-i s*
"JfcZ E MKk St Mdmc iim Ui
— il i ii
f
T
s
Jugoslovanska


Katol. Jednota

Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI;
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar-
berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZ1CH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOrŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOCIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, III
NADZORNIKI:
MIKE ZT^XTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOn\T VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN* At'SEC, .r»4i27 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISTIL A R, 308—6. St., Rock Springs, Wjo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, itv. I,
Ely, Minn.
LOUTS CHAilPA, od društva sv. Srca Jezusa, štv. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, st., od družtva Slovenec, itv. 114, Ely, Minn.
Vai dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tndi denarne poSi-Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od strani članov Be ne bodt-oziralo.
Druitveno glasilo: "GLAS NARODA".
severnem bojišču pešpolka Viljem
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jfdnote.
f Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G-. N.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
Padel je na
praporščak 17 Dolschak.
Vojak umrl. V rezervni boluiš-jiiici v Sarajevu je umrl vsled ■pljučnice Jernej Golob, posestnik lin trgovec na Logu pri Otaležu. Služi! je pri domobranskem peš-polku št. 27. 7. četa. Od štirih bratov, ki služijo v vojski, je on prvi padel. Zapušča vdovo in dvoje otrok.
Umrla je 17. marca v Vižinarjih /nuna posestnica Helena Bizjak, j— V Novem mestu so pokopali i umrlo gdč. Emilijo Ogrin, dijaki-'njo III. giinn. razreda.
Specijalistka. v zadnjem času • je bilo na Vodnikovem trgu v ! Ljubljani iz oddelka za mlekarske vozičke raznim nilejcarieam pokradenih že kar 10 vozičkov z mlekarskimi posodami vred. Pred ! nekaj dnevi je v Cerkveni ulici ! pred hišo gospe Staretove neka 'neznana kmetska ženska izložila mlekarske posode iz vozička, katerega je bila preje na Vodnikovem trgu ukradla, potem pa je s praznini vozom odšla. Gospa Sta-retova je to videla, a je mislila, da pride ženska nazaj in ker je le ni bilo. je zadevo ovadila policiji, kamor je izročila tudi posode. Soditi je, da ima liavedenka vseli deset vozičkov na vesti.
Pcnarejeni dvekrcnski bankovci. Ljubljanski uradni list poroča : Zadnji čas krožijo v prometu ponarejeni dvekronski bankovci iz leta 1^14., ki so sicer slabo uspeli, a se vendar zelo širijo. Modra podoba je slabo izvedena, izraz glave trji nego na pravem bankovcu, giljoširana rozeta s številko 2 je manj izpolnjena in se razlikuje v črtah, rjavi podtisek na sprednji strani kaže vodoravno, ravno črt-kanje, medtem ko je na pravem bankovcu črtkanje izvedeno v valovitih črtah. V tekstu so te-le napake: na levi strani zgoraj, kjer je navedena vrednost v deželnih jezikih, stoji v tretji predzadnji vrsti "Dvue Krune'' namesto "Dvije Krune"; desno, v ogrskem besedilu manjka po besedi "Buda" veznica "Buda-" in še druge napake pri akcentiranih črkah. Končno ima ponarejeni bankovec na nemški strani datum 3., na ogrski strani pa 3. avgusta.
I
pri telenju pokvarila, ker bi kra- pravljalo o težavali, s katerimi se va sicer poginila. Po nasvetu neke mora boriti mala trgovina. Ker je
KRANJSKO.
Pogreša se Andrej Košir 27. domobranskega pešpolka. pohod, bataljona, 2. stotnije, odd. strojnih pušk 2/27. Odšel je na severno bojišče ob začetku mobilizacije in se ni več oglasil že od meseca julija. Po njem poizveduje njegova mater Marija Košir, Kranjska gora št. Gorenjsko^— Pogreša se Ignacij Soršak od 27. dom. polka, IU. stotnije, ki že od začetka vojne ni »poročil nič o sebi. Po njem poizveduje Anton Baggia v tobačni tovarni v Ljubljani.
V ruskem ujetništvu. Ignacij Zupan iz Ljubljane je pisal svojim sledeče dve pismi: 1. Ljuba mati! S solzami v očeh vzamem pero v roke, ils Vam pišem par , da sem še pri živil 2*. avgusta ranjen V tem položaju so i. Sedaj ležim, že dva morem s postelje, istim, da v nekaj dneh že lahko šel na Sprehod, "»O eni ležal brez moči v postelji. 1 par dnevi setn bil operiran, i so mi iz noge tri funte str-in gnile krvi. Sedaj m* poču-ninogo bolj" kakor poprej. Z ineiioj ue ravnajo pregrdo. Jesti doNimo, pa tudi čokolade in eiga-ret«f nam priuesejo namiljeni ljudje \ f bolnico. Ljudje so tukaj zelo dobfi in s<* ne morem pritoževati. Ljubi sta riši iu drage mi se-V začetku avojegu pisanja »rav lepo po/di av'Ijam ter »eaui. da w in sed;ij vedra v. Sedaj se gre:n že ehajat. Seveda, nekaj
m
vr*tk\ Ved iti ljenju. l.il se v levo nogo. me l/tusi zaje m*
Venflai boni dui FVci Vzi jen tim
Vaj \
lili« bolj 1 a Ii k <
H>
lili ♦ideje rugi b
bolečin še ima tu, pa te že jo. Sedaj se nahajam v neki luišnici, pa naslova Vam še ne morem dati. ker ne bom ilgo tukaj omtal. temveč bom t esta vi jeu dalje. Tukaj je sedaj »lo mrzlo. J a* lezini v nekem lladišču zraven IN) mož. druge-i ni nie novega. Srčno Vas popravlja Vai sin Ignacij Zupan.
Iz ruskega ujetništva s«? je o-fla&il po sedmih mesecih Josip "ončina, atud. rnont. iz Idrije h.
487, enoletni prostovoljec, ti-ilarni desetnik pri e. kr. 27. peš-►olku, 4. »totniji. Bil je takoj v kčetku na severnem bojišču. Do-j« U gulxJ^nye Omak, Si-
birija. kraj Povladar, dihirana z ilnem 26. januarja; v Idrijo je dospela dne 18. marca. Kako se mu godi, nič ne omenja. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Fr. llladnik, domobranskega polka št. 27. 10. stotnija, doma iz Lo-jjatea. Zadnjič je pisal 5. septembra. Ker j>otem dolgih šest mesecev ni bilo od njega nobenega glasu, je žena domnevala, da je padel. Sedaj se rmliaja v Tomsku v Sibiriji. Lahko si je misliti, kako veselje je zavladalo v njegovi hiši, ko je prišla vest. da je živ. — < Vtovodjn Martin Jamnik. posestnik iz Zagorja, je v uradnem izkazu izgub št. 137 z dne 27. febr. izkazan kot mrtev. Dne 18. mar-fa pii dobi žena od njega pismo z dne 2o. februarja iz Moskve, v katerem ji sporoča, da je bil dne 26. januarja v hudem boju v Karpatih ranjen v levo stegno; pobrali j so ga ruski sanitejei, nakar so ga ] odpeljali v Moskvo. I "pa. da bo : kmalu okreval. Končno želi sko-! rajšnji mir in veselo svidenje.
O ujetnikih v Rusiji. \/. Gorij poročajo: Iz ruskega ujetništva so se oglasili dosedaj pogrešani te-le naši domačrai-vojaki: Jernej <'umirit- iz Poljšiee. Bil je v prvi bitki pri Grodeku močno ranjen. Ko je okreval, je moral v drugič tia bojišče. Zadela ca je druga u-soda: moral je kot ujetnik v Rusijo. Tudi Janez Jakopič iz Zg. Lazov deli ž njim enako usodo. K«»t ruski ujetniki so pisali, ali drugi njih tovariši: Matevž Mivnik in Anton Be ni a rti, vsi iz Zasipa. Čudno naključje, prijatelji i/ ene vasi se po večmesečnem obroku snidejo vsi v isti guberniji Ti ni>k kot ujetniki. Nadalje Blaž Auib.ožič in Jožef Pikon iz Dobi i ve: zadnji je brat Frančiška Pikoiia, ki si je s plavanjem raz potopljene ladije "Zente" rešil na črnogorsko obrežje življenje ter je danes tam ujetnjk. Na Ruskem imamo nad 40 ujetnikov, ranjenih je bilo dosedaj, vsaj kar nam je znano, nad 50. pogrešamo jih še 20; na bojnem polju pa je našlo smrt 8 vrlih gorjanskih občanov.
Ranjen je bil na bojišču Karel Miknž iz Ljubljane, poročnik 53. pešpolka, 3. stotnija.
ŠTAJERSKO.
Štetje živine. Štajerska nainest-nija je odredila štetje živine po celi deželi, da dobi pregled o številu živine iu stori pravočasno po-trebne korake za preskrbo prebivalstva z mesom. Da je v deželi še mnogo goveje živine in svinj, kaže obisk ptujskih sejmov: dne 16. maraca je bilo prignanih na sej in v Ptuj 718 glav goveje živine in na svinjskem sejmu dne 17. marca je bilo 780 svinj. Največ kupljene živine gre izven dežele iu slišijo se po koroškem vzgledu glasovi, da bi se promet z živino J^u. iz dežele počasi ustavil ali pa vsaj omejil.
Razno z Bizeljskega. Delo po vinogradih še gre kljub pomanjkanju moških delavskih moči dosti hitro od rok. Splošno pa se slišijo tožbe, da ni modre galice in da se bo letos težko boriti proti peronosporl. — Vinske cene gredo počasi kvišku: za belo uovo vino se zahteva sedaj splošno 44 do 46 K. sortimenti so seveda dražji. Večje partije nakupljenega vina so šle te dni v Gradec in Ljubljano. — Draginjo čutimo seveda na Bizeljskem bolj kot drugod, ker domač žitni pridelek ue zadostuje za pri hrano prebivalstva. Koruza ' se prodaja sedaj pri nas ]>o 48 do •*V0 K. seveda nova, ker stare, suhe dolgo ni več dobiti. Občina se
sosedin je. du kupuje tako meso mesar Skortschitsck v Ormožu, je prodala Kirič v sili zaklano kravo zares temu mesarju. Da bi stvar ostala tajna, je naročil mesar ženi, naj mu dopelje kravo ponoči, kar je ona v noči na 11). marca tudi storila. Brez ozira na to, da se mora meso od v sili klane živine na licu mesta, kakor tudi v mesnici pred prodajo od zvedenca pregledati (se ni storilo . se mora nadalje meso tudi v mesnici kot tako (v sili klano"! označiti in ceneje prodajati. (Se tudi ni zgodilo.) Koza Kirič se bo morala zagovarjati pred sodiščem.
Pegasti legar. V avstrijski državni polovici se je od 14. do 20. marca primerilo 171 novih slučajev pegastega legarja. To so namreč tisti slučaji, ki so bili pristojnim oblastnijatn naznanjeni. Izmed teh slučajev so se primerili na Štajerskem: 2 v Celju. 2 v lvnittelfeldu. 7 v Thalerhofu pri Gradcu, 9 v Šmihelu pri Ljubnu. f> v AVagni pri Lipnici, 1 v Kiud-bergu iu 1 v Vurperku; na Koroškem: 12 v VoLšpcrku ; na Kranjskem: 1 v St. Petru. Oboleli so samo ljudje, ki so prišli z bojišča ali se nahajajo v koncentriranih bolnišnicah.
Ustcličenje. Dne 25. marca se je v mariborski stolnici vršilo slovesno ustoličenje novega stolnega dekana Jožefa Majcena. Ob 9. uri se je pričel slovesen obred, katerega je izvršil sam knezoškof dr. Mihael Na potnik. Po obredih je imel novi stolni dekan prvo svojo pontifikalno sv. mašo, pri kateri se je proizvajala Mozartova "Kronungsmesse". Sodelovali so najboljši mariborski muziki in glasbeniki, med njimi Trafenik, profesorja Beram in Druzovič, gospa Druzovič itd.
PRIMORSKO.
Padel je na severnem bojišču Ivan Furlan z Opčin pri Trstu.— Na severnem bojišču je padel tudi notarski kandidat nadporočnik v rez. 97. pešpolka dr. Maks Abram. — Nadporočnik Oton Gabrijelčie, 97. pešpolk, 2. stotnija, mrtev. — Poročnik Josip Maher. 97. pešpolk, 2. stotnija, mrtev.
Ranjena sta bila na bojišču: praporščak Oton Adrarlo, 97. pp., 2. stot.; praporščak Matej Sclav a rz, 97. pp., 1. stot.
Pogreša se Fran j o Kučel poljskega lovskega bataljona št. 20, 2. kompanija. ki je konec novembra odšel v Karpate in odtlej ni sledu o n jem. Doma je iz Bregov v Istri.
Odlikovanje. Računski narednik Ivan Gams, 97. pešpolka, je bil na severnem bojišču odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda. Gams je od začetka vojno neprestano na omenjenem bo-

je obrnila na vlado za odpomoč.
Iz ljubosumnosti. Rudar Josip Brile j iz Trbovelj je dne 17. suš-ea v neki trboveljski gostilni zagledal rudarja Andreja Konciljo v družbi z dekletom, za čigar ljubezen se je Brilej že dlje časa potegoval. Ljubosumni Brilej je za-čM prepir in je konečno svojega srečnega tekmeca z nožem večkrat sunil v prsa. Koncilja je vsled teh poškodb na licu mesta ( umrl. Brileja so izročili vojaškemu sodišču v Gradcu.
Detcmor. Posestnica Neža Planine v Križu pri Kozjem je ob-dolžena. da je povila otroka in ga takoj po porodu v škafu vode u-topila in potem pokopala. Nežo Planine so zaprli, a priznati ni hotela, ne da je otroka umorila, ne kje je truplo pokopala.
Prodaja mesa za drag denar od v sili klane živine. Iz Ormoža poročajo: Posestnica Roza Kirič v <tadiišoveih je bila primorana dati
V roškem ujetništvu. Te dni je
pisal domov iz ruskega ujetništva že dolgo pogrešani in za mrtvega smatrani Feliks Štokelj iz Velli-kih Žabelj na Vipavskem. Piše iz Totnska v Sibiriji. Pravi, da je tam U8 do 45 stopinj mraza. V pi-L. sinu prosi domače, naj mu pišejo, če bo vojna še dolgo trajala. To j<- že tretji ujetnik iz te vasi v ruskem ujetništvu.
Smrtna kosa. V Komnu je umrla Roza Comela. roj. Kovačič. soproga c. kr. soduika v Trstu, sestra c. kr. podpolkovnika Miroslava Kovačiea, ki se sedaj nahaja v srbskem ujetništvu v Nišu.— Pri sv. Mariji Magdaleni Spodnji pri Trstu je umrla v starosti 86 let Antonija Miklavčeva. mati tržaškega slovenskega deželnega poslanca Antona Miklavca. — V Gorici je umrl trgovec Ivan Del-kin. — V Trstu je umrl Edvard Adrijan Vatovee. — V Dornbergu je umrla gdč. Josipiua Antonija Saksida, stara 19 let.
Pravdnik zbolel. Višji državni pravdni k v Gorici Andrej Jeglič je po svoji uevarni bolezni okreval. Dobil je daljši dopust, da si utrdi svoje zdravje. Posle državnega pravdništva bo v njegovi odsotnosti vodil državnega pravd-nika namestnik Zorzi.
Preskrba z živili v Trstu. Bančni konzorcij, ki skupno z občino in s trgovsko zbornico preskrbuje Trst z živili, je nakupil do zdaj 20 železniških voz koruze in nad 200 železniških voz moke v vrednosti 1.250.000 K. Občinski svet je v svoji zadnji seji sklenil, da nakupijo 60 železniških voz riža, 20 voz testenin, 40 voz koruze, 10 voz fižola, 1 voz slanine, 150 voz moke in 10 voz ječmena.
Hali trgovci v Tista so imeli
? Ali hočete celo svoje življenje žrtvovati ? 1;
svojim delodajalcem in jim kupičiti bogastvo s svojimi žulji, [] da vas v slučaju bolezni in nesreče ter na stara leta prepuste £} svoji žalostni usodi in Vas pošljejo s trebuhom za kruhom, ker j jim ne morete več koristiti? U LASTUJTE FARMO! Kupite si kos dobre in rodovitne K zemlje v ugodnem, prijaznem in zdravem kraju.
ZEMLJA bode vaš najzvestejši prijatelj! ZEMLJA vam nosi največje obresti. — ZEMLJA bode redila vas in vašo dru-5i žino. ZEMLJA vas bode postavila na trdne noge ter vam pri- jjj S pomogla do samostojnosti. — ZEMLJA vam bode dala boga- y; S stvo, blagostanje, srečno, zadovoljno in neodvisno življenje, ffi «j| ZEMLJA in življenje na farmi v prostosti naravi vas ohrani pri je zdravju. BODITE samostojni, dokler imate še priliko.	ja
VPRAŠANJE je: Kam se obrniti in kje kupiti, da bodete Ig dobili dobro zemljo, na kateri lahko vse to dosežete. Prodajal- jfi cev je veliko in vsak hoče prodati svet pod različnimi pretve- ffi zami ne glede kam vas spravi. RADI tega vam svetujemo da se obrnete na rojaka A. Mantcl-na, kateri vam bode dal pošten W nasvet ter vas napotil da kupite naravnost od lastnikov ter vam S prihranil lepe svote denarja ki bi ga drugače morali plačati S agentom.	u
Po pojasnila pišite ali se pa osebno zglasite pri	ft
A. Mantel	s
133 W. WASHINGTON ST. Room 1007 CHICAGO, ILL. «
več pomorski promet ustavljen, je zavladala v Trstu splošna stagnacija. Veletržei ne dajo nič na upanje iu če pride koaiec moratorija, se zua zgoditi katastrofa. Z oži-rorn na te razmere žele mali trgovci tržaški, naj se izda za Trst poseben moratorij.
Ladija spuščena v merje. Dne 17. marca so v tržiški ladjedelnici spustili v morje ladijo "Salina", ki je bila zgrajena na račun "Tržaške paroplovue družbe".
DALMACIJA.
V Splitu zapro kavarne? Iz
Splita se poroča, da se po mestu širijo govorice, da bo oblast iz zdravstvenih ozirov zatvorila vse mestne kavarne.
HRVATSKO.
Vlom. V noči cd 15. na 16. marca se je dogodil vlom v upravui-štvo '"Agramer Tagblatta" v Zagrebu. Tatovi so odnesli iz zapr-. ^ffi!fi«fi!filfi>fiS!fi!fiHi!li!fi»»!fi!fi!fi!fi
tega predala pisalne mize <i)2 K. — I\ot storilce je prijela policija naj JJ Reki 161etnega Josipa Spoljariča' " in enako starega Dr šiča. Oba sta vlom njiju so našli še 729 K.
S X X
Sfi
s
Sfi ill s
!fi «
s »
S
IFil IC»J !<.»! Jcl l K <1
•agotina Baj- j & priznala. Pri i
b	oA^
Zadnja novost.
Vsakevrste žganje, brinjevec, slivovec, tropinovec itd., kakor
tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja Z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za $1.(M) in iz vsake Bteklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, boljše in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri Balonerjih
F. P. Barton piše:
"Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delBti pijačo.
Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je rea tako blago kakor ste vi pisali. Pošljite še itd."
Takih m enakih pisem, dobim vsaki dan; kar je jasno, da je blago v resnici hvale vredno.
Pišite na:
Z. JAKSHE
£ Box 366 North Diamond Station,	PITTSBURGH, PA.
c^O	flj^ ^
! !
r
%
» »
%
HARMONIKE
**«M Utcrifelkril *»9F»TtJua ao nsfnltfl* muA, s is« trytiao la s&ccbIJIto. T poprav« iu«-•ijiro msdo polu«, ker ■«» I« ead £• 1*1 taksj t tam poslu le nda| v it«-I*m testnem toaa. V popravek mata treajeke kakor vse lru|» hanaeaUre '.*r raCanaae po deta kakorta« kM M-.^"Vj »res aadaUaik vpreSamJ.
tiiT
JOHN WEN ZEL,
L CS. It^ Cleveland, Ohio.
Kadar je kako drnStvo namenjeno kopiti b»ndero, laatevo, rega • goubene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske prstan itd., ne kupit« prej nikjer, da tudi mene aacene vprašate. T7pralto'* /as etan« le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pičite pcaj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugb, Pa. Box 328.
. v sili zaklali kravo, katerfr se je. zborovanje, na katerem se je raz-
Največ denarja iz Amerike se nalaga v
MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI
v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko.
Denarni promet koncem leta 1914 je znašal nad - 740 mili j OIIO V kl*OIl.
Rezervnega zaklada nad
1,330.000 kron.
4
Hranilnih vlog nad
44*5 milijonov kron.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po brez odbitka.
Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po
c. kr. deželni vladi
izkljnčena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico.
Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let
82 CortiAiadt St, NEW T0RK.
6104 St Clair Ave^ N. E. CLEVELAND, 0.
rs

E D A K
ROMAN.
Keilerauuin. — Za "G. N." priredil J. T.
(Nadaljevanje.)
Oil tistfjra časa je bil učitelj Lciiz vedno bolj inalobeseden. Hodil je okoli hiše in gledal, kam so se podili oblaki.
Pripravljal m- j«* Jia pot. — Mamica mu je zašila obleko in mu napolnila malho z živili.
'/. I"><igi»m torej — je rekel nekega dne Suzani. — Z Bogom Suzana, moji prijatelji me čakajo. — Dolgo sem se zamudil, še predolgo. (i le j. da In »š ktualo ozdravela, moja lepa. pridna, deklica!
Sel je. in Mamica je dva dni neprestano jokala.
Nekega dne se je pogovarjal Grau z Adelo. — Sedela j«* v lopi in pletla. — Govorila sta o Suzani, katere življenje se je začelo bližati koncu.
Adela je rekla: — Včasih grem zvečer v gozd. tako lepi večeri ho sedaj.
—	Da. lepi večeri so — je odvrnil Grau.
—	Vi imate sedaj \eIiko dela, kaj ne. — Zelo rada bi govorila z Vami. — Ali imate čas noeoj ?
Sla sta v gozd in sta bila v njem toliko časa. da je izšel mesec. Ob;i sta imela v srcih svoje misli, katerih nista upala drug drugemu izdati.
Ko sta se lot-ila. sta si pa pogledala v oči.
Naenkrat s<> je Grau spomnil. tla je obljubil Suzani, da lie bo z nobeno žensko več govoril o ljubezni.
Stresel sc je iu tako zardel, da je še celo Adela opazila.
—	Zakaj ste prebledeli? — ga je vprašala.
—	Ali sem prebletlel? — Ne vem. — Lahko noč.
—	Lahko noč. gospod Grau.
SEDMO POGLAVJE.
Ko so j,. Grau naslednji dan prebudil .ga je tako tiščalo v prsih. da skoraj sopsti ni mogel. — Soba je bila temna, toda skozi špranjo pri oknu je lahko videl na prosto. Vse je spalo v rdečem sol licu. niti vejica se ni ganila. — Suzana — je pomislil sam pri sebi in se hitro odpravil na pot.
Tako hitro je hodil, da so vsi ljudje gledali za njim. — Otroci so se igrali pred hi.šami iu ga pozdravljali, toda on ni nikogar videl.
Z mosta je zagledal Suzanino hišico, ki se je kopala v soliicu. Kdo pa stoji v vrtu in ga pozdravlja z robcem? — Grau se je pre-srašil. — Srci I i vrta je stala Suzana.
Bila je belo oblečena, in lica so ji žarela.
—	No! — je vzkliknila z visokim lepim glasom. — Kako se ti zdi? — Tako sem hrepenela po tebi in sedaj si prišel.
Eiseiihut, ki je bil tudi na vrtu, se je smehljal:
—	Čudne stvari se dogajajo. Včeraj bi ne dal zanjo počenega groša, danes ti pa vstane, in se gre izprehajat po vrtu.
—	Tudi govorim lahko — je rekla Suzana. — Celo noč sem spala in lahko diham. — Poglej, kako globoko lahko zasopem. — Samo trudna sem.
Grau jo je pritisntf k sebi in zašepetal: — Da.
Hodila sta po vrtu in ogledovala cvetlice.
—	Pihati je začelo — je rekla slednjič.
In res, preko neba so se podili silni oblaki. — Cvetlice so sc priklanjale vetru, polje ga je pozdravljalo.
Mamica jo je vsa srečna pogledala. — Ko je pa zašepetal Grau:
—	To ni dobro znamenje — je prebledela.
Zatem je šla v posteljo, on je pa sedel k nji in ji položil roko na čelo.
—	Tako sem trudna — je rekla — tako sladko trudna, v prsih mi je pa tako lahko. — Pomlad je zunaj. — Saj si rekel, da bo prišla spomlad. — Ti in spomlad sta me ozdravila. — Obrni glavo in poglej v luč. - |)a. res so zlate tvoje oči. Kmalo bom šla v gozd.
Njen glas je postajal vedno tišji, moči so ji vidno pešale.
—	Skupaj bova šla v gozd. Suzana, jaz in ti — je rekel Grau.
—	Ah. ali res? Povej mi. kako bo v gozdu. — Ali še rajše, povej kako l»o. ko se bova poročila?
Dobro, ti bom pa povedal, kako bo. — Ti boš gospodinjila v hiši. — t e bova imela tri sobe. bosta dve tvoji. — Tam boš ti stanovala. Imela boš knjižnico--polno omaro samih novih knjig.
—	Pri oknu boš imela pisalno mizo in na njej kuj) belega papirja.
—	Vsa ko lepo misel boš morala zapisati nanj. — Jaz bom stal pri vratih iu poslušal. — In če bom slišal goboko dihanje, bom rekel sam pri sebi: — Tiho. Suzana je zaspala. — Jaz ne bom spal, ampak prisluškoval bom tvojemu dihanju.
—O. pripoveduj mi še. kako bo. — Krasno je tvoje pripovedovanje. — Njene o«'-i so se napolnile s solzami.
—	Nato bom šel v vrt in ti bom natrgal velik šopek cvetlic, samo takih, ki se ti najbolj dopadejo. Ko jih bom položil na prag tvoje sobe. se jih bo držala še rosa. - Potem bom pa čakala, da se boš zbudila in te boni vprašal, kako si spala.
—	Kako bo pa ponoči? Ali si že mislil, kako bo ponoči?
Da, tudi to sem premislil. Suzana. — Tiho bo v hiši in tudi na vrtu s,- ne bo nič ganilo. — Samo slavce bo pel mogoče, in midva bova sama s seboj.	,
—	Ti ne veš ljubček. kolikokrat sem premišljevala, kako ho ponori. — Ali si že pomislil na strast, ali si že pomislil na poljube v tihi noči? — je zašepetala Suzana, in solze so ji vdrle po licih.
—	Da. Suzana, moja sladka prijateljica. — Večkrat sem že mislil na strast in več noči sem prečili od večera do jutra.
—	Tudi jaz. tudi jaz. moj dragi. — Kri mi je plala po žilah, jaz sem pa sanjala in sanjala....
Grau jo je pogledal in jo prijel za roki. — Glava se ji je sklonila na prsi. On ji je pripovedoval, kako bo, ko se bosta poročila.
—	Naenkrat se je stemnilo v sobi. veter je bril okoli hiše in v daljavi je grmelo. — Začelo je deževati, in dežju je sledil gost snežen metež. — V hipu so bila vsa polja bela. v hipu je bil vrt zasnežen. — Suzana pa ni ničesar videla, ničesar slišala, samo Grau-a je poslušala, ki ji je pripovedoval:
—	Roke ti bom poljubljal, ki bodo tako sveže, kakor poletno jutro. — Na oči te bom poljubljal, ki bodo še vroče od spanja. _ Na
ustnice te boni poljuboval. in ko te bom poljubil, bodo vzcvetele.
—	Saj me slišiš. Suzana. — Seveda slišiš, kar ti pripovedujem. _
Da. tako bo. — Nato bom odprl vrata rekoč: — Poglej. Suzana, cve-liee hočejo pozdraviti svojo gospodinjo. — Vse evetliee se bodo sklonile. vse drevje bo zašumelo. — Jaz bom pa le tebe gledal, tako te bom gledal kakor sedaj .Suzana. Suzana. — Tvoje ime mi bo vedno na ustnicah, tudi, če ne boš poleg mene.
Grau jo je poljubil na čelo.
Ljubim te. ti bom rekel, tako kot ti pravim sedaj. — Suzana! Suzana! — Ko ho vzhajalo solnce. ti bom rekel, da te ljubim, in ko bo zahajalo, bom ponovil te besede. Prišla bo spomlad — jaz te ljubim. Suzana — prišlo bo poletje.---jaz te ljubim. Suzana, —
--prišla bo jesen .prišla bo zima----ljubim te, Suzana.
Suzana je zavzdihnila, se nasmehnila in napol zaprla oči.
—	Pokleknil bom predte in ti rekel, da te ljubim. Suzana. —
Moj pogled, moj korak, moje vedenje, vse ti bo isto povedalo. _ In
ko bom postal star. ko se mi bo pobelila glava, bom neprestano govoril : — Ljubim te, ljubim, ti najsladkejša izmed vseh________j
Suzana je odprla ustnice, glava ji je pa omahnila nazaj. — Po-
f


► J* SLOVENSKO ZAVETIŠČE. & i
..........
t
• m m

ftLAVNI ODBOR: Predaednlk: Frank Bakter, IS Cortland 8t., Niv Tark, X X.
Podpredsednik: Paul Schneller, Calumet. Mleh.
Tajnik: Frank Kerie. 2711 8. Millard	CUmii OL
KmJntt: Oeo. fc. Bromlch, Kr, mn«i	J
f , - :l« '
OIREKTORIJi
6- .
v -
Dlr«ktni| obstoji ta Jedne*a aaatopnlka od T(ek aiorsnaklk JTSanlaacU. od -wm+h ainv«nakl* llstoT la od vseh samostojni* druitsr.
■a anamke, knjlfle« In tm drufo s« obrnite na tajnika: Frank Karla, ST11 t. Millard Ava., Chicago, lil. Tudi denarna poilljatra poilljajta aa ta
Vsrod ki n« akrbt sa »roj« rere, nima poatora med elrlIIzoranimi
CiOTsk ki ne »odpira narodnih lxrodoT, ni rred«a sin trojega, naroda. apomlnjajte se ob ti«H prilikah Slovenske** BavetUCa.
tem se ni več ganila. — Zaspala je----Solze so se ji posušile na u-
palili licih.
Grau je nepremično sedel in jo gledal.
Roke so se mu začele tresti, zadnji hipi so ga bili silno razburili. — Nato se je pa pojavila žalost v njegovem srcu .silna neutolažljiva žalost. Začel ji je poljubljati roke.
Sa,j j" j*' vendar tako vroče ljubil.
Naenkrat je zavladala v sobi bleščeča svetloba. — Sneg se je bil hipoma stajal in roža. ki je bila najprej scvetela v vrtu. se je svetila v rosi, kakor da bi samega veselja jokala.
Mamica je bila mirna. — Narava je dobra, iu na nek poseben način omami srce. katerega bi lahko uničila bolest.
K«, se je pa zmračilo, in ko se Suzana še vedno ni nič ganila, je
pričela Mamica jokati.
Prijela je Grau-a za roko in rekla proseče: — Oživi jo! Grau je pa odkimal:
— Pusti jo počivati. Mamica. — Veliko bolj živa je, kakor jc bila prej, in veliko bolj srečna je. kakor midva. Mamica se, je hipoma zopet pomirila.
(Nadaljuje se).
•»rft-
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost jo 21 pri 28 palcih.
Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka državi, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi	\
Novo stensko mapo cele Evrope.
Cena ji je $1.50.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in VBak stane 50 centov.
'Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street
New York, N. Y.
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset <10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako se ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO-Premium Dept. 490 Broome St., New York, N. I. (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.)
fyctftt.

M M
i.
Najmodernejša,
TISKARNA
"GLAS NARODA'*
izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkilTeeaafea
bvrisje prevoda ?
UnQtko Posebsost m irmitvcaa pravO«,'
Vsa naročna po^itelaa?
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New York, N- Y.
NAZNANILO.
Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik
Mr. FRANK MEH
kateri je opravičen pobirati naročnino zu list tlGIas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom «ra toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'.
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"Thi Bureau of Industries aad
Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali ■ katerimi se je slabo ravnalo.
Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln.
Daje ge informacije ▼ aaturali-zacijskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT
(State Department of Labor)' BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St.. odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in
» «r«»d<% »vpčpt rw} H do 10 nr«.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil,]
Obsega 11 raznih zemljevidov
na 20tih straneh in vsaka stran je 10-1 pri 13i palca velik«.
Cena. samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obsega devet raznih zemUevidov
as 8 atraneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo IS centov. Vri semljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obssg površine, katero zavzemajo posamezna države.
Pošljite 26c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas; Pri večje* odjema damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y
a) <*) a> <&)
NAJBOLJŠA
<a> <3) o <&>
"SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, b sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena t platnu vezanimi.00. Rojaki ? Cleveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Qair Ave., N. L
^Francoska par obrodita družba,)
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta io Ljubljane
Pafttal »armlkS m?
»AJPSOVENCC" ■•in vijaki
Samo pri meni ne dob« patentirana in garantirana sledeča zdravila: za rast in proti »padanju ženskih in mojkih lap. kakor tudi za rast mo&kih brk in bradf: za revrnar.izem koetibolj ali trgranje v nocrah. rokah in križu, za rane. opekline, bule. ture in kraste i. t. d.. kurje očesa, bradovice, potne notre. ozebline i. t. d.; vsakemu jamčim $500 kateri bi zdravila brez uppeha rabil. Pišite takoj po cer.ik. "Koledar" in žepno knjigo pošiljam zastonj: knjižica velja za vaškega 6 dolarjev ki jo prečita.
JACOB ffAHČlfi, 1H2 E. #4th St, Cleveland. Okla
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH
Hfcs*rmi paraitol 1*3 Ukago", MLt Toaraiie", 'Hoefcamtaa" in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl St., fJheiekrongk BuUdlcf, Peftni parnikl odplujejo vedio ob iredak la »rlit&miii*
IT. W. B
Itrrflki
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo [denarne [pošiljat ve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom;'razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20Jdo 24^'dni.
Torej ni nobenega dvoma za [pošiljanje denarjev {sorodnikom in znancem t staro domovino.
100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Qair Ave., Cleveland, Ohio.
ROJAKI, NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEYNIK,