Knjiga Slovenska XIX. veku. Matija Torkar r. 27. febr. 1832 v Zaspili na Gorenjskem, giranazijo dovršil v Ljubljani 1. 1851, mašnik 1. 1855, služil za kapelana največ na Dolenjskerh in sicer v Ajdoveu, Šent-Lorencu, Crnomlju, Znženiberkn, potem v Zagorju ob Savi, pri sv. Potru v Ljubljani, na Vačali in Raki, 1. 1865 v Pliberku in 1. 1867 v Velikovcu na Koroškem, od 1. 1871 župnik v Mozelju, in od 1. 1877 farman v Košani na Notranjskem. V slovenščini se je javno glasiti jol 1. 1853 v Novicah in to v vezani besedi, v pesmicah ,,Prijatel (str. 204), Večeren sprehod (232) in 0 večernici" (372), pa v Danici 1. 1855: »Pesem k Marii za odvernjenje skušnjav", posebej 1. 1856 na čast sv. Erazmii. Ženinu in nevesti 1. 1870 (Koledar dr. sv. Moh. str. 55). — Priljubil se je dr. J. Bleivveisu ter mu dopisoval časih v Novice na pr.: Odperto pisemce razkropljenim prijatloni 1. 1860; Zgodovinske in pravljičine črtice o starodavnih Indijanih in njihovej omiki. Iz zgodovinskih virov posnel Matija Torkar (L. 1870 str. 135—152) itd. — Tako se je priljubil tudi A. Einšpielerju, kateri ga je zarad pritežnosti v domačiji povabil na Koroško, kjer je poteni marljivo sodeloval pri ,,Slovencu" in njegovera ,,Slov. Prijatlu". Znanienit je njegov dopis v Slovencu koj v I. tečaju 1. 1865: Moja razodetev o Slovencu in slovenščini itd. — L. 1866 je sostavil: ,,Poduk od odpustkov za sveto leto in molitve pri obiskovanji cerkva za škofijo Celovško". Izvrsten govornik je Torkar od nekdaj skrbno izdeloval oerkveue g o v o r e. L. 1860 jel jih je pošiljati ,,Slov. Prijatlu" v Celovec in odslej se jih do leta 1883 na stotine nahaja v njem po vseh letnikih s prav malim prestankom. Ze leta 1862 mu je pisal Einšpieler: ,,Vaše pridige so pravi kras in kinč niojega časopisa; letos sem po njih pridobil do 200 več naročnikov, le tako naprej in ostanite mi prijatelj". Najboljše so nioiida postne na pr.: O smrti; o pokori; trije križi na Golgati itd. Kar je pričel v Prijatlu, to nadaljuje še vedno v D u h o v n e in P astirju od 1. 1884 v Ljubljani na korist duhovnim sobratom, katerim sedaj pač ni treba kakor nekdaj drago nakupovati si pridigarjtiv nemških in sploh inojezičnih, ker jim domače slovstvo nudi jili na izbiranje! Življenje svetnikov insvetnic Božjih. Izdala družba sv. Mohora. Del I. in II. 1. 1867—1869 spisal dr. J. Rogac (cf. Jezičnik XIX. 1. 1881 str. 38). — Del III. (jul. —sept.) v Celovcu 1871. 8. str. 1 — 476. Nat. J. Blaznik in — D e 1 IV. (okt. —dec.) v Celovcu 1874. 8. str. 1—629. Nat. tiskarna družbe sv. Mohora. Po najboljših virihspisal MatijaTorkar, duhoven ljubljanske škofije. — ,,Tukaj, predragi Slovenci in bratje v Kristusu in po rodii! podaja vam družba sv. Mohora lepo knjigo životopisov svetnikov in svetnic Božjih. Prizadeval sem si s svojim prijatlom . . . na vso inoč umevno in po domače pisati, kakor za priproste kmečke ljudi, ki niso visokih šol obiskali, in kakoršnih družba sv. Mohora največ šteje; ogibal se tudi bolj nenavadnih izrekov, kar se je največ dalo. Kako pa seni ta nanieii dosegel, sodite saini. Vem, da nobeno človeško delo na svetu ni popolnoma, še manj pa si jez od svojega kaj takega dotnišljani itd. . . — Bratje Slovenci! udje smo sv. katoliške cerkve . . . Ostanirao tej svoji sveti materi zvesti ia hvaležni do groba, kakor so jej bili naši pobožni in bogoslužni rajni stariši. Nikar se dati niotiti od sedanjega laži-liberalizina, ki učenosti v nespameti in prave dušne prostosti v razujzdanosti išče, in po naši največi dragocenosti — po n a š i v e r i — rega! ,,Rajše serce iz telesa kakor vero iz serca dati'', bodi naše geslo, naš terdni sklep, vedoc, da prav sedaj so oni časi, od kterih sv. apostol Pavel Timoteju govori, da namreč ,,zdravega uka ne bodo prenašali, ampak po svojih željah si učenikov zbirali, ki ušesa žgačejo, od resnice se odvracajo, k basnim pa vračajo", kar je tudi že Jezus Kristus pravil, rekoč, da ,,bodo krivi Kristusi in krivi preroki vstali, naj bi bili tudi izvoljeni zapeljani, ne verjemite jim! Zgrabljivi volkovi so v ovčjih oblacilih, in po njih sadu jih bote spoznali" (str. 628) itd. — Po priserčni molitvi k vsem svetnikom in svetnicam Božjim sklepa delo (str. 629): Bodi vse na večo čest trojedinega Boga, na slavo brezmadežno spočete device Marije, in vseh svetnikov in svetnic Božjih, ter v povzdigo sv. katoliške cerkve, kteri v razsodbo pričujočo knjigo brez izjemka in z največim spoštovanjem poklanja M a t i j a Torkar, župnik. Matija Hočevar r. 30. jan. 1824 v Lašičah, posvecen 1. 1848, bil pristav semeniški, katehet nunski, od 1. 1866 župnik Šempeterski, u. 10. sept. 1888 v Toplicah na Dolenjskem, pokopan pri sv. Krištofu v Ljubljani. Marljiv Slovenec je bil jako mirnega dnha. Spisal je po nasvetu dr. Močnikoveni: a) Z g o d b e s v. p i s m a s t a r e i n nove zaveze za šolsko mladost. Na Dunaji 1858. 8. 331. V c. k. založbi šolskih bukev. Nat. L. Grund. Vvod. Del I. star. zav. v X razdelkih str. 5—159. Del II. novi zakon v VI razdelih str. 160— 322. Djanje aposteljnov in zaeetek sv. Cerkve. Kazalo. 323—331. b) S v e t o p i s m o star. in nov. zaveze z razlaganjem . . Iz Vulgate . . dr Allioli. Poslovenjeno v Ljubljani 1. 1856—9 (Wolf-Volc). Mej sodelavci je bil tudi Matija Hočevar ter je poslovenil in vravnal po tedanjih pravilih I. Bukve Kraljev, bukve Pripovesti ali Pregovorov, in Modrostne bukve (cf. Predgov. str. XIV. Jezičnik XXIV 1. 1886 str. 68). Mihael Žolgar r. 1. 1833 pri sv. Petru v Medvedjem Selu na južnein Štajerskem. Po dovršeni gimnaziji — nekaj časa bogoslovec v Mariboru a kmalu modroslovec v Gradcu — postane učitelj začasno na gimnaziji v Celju, potem 1. 1868 stalno v Kranju in naposled spet v Celju, kjer je umrl 2. febr. 1890. Bil je mirnega in blagega značaja, v Kranju tudi okrajni šolski nadzornik, v Celju poslanec v deželnem zboru, odbornik Matici Slovenski, soustanovnik ,,Popotnik u", založnik in poldrugo leto mu tudi urednik itd. (Zvon 1890 str. 186). Kaj in koliko je pisal v njein, povedo drugi; jaz naj tukaj le pokažem, kako marljiv pisatelj jo bil v š o 1skih izvestjih. V Celjskem ginmazij skeni poročilu je že 1. 1866 napisal razpravo „0 slovenskem glagolu" in 1. 1867 ,,0 slovenski sklanji", in poznej 1. 1873 ,,Slo vensko narodno pesništvo". — Prav tako delaven je bil v Kranjn, kajti priobčil je v g im n a z i j s k e m 1 e t n i k u 1869 znanstveni sestavek: ,,Pogled na atiško zgovornost" v treh oddelkih (1. naravna, 2. sofistovska, 3. umetna str. 15); 1. 1870 „0 domači odgoji in njenem upljivu na vspeh šolske raladine'' (str. 23); in 1. 1872 ,,Različnosti v slovenskem ljudskem jeziku", kjer proti koncu pravi na pr.: ,,Toliko v dalje premišljevanje in opazovanje domačega ljudskega jezika jezikoslovcem in drugim rodoljubom, da po skerbnem preiskavanji njegove zaklade pozabljivosti otemajo in ž njimi naš pisnieni jezik bogatio. Kajti mnogo besedi in ninogo lepih oblik bi se pozabilo, če bi se ne zaznamnjevale in naslednikorn ne izročevale. Šaljivost, po kteri se v jednem kraji zasmehuje, kar je v drugem navadno in domače, ne snie pametne ljudi od inarljivega nabiranja jezikovnih zakladov odvračati. Pa ne saino jezik raznih krajev, tudi noša, šega, navade, pravljice, pesmi in vse, kar je spomina vredno, naj bi se spominu marljivo ohranjevalo, da dobijo naši nasledniki gradivo za svoje izobraževanje na domači podlagi. Bolj ko se omika med ljudstvom širi, bolj se pozablja staro, in toliko večo dolžnost imamo nabirati to, kar bi se nekdaj z velikim trudom iskati inoralo. Kakor se godi nam z zgodovino naših davnih prednikov, tako bi se godilo v jeziku in drugih reeeh našini naslednikom, če bi jih z niajhnim trudom ne podpirali" (str. 16). — Jernej Križaj Severjev r. 18. avg. 1838 v Orehku na Notranjskera, gimnazije šest razredov v Trstu, poslednja dva dbvršil v Ljubljani 1. 1860, učenec moj v slovenščini, bogoslovTec v škofiji Tržaški postal mašnik 1. 1866, bil kapelan p. v Gradišeu, v Žminju, naposled kurat pri sv. Antonu poleg Kopra v Istri, kjer je u. 19. jun. 1890. Kot pisatelj v vezani in nevozani besedi prikažo se javno v N o v i c a h 1. 1861: Pomlad in jesen (Pes. str. 151). Karanfil. Zgodovinska povestica. Poslovenil J. Sevorjev. — Glasnik 1. 1864: Nova pesmica. Trojno serce (of. Zvon 1890 str. 508). Glas valov. Alenka orehovka. Spomin in obstanek. — L. 1865: Ognjeni zmaj. Maloruska pripovest. Odlomek iz Pellikove tragedije ,,Tomaž Mor'\ — Koledarcek družbe sv. Mohorja 1. 1865: Domoljubje. Slepa deklica. Po laščini poslovenjena. — T o m a ž M o r. Zalostna igra v potih djanjih. Spisal Silvio Pelliko. Poslovenil J. Križaj Severjev. V Celovcu 1. 1866. 16. str. 96. Na svitlo dal A. Janežič v ,,Ovetji iz domačih in tujih logov" V. šestka. Nat. J. Blaznik. — Besednik 1. 1871: Bratovska ljubezen. Iz laškoga poslovenil . . Zima na Ruskem. Prigodba, posl. J. Severjev itd. — Zora II. 1. 1873: Frančiška z Rimini. Žalostna igra v potih dejanjih. Spisal Silvio Pellico. Poslovenil J. Severjev (str. 81 — 229). Blaženka. Novela. .1. faj (str. 166— 233) itd. Znači ga ljubovna otožnost. Na primer bodi pesmica: Pomlad in jcson. Dvakrat v lelu Serce kipi rni: Kadar zeleni kras Krije zeinlji obraz, Cvetice, hrib in log Kinčajo vse nkrng: Slavčkov posluša spev V gaj; mladenč vesel. Mladi čas Zemlje kras, Ti si ljubezni Mileni čas. Še enkrat v letu Serce kipi mi: Jesen ko blagoslov Trosi po zemlji nnv, Milo ko sad zori, Grozdje sladko žari, Bliža se zime mraz, Skerb za prihodnji čas Jesen ti Polna si, Daš nam prij atl ov Svete dari! J. Sevcrj ev.