Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
{
Leto XXXV. - Štev. 3 (1736)
Gorica - četrtek, 20. januarja 1983 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Stavkomanija v Italiji Tričetrt stoletja Tedna za edinost kristjanou
Delavska stavka je gotovo dopustno in včasih edino učinkovito sredstvo v rokah delavcev za dosego njih pravic. Dopustnost, tj. upravičenost stavke priznava tudi italijanska ustava, priznava jo tudi Cerkev od enciklike »Rerum novarum« Leona XIII. do zadnjega zadevnega cerkvenega dokumenta Janeza Pavla II. »Laborem exercens«. Toda eno je pravica, drugo pa je uporaba te pravice. Zgodovina zadnjih 20 let (od leta 1968 dalje) pa kaže, da v Italiji delavci to pravico izrabljajo, da njih stavke postajajo že kriminal zoper sočloveka, zoper sodržavljana.
VSILJUJEJO SVOJO VOLJO
Prvo, kar opažamo, je da gre večkrat za manjše skupine delovnih ljudi, ki hočejo vsiliti svojo voljo celotni družbi in ne kapitalistom. Te skupine so večkrat zelo maloštevilne, a opravljajo bistvene službe v življenju države.
Tako smo prisostvovali stavki kontrolorjev zračnega prometa. Teh ni veliko, nekaj sto, toda s svojo stavko so omrtvili celoten zračni promet v državi. Družba je utrpela milijarde škode zato, da so oni izsilili zase nekaj materialnih ugodnosti. Škodo so utrpeli vsi državljani in ne kak kapitalist.
Potem se zmislijo prevozniki mestnega prometa in okličejo stavko. Tramvaji, avtobusi, podzemske železnice v velikih mestih, vse se ustavi. Milijoni delavcev, uradnikov, študentov ne morejo na delo, v službo, v šolo. Gospodarska škoda gre znova v težke milijarde, ki jih utrpi narodno gospodarstvo spet zato, da uslužbenci pri mestnem prometu izsilijo povišanje plač. Toda vsi vemo, da so te službe pasivne, da za plače uslužbencev prispeva država, tj. prispevamo vsi davkoplačevalci težke milijarde. Ob stavki pa gredo nove milijarde v dim.
Posebno hudo je pa sedaj ob stavki zdravnikov in bolničarskega osebja. Govoril sem z nekim zdravnikom. Trdil je, da je stavka upravičena, češ da so zdravniki v bolnišnicah relativno slabo plačani v primeri z drugimi kategorijami. Morda bo to res. Toda je s tem njih stavka upravičena? Človeško dopustna?
Filmski režiser Antonioni je ustvaril film »II Novecento«. V njem prikazuje tudi stavke italijanskih delavcev in kmetov ob začetku tega stoletja. Videti je kmete-kolone, ki pustijo na polju požeto pšenico, da gnije, v hlevih živino brez hrane in vode, da obupno muka. Mukanje gledalca pretresa. Toda konec koncev je šlo za živino in ne za človeka.
Zdravniki in zdravniško osebje pa pustijo trpeti človeka, trpečega bolnega človeka, ki je vse življenje plačeval socialno zavarovanje, da bi bil ob bolezni postrežen, sedaj se mu pa zgodi, da je zapuščen brez nege, brez hrane, brez zdravil. To se je namreč zgodilo v Milanu ob neki taki stavki. Kdor ni imel sorodnikov, je moral trpeti lakoto in umazanijo. In zakaj? Zato, da stavkajoči izsilijo od vlade nekaj materialnih ugodnosti. Trpi naj bolni človek zato, da bo zdravstveno osebje dobilo večjo plačo.
Je ta način boja človeški? Ce nas je v filmu pretreslo mukanje živine, kaj naj rečemo ob zapuščenih, pozabljenih bolnikih v civilnih bolnišnicah? Zgražamo se ob ugrabitvah, ko kriminalci ugrabijo ljudi zato, da dobijo bogato odkupnino. Ob stavki bolniškega osebja pa stavkajoči zapustijo bolnika zato, da dobijo boljšo plačo. Ali je kaka moralna razlika med enimi in drugimi? Oboji se pregrešijo nad človekom zaradi materialnih koristi.
Seveda se bo vlada vdala in pristala na zahteve stavkajočih, toda zato bomo davkoplačevalci še bolj obdavčeni, bolniki bodo plačevali višji ticket za zdravila v strahu, da bodo znova zapuščeni, če bodo potrebovali oskrbe v bolnišnicah. Povejte, ali nismo zares postali »homo homini lu-pus«, človek človeku volk?
USTVARJAJO SI PRIVILEGIJE
Delavci so s svojimi stavkami uspeli tudi si ustvariti privilegije in nedotakljivost.
V	gospodarstvu je pravilo, da mora biti delavec na svojem delovnem mestu, če ga ne opravičujejo višji razlogi kot so bolezen, smrt, kake nujne družinske obveznosti.
Toda v Italiji se je dogajalo in se še dogaja, da so delavci, uradniki, nameščenci v državnih službah in velikih podjetjih odsotni tedne in mesece. Ravnatelj ali podjetje jim ne more nič, ker so zaščiteni. če bi jih odslovili, bi takoj vsi kolegi stavkali. Morali bi poseči vmes sodniki, ki so obsodili odsotne z dela. Ali je to v skladu z disciplino, ki bi morala vladati v vsakem gospodarstvu in v vsaki upravi?
Potem se zgodi, da v neki tovarni zmanjka dela, v kaki drugi tovarni pa primanjkuje delavcev. Gospodar si ne more pomagati, ker so delavci nepremakljivi. Drugje je kak delavec ali uradnik nesposoben, nemaren pri delu. Ne moreš mu nič, ker ga ščiti sindikat.
POLITIČNE TOVARNE IN PODJETJA
Tudi v Italiji imamo »politične« tovarne in podjetja, tj. taka državna in poldržav-na podjetja, ki delajo z gotovo izgubo. Ta gre ob koncu leta v stotine milijard, ki jih krije vlada iz državnega proračuna, tj. od davkov, vzdržujejo pa jih zato, da zaposlijo delavce. Takih podjetij je največ na jugu države. Zanimivo je, da so ob stavkah delavci iz sličnih podjetij najbolj glasni, najbolj zahtevni in največji razbi-či. To se je pokazalo tudi ob zadnjih stavkah zoper gospodarske dekrete vlade. V Fiatovih tovarnah je npr. stavkalo od 10 do 15 % zaposlenih, v političnih podjetjih pa vsi.
Nakazali smo nekaj pojavov italijanske stavkomanije, ki so pojavi anarhije, egoizma in neodgovornosti do državne skupnosti, do nas vseh, zlasti do brezposelnih in upokojencev. Mnogi na vodstvu države in tudi pri sindikatih se tega zavedajo, a nihče nima poguma, da bi izpeljal ustavno določilo republike, ki se glasi: »Pravica do stavke se izvaja v okviru zakonov, ki to pravico urejajo.« Zaradi tega bomo še naprej ostali pri anarhiji, egoizmu in neodgovornosti. Do kdaj? Do kake nove diktature, kot je prišlo do nje ob pohodu na Rim leta 1922, ki je nastala prav ob sličnih nezdravih družbenih pojavih? Upajmo, da ne.	K.	H.
Ves^ krščanski svet te dni obhaja Teden edinosti, ki je od 18. januarja (nekoč praznik Stola sv. Petra v Rimu) do 25. januarja (Spomin spreobrnjenja sv. Pavla). Letos je neke vrste jubilejna izdaja Tedna edinosti, saj se praznuje že tričetrt stoletja. Zato naj bo tukaj .podano nekaj iz zgodovine te molitvene osmine, ki je vsekakor zanimiva.
NASTANEK
Zamisel Tedna edinosti se je porodila izven katoliške Cerkve, kar daje ustanovi še poseben pečat univerzalnosti. Ustanovitelj je ameriški episkopalni pastor (protestantski duhovnik) p. Pavel VVattson (T863-1940). Misel na edinost med kristjani ga je priganjala vse življenje. Navduševal se je zlasti za asiškega ubožca in v Gray-moorn blizu New Yorka ustanovil redovniško družbo, ki naj bi živela po duhu in pravilih sv. Frančiška in zadoščevala za mlačnost mnogih protestantov (Frančiškanski bratje - «Antonement»).
V	svoji gorečnosti je namreč z žalostjo opazoval, kako se v Ameriki mnoge protestantske cerkve vse bolj in bolj praznijo. Zato je po nasvetu prijatelja, anglikanskega pastorja Jonesa Spencerja <v listu »The-Lamp« (Svetilka) sprožil leta 1907 misel molitvene osmine za edinost med kristjani. V januarju 1908 je njegova družba frančiškanskih redovnikov' in redovnic prvič obhajala ta teden molitve. Vabilo na to molitveno pobožnost pa je poslal še drugim skupnostim in celo nadškofu v Bostonu, kardinalu 0’Connellu, ki se je za stvar takoj navdušil in poslal prošnjo v Rim, da bi to novo pobožnost potrdili. In .res je nova pobuda za edinost močno ganila papeža Pija X., ki je že naslednje leto (1909) dal molitveni osmini svoje privoljenje. Prvi sadovi te skupne pobude so se kmalu pokazali, saj je že naslednje leto (1910) p. Pavel Wattson prestopil z vso svojo redovniško skupnostjo v katoliško Cerkev.
IDEJA SE UVELJAVI
Tudi naslednji papeži so to pobožnost ponovno potrdili. Benedikt XV. je med prvo svetovno vojno izdal posebno pastirsko pismo »Romanorum Pontifioum« (1916), s katerim je Teden edinosti močno priporočal vsemu katoliškemu svetu. S poseb-
Mesec za katoliški tisk
NISMO SAMO BRALCI, TUDI SOODLOČATI MORAMO
Navadili smo se, da so nekatera sredstva družbenega obveščanja postala naši življenjski sopotniki. Le malo hiš je brez televizijskega ali radijskega sprejemnika, skoro vsaka družina ima naročen kakšen časnik ali revijo. Vse to je neopazno prešlo v naš način življenja. Navadili smo se sprejemati, o tem, kaj sprejemamo, pa naj mislijo drugi, saj je to njihov poklic.
In vendar Vsa stvar ni tako enostavna. Ko se je kristjan odločil za uporabo (naročilo) tega ali onega časnika, se je na neki način zaupal tistim, ki upravljajo s tem sredstvom: uredništvu časnika. S tem se je izpostavil vsem posledicam, ki bi jih to utegnilo imeti za njegovo duhovno življenje. Tega se navadno zavemo šele takrat, ko je že prepozno, ko čutimo posledice. Le redko se sliši »glas iz ljudstva«, ki bi protestiral proti škodljivosti tega ali onega časopisnega članka.
Pa še za nekaj gre pri vsem tem. Ko se kristjani odločamo za uporabo tega ali onega časopisa, na neki način »glasujemo« zanj. Tako tudi posredno soodločamo, kakšna naj bodo ta sredstva v prihodnosti, če ljudje kupujejo časnik, ki ima določeno vsebino in obliko, ni verjeti, da bi se v bližnji prihodnosti spremenil.
To je način soodločanja, ki zadeva na zelo občutljivo mesto — denar. Sredstva družbenega obveščanja niso ravno poceni, vsaka nova tehnologija je dražja od prejšnje, zato je treba nekje dobiti denar. In če se časnik ne prodaja, denarja pač ne bo.
Poleg tega pa so vsa sodobna sredstva družbenega obveščanja zelo pozorna na odmevnost med bralci in naročniki. Časopisi radi sprašujejo svoje bralce o mnenju In tudi vedno več prostora odmerjajo rubriki »pisma bralcev«. Tudi na ta način lahko sooblikujemo, soodločamo, soustvarjamo.
Za tvorno soodločanje pa je treba ljudi vzgajati. Navaditi se moramo na to, da vsa obvestila sprejemamo s kritičnim duhom. Ni nujno, da je tista novica, ki je objavljena na prvi strani dnevnega časopisa, tudi res najvažnejša. Kakor tudi ni zmerom najboljše tisto blago, ki ga reklamirajo z velikim pompom. Tudi v odnosu do vedno večjega navala vsakdanjih obvestil, novic, nagovorov in priporočil moramo kristjani ohraniti svojo pokončnost. Z vsemi sredstvi moramo računati, saj so postala del našega življenja, toda nikakor ne smemo stati ob strani in krotko sprejemati vse, kar nam prinašajo, kakor bi dobivali v roke suho zlato. Hitri razvoj obveščanja nas je našel nepripravljene in dostopne za vsakovrstna manipuliranja. Z oblikovanjem samega sebe moramo pohiteti, da se ta razkorak ne bo še povečal.
Prvi recept je gotovo pogovor. Najprej v družini. Če beremo članek, ki je tako ali drugače zbudil našo pozornost, zakaj se ne bi v družini malce pogovorili o njem? Iz družine se bo ta pogovor morda razširil na krog prijateljev in kolegov In vzgajali bomo drug drugega.
nim navdušenjem so to osmino sprejeli nekateri katoliški škofje na Bližnjem vzhodu. Zlasti tri vidne osebnosti so se zavzele za takojšnjo izvedbo molitvene osmine po vsem svetu in v tem smislu pisale papežu Piju XI. leta 1922: melkitski patriarh Demetrij Cadi, armenski nadškof Naslian in grško-katoliški škof Jurij Calavassy. Podobno prošnjo je leta 1927 podpisalo kar 700 katoliških škofov različnih narodov in obredov. Končno je stvar tako dozorela, da je lahko tajnik Vzhodne kongregacije, kardinal Tisserant, leta 1939 poslal vsem ordinarijem, ki zavise od Kongregacije, topel poziv, naj se povsod uvede Teden edinosti in naj se praznuje z vso slovesnostjo.
Razveseljivo znamenje je, da so se za to molitveno osmino že takrat navdušili mnogi pravoslavni škofje in celo ruski menihi na gori Atos. Končno je to pobudo sprejel za svojo sam Svetovni svet Cerkva v Ženevi (1965), ki združuje skoraj vse krščanske skupnosti. Tako je bilo leto 1965 važen mejnik za ekumenizem, ko je skoraj ves krščanski svet začel skupno obhajati Teden edinosti. Naslednje leto (1967) je prišlo celo do skupne priprave bogoslužnega programa za molitveno osmino, ki pomeni že dober korak naprej do edinosti.
JUBILEJNO LETO
Letošnje leto je torej jubilejno leto za te molitvene pobude, ko se tričetrt stoletja dvigajo k nebu skupne molitve kristjanov za našo večjo edinost. Seveda to ne pomeni, da niso ljudje že prej, posamezniki in skupnosti, molili v ta namen. Saj je naš Slomšek že pred 130 leti ustanovil molitveno zvezo ali Bratovščino sv. Cirila in Metoda, ki je evropske množice in še posebno naš narod navduševala za delo za edinost med kristjani. Vrednost sedanjega Tedna edinosti je torej v njegovi univerzalnosti. Vsaj en teden v letu smo tako rekoč že združeni vsi kristjani, pa čeprav samo v molitvi in želji po skupnem obhajanju Evharistije.
Kaj lahko slovenski verniki storimo posebnega v tem Tednu? Edinost kristjanov bo čudež milosti božje po stoletjih in tisočletjih nesporazumov, sumničenj in napadov. Samo po ponižni molitvi si bomo izprosili to milost. V božjem odrešitvenem načrtu pa imajo veliko ceno tudi žrtve, križ, trpljenje. Tudi to vsi zmoremo, zlasti pa bolniki, ostareli, invalidi in vsi prizadeti. Poleg tega je namen Tedna edinosti tudi v tem, da se po svojih močeh poučimo .o ekumenskih problemih, ki jih ni malo. V tej zvezi je zlasti dobrodošel naš vsakoletni ekumenski zbornik »V edinosti« (Kraljestvo božje), ki leto za letom prihaja k nam prav v tem času. In končno se nam nudi v Tednu edinosti lapa priložnost, da obnovimo svoje članstvo in povabimo še druge v Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, ki je naša stoletna ustanova, ki med nami budi duha edinosti in molitve v ekumenske namene in nas dela apostole edinosti.
Večkrat slišimo, kako je needinost med
kristjani »največje pohujšanje tega stoletja«, ki meče temno senco na vse, ki se imenujemo kristjani. Pohujšanje zlasti za nevernike v misijonskih deželah pa tudi za vse mlačne kristjane in celo ateiste, ki nam večkrat očitajo to needinost med nami. Delo in zlasti molitev za edinost pa lahko pomenita za nas kristjane pristno zahvalo in močno spodbudo za dar vere pa tudi neko jamstvo za stanovitnost v njej zlasti v teh naših težkih časih.
Dr. Angel Kosmač
Paoež bo obiskal Milan
Milanski nadškof Martini je napovedal, da bo letos za sklep italijanskega narodnega evharističnega kongresa sv. oče obiskal Milan. V mestu se bo mudil 21. in 22. maja. Zadnji papež, ki je obiskal Milan, je bil Martin V. leta 1418. V Milan je prišel blagoslovit stolnico.
Spominske slovesnosti na papežev obisk
V	Nigeriji se bodo 13. februarja spomnili na prvo obletnico papeževega obiska, ko se je srečal z milijonskimi množicami različnih ver. Spominske slovesnosti bodo v vseh župnijah. Skupina škafov, duhovnikov in laikov pa bo odpotovala v Rim, kjer se bo srečala s svetim očetom.
V Ugandi se odvija nova drama
Skoraj neopazno se v vzhodnoafriški državi Ugandi od začetka septembra odvija nova drama: nad 100.000 ogroženih ljudi beži v Tanzanijo in Rvvando. Prizadeti so zlasti tisti ljudje, ki so zaradi prenaseljenosti Rwande pred mnogimi leti prišli v Ugando in postali njeni državljani, sedaj pa jim ugandske oblasti očitajo nasprotovanje Obotejevemu državnemu režimu. Kmetje so se začeli pri vladnih predstavnikih pritoževati zaradi stalnih napadov vojakov ugandske armade. Toda sprožili so le še hujše preganjanje. Na desettisoče oropanih kmetov beži, njihove koče so požgane.
Nobenega dvoma ni, da imajo te akcije politične nagibe, kajti v spopade so vpleteni predvsem mladi člani vladne stranke in armade. Armada že deset let neprestano krši zakone. Uslužbenec OZN, ki je obvestil mednarodno javnost o teh napadih, je moral zapustiti državo.
Položaj v Ugandi je še toliko bolj zaskrbljujoč, ker je Rwanda sedaj zaprla svoje meje, potem ko je v begunska taborišča sprejela na desettisoče beguncev. Beli očetje, ki imajo blizu taborišča misijonsko postajo, si sikupaj z Rdečim križem in Caritas prizadevajo, kolikor je v njihovi moči, ublažiti trpljenje beguncev. Kljub temu mnogi begunci umirajo od lakote ali obupa. V začetku novembra so na ugandski meji našli 35 ostarelih in bolnih beguncev, ki so iz obupa naredili samomor.
Sr. o(e ie mlsI dinlmtsli Ibar
V	soboto 15. januarja je bil v Vatikanu običajni novoletni sprejem za diplomate 105 držav, ki imajo svoje zastopstvo pri Apostolskem sedežu. Pri tej priložnosti je imel sv. oče Janez Pavel II. daljši govor, v katerem je obravnaval številna vprašanja, ki zadevajo današnji svet.
Tako je omenil »vroča žarišča«, ki vznemirjajo svetovni mir kot so Sev. Irska, Libanon, Afganistan, Irak, Iran in Srednja Amerika. Svoje domovine Poljske ni sicer omenil z imenom, pač pa je nanjo pokazal z besedami, da so države, kjer »je položaj navidezno miren, ki pa zakrivajo lažni mir, kjer so zakonite pravice še vedno kršene, obenem pa ni možnosti, da bi prišlo do resničnega dialoga med družbenimi in političnimi dejavniki«.
Papež je nadalje obsodil smrtno kazen, zlasti če je izvršena iz političnih razlogov, mučenje na zasliševanjih, pojav iz-
ginotja aretiranih oseb, samovoljne aretacije, obsodbe na prisilno delo, kazenske izselitve celih ljudstev, ugrabitve, terorizem, kršenje verske svobode, rasno zatiranje in zapostavljanje, trgovino z mamili. Potrebna bi bila mednarodna solidarnost, da se odpravijo ta zla kot bi bila ista potrebna za uspešni boj proti lakoti in za pomoč številnim beguncem.
Papež je za reševanje vseh teh žgočih problemov ponudil tudi svoje usluge v mejah možnosti, ki so mu na voljo. »Apostolski sedež,« je dejal, »je odprt za pogovor z vsemi, in to ne glede na versko, politično ali človeško različnost. To pa seveda še ne pomeni, da se Cerkev strinja z idejami, ki jih njeni sogovorniki razglašajo. Njena naloga je le ta, da vse vzpodbuja, naj se odpovedo nasilju, obenem pa podpira pozitivne napore, pa naj prihajajo od vernih ali nevernih.«
Občni zbor Zveze slovenske katol. nrosvete
*
Lani poleti so se udeleženci potovanja skozi sedem držav, ki ga je priredil »Katoliški glas« zadnja dva dni ustavili tudi v znanem božjepotnem kraju Einsiedeln v Švici. Takrat je bilo visoko poletje. Kako pa izgleda bazilika v Einsiedelnu pozimi, nam
zgovorno kaže pričujoča slika
4. deželni kongres Slovenske skupnosti
Opčine, Finžgarjev dom: 22. januarja 1983 ob 15,30
Na dnevnem redu: umestitev predsedstva, pozdrav in poročilo predsednika, poročilo političnega tajnika, pozdravi gostov, razprava, dopolnitev deželnega statuta, izvolitev novih organov, priprava na prihodnje deželne volitve, razno.
Občni zbor ZS.KP je bil v mali dvorani Katoliškega doma v ponedeljek 10. januarja ob 20.30. Udeležili so se ga predstavniki včlanjenih društev in skupin. Predsednik dr. Kazimir Humar je pozdravil prisotne in jih povabil, naj z enominutnim molkom počastijo spomin pok. prof. Rafka Premrla.
Zatem je predsednik takole orisal svoj pristop k Zvezi: »Jeseni leta 1962 po smrti Mirka Fileja me je Ivo Bolčina prosil, naj' začasno sprejmem predsedstvo ZSKP, ki je po smrti prof. Fileja ostala brez predsednika. Vdal sem se in sprejel v prepričanju, da gre zares samo začasno...«
Ponovno smo ga še prosili, naj sprejme predsedniško mesto. Letos pa je bil odločen, da ga ne sprejme, ker ga tudi preobremenjuje dušnopastirsko delo. V svojem govoru se je predsednik dotaknil bistva organizacije. V teku 20 let je Zveza razširila svoje dejavnosti: navezala je stike s Tržaško, Koroško, z rojaki po Evropi in Ameriki ter z matično Slovenijo. Približala se je italijanskemu krogu posebno na glasbenem in pevskem področju. Velika pridobitev je bila v zadnjih letih možnost sodelovanja pri Ljudskem radiu. V notranjem življenju organizacije je bilo v 20 letih opažati viške in padce. Višek je bil pred desetimi leti, ko so bile vse včlanjene skupine najbolj delavne. Pri nekaterih skupinah je danes opaziti manj življenjskosti. Po predsednikovem mnenju gre tu morda za krizo rasti, saj mlajši rod, ki je skoro v vseh društvih v vodstvu, ni doživel kulturne stiske kot starejši med črno diktaturo. Zelja po slovenski kulturi in besedi je vodila tudi dela za Katoliški dom. Predsednik polaga na srce, da narod brez lastne kulture zamre, ker izgubi svojo dušo, svojo identiteto; prav tako bo delo prazno, če ne bomo črpali moči iz evangelijev.
Sledilo je poročilo tajnice dr. Marilke Koršič, ki je opisala nekaj glavnih pobud v Zvezi. Veliko doživetje je bilo srečanje z belgijskimi rojaki. Vsakoletna Cecilijan-ka je lepo uspela. Zveza je razpisala II. natečaj za posvetne skladbe. Nagrajen je bil prof. Stanko Jericijo. Kot že vrsto let je ZSKP sodelovala pri gledališki in koncertni sezoni s SSG iz Trsta, Glasbeno matico in ZSKD. Precej je bilo stikov s Korošci; dramska skupina iz Sel je nastopila v Štandrežu, zbor Gallus je pel na Cecilijanki, v oktobru so v Katoliškem domu nastopile gojenke gospodinjske šole v Rožu. Prav tako so naše skupine nastopile na Koroškem.
O finančnem stanju Zveze je poročal blagajnik Viktor Prašnik.
Poročilo PD M. Filej je podala dr. Klara Gorjan, ki je poudarila, da je društvo praznovalo 30-letnico svoje ustanovitve. Veliko pozornost posveča društvo Glasbeni šoli, ki ima letos 40 gojencev in jo vodi dr. Silvan Kerševan. Društvo 'je pripravilo tudi dva kulturna večera in sicer o kardinalu Missiji in škofu Antonu Mahniču.
O delovanju PD Podgora je spregovorila Vida Pintar, ki je povedala, da v Podgori ni več pravega društvenega življenja. Vseeno so imeli vaški praznik. Ansambel »Nova misel«, ki deluje v okviru društva je imel šest nastopov.
Poročilo SKPD »F. B. Sedej« iz Števerja-na je prebrala Franka Padovan. Največja prireditev je bil Festival domače glasbe. Ansambel Lojzeta Bledeta je izdal drugo LP ploščo, imel pa je tudi vrsto nastopov, med drugim tudi na furlanski televiziji. V' Števerjanu so še Zamejski instrumentalni ansambel, mladinski zbor pod vodstvom Anke Černič in mešani zbor pod vodstvom Hermana Srebrniča, ki je imel letos koncert v Milanu. V Števerjanu izhaja že 15. leto Števerjanski vestnik. Glasbeno šolo že drugo leto obiskuje 22 učencev.
O PD Štandrež je poročala Silvana Žnidarčič. Dramska družina, ki je najboljša amaterska skupina v zamejstvu je imela kar osem predstav z Goldonijevo »Krčmarico«. Naštudirali so tudi Nušičevo -veseloigro »Dva lopova«. Pravkar pa so imeli premiero Molierove komedije »Namišljeni bolnik«. V Štandrežu rodno vadita tudi mešani zbor pod vodstvom M. Špacapana in mladinski, katerega vodi E. Chiabai. Glasbena šola v Štandrežu ima 30 učencev. Znan je Praznik špargljev, ki ga društvo vsako leto organizira.
O delovanju KD Hrast iz Doberdoba je spregovorila Mirjam Vescovi. Mladinski odsek je poskrbel za tečaj dikcije in recitacije, ki ga je vodil Franko Žerjal. Sad študija je bil »Večer slovenske pesmi in besede«. Mešani zbor »Hrast« pod vodstvom Karla Lavrenčiča si veliko prizadeva za lapo petje in tudi z uspehom nastopa. V okviru društva delujeta še dekliški zbor pod vodstvom Marte Ferletič'in Lucije Lavrenčič. Na velikonočni ponedeljek je društvo, kot vsako leto, priredilo Praznik spomladi.
Poročilo o zboru Rupa-Peč je podala Adrijana Malič. Zbor ima svoj sedež v ohnovljenih prostorih. To je bila največja pridobitev, saj je bila povezana z žrtvami in stroški. Mešani zbor je imel šest nastopov, predstavil se je pa tudi samo v moški zasedbi. Zbor vodi Zdravko Klanjšček. Praznik frtalje, ki ga zbor prireja, je tudi že zelo poznan. Mladinski zbor, katerega vodi Marjanka Čevdek je imel štiri nastope.
Alenka Černič je poročala o delovanju zbora Lojze Bratuž, ki ga vodi prof. St. Jericijo. Zbor je imel dva samostojna koncerta v Milanu in na Mirenskem gradu in pet nastopov.
Viktor Prašnik je poročal o delovanju zbora M. Filej, ki ga vodi Zdravko Klanjšček. Zbor je imel sedem nastopov in samostojni koncert v Katoliškem domu v Gorici ob 15-letnici delovanja.
O otroškem zboru »Kekec« je poročal dirigent Ivo Bolčina. Zbor je imel sedem nastopov, poleg tega poje enkrat mesečno pri nedeljski maši na Placuti.
V	imenu Slovenskega mladinskega rekreativnega kluba (SMReKK) je govoril Goran Rustja. Člani kluba so za slovenski kulturni praznik pripravili recital, skupno z Mladinskim krožkom pa so priredili koncert kantavtorja Šifrerja.
O delovanju Ljudskega radia je poročala dr. Harjet Dornik. Radio stopa v šesto leto. Stalnih sodelavcev je trenutno sedem, občasnih pa pet. Slovenske oddaje so vsak dan od 20. do 22. ure od ponedeljka do sobote. Radijska postaja se je sedaj preselila v nove prostore v Semeniško ulico.
Po teh poročilih je sledila razrešnica staremu odboru in volitve. Za predsednika je bil izvoljen Emil Valentinčič, v nadzorni odbor pa so bili izvoljeni dr. Marija češčut, Ciril Koršič, Marjan Breščak, Niko Klanjšček in Alenka Černič, v razsodišče pa Viktor Salva, Mario Vižintin in msgr. Jože Zorž.
Ob koncu se je Viktor Prašnik v imenu prisotnih zahvalil dr. Humarju za požrtvovalno delo v Zvezi in izrazil željo, da bi še aktivno stal Zvezi ob strani.
Znano je, da spadajo vse župnije nekdanjega devinskega dekanata civilno v tržaško pokrajino, cerkveno pa v goriško nadškofijo. Te župnije so: Devin, Nabrežina, Mavhinje-Sesljan, Šempolaj in Zgonik. V času priselitve (po letu 1955) istrskih italijanskih beguncev na Kras sta se gornjim župnijam na teritoriju devinskega dekanata priključili še dve novoustanovljeni župniji z italijanskim prebivalstvom: leta 1961 župnija San Marco al Timavo in leta 1963 župnija Borgo San Mauro, ki sta pa bili pastoralno izločeni iz devinskega dekanata in priključeni tržiškemu (Mon-falcone) pastoralnemu področju.
Italijansko prebivalstvo je v zadnjih letih iz različnih vzrokov silno naraslo. Ni tu mogoče vseh teh vzrokov primerno analizirati, ker bi to zahtevalo posebno študijo. V slovenskih župnijah so Slovence in Italijane, tu rojene in priseljene, versko oskrbovali v vsakem oziru in z veliko požrtvovalnostjo slovenski župniki, ki dobro poznajo in govorijo oba jezika. Obe italijanski župniji pa sta že od začetka imeli italijanske duhovnike, od katerih je eden znal tudi prav dobro slovensko, drugi pa ne.
Pred leti (1972) je Duhovniški svet v Gorici imenoval paritetno komisijo slovenskih in italijanskih duhovnikov, ki naj bi reševala vprašanje duhovne oskrbe vernikov v dvojezičnih župnijah izven mesta Gorice. Eden predlogov te komisije, ki ga je Duhovniški svet sprejel in odobril, je bil, da naj bodo verniki v jezikovno mešanih župnijah duhovno oskrbovani od duhovnikov njim lastnega materinega jezika.
Nastale so vsemogoče težave in vprašanja. Pokojni nadškof Cocolin je skušal rešiti zlasti težave v Sesljanu, kjer je bilo vprašanje Italijanov najbolj pereče, pa ni uspel. Tudi imenovanje pokojnega župnika Aurelia Pucchia za kaplana v Sesljanu ni uspelo in to ne po krivdi omenjenega duhovnika. Pred tremi leti je bil imenovan v Sesljan mlajši italijanski duhovnik don Gianpiero Facchinetti, ki naj bi skrbel za italijanske vernike v Sesljanu in pomagal v Devinu, a uspeha ni bilo in bil je prestavljen za kaplana v Krmin.
Leto 1982 je prineslo še večje težave: župnik v Borgo San Mauro don Claudio Privileggi je stopil v pokoj in odšel, v župniji San Marco al Timaivo je župnik don Aurelio Pucchio nenadoma umrl, don G.
00 TEOM 00 TEOIM
■ Sv. oče Janez Pavel II. je sprejel novega libanonskega veleposlanika v Vatikanu, ki mu je izročil poverilna pisma. Pri tem je papež izrazil željo, da bi se vsi prebivalci Libanona otresli sebičnosti, se združili v narodni spravi in si pomaga-
li	med seboj. Omenil je različnost veroizpovedi v Libanonu, ki pa ne bi smela ločevati prebivalstva ali biti razlog za spopade. Končno je izrazil željo, da bi mogel Libanon osebno obiskati in na samem kraju ljudi vzpodbuditi k bratski edinosti in narodni neodvisnosti.
■ Po dolgi bolezni je umrl v Zagrebu eden vodilnih komunistov sedanje Jugoslavije dr. Vladimir Bakarič. Bil je Hrvat po rodu in bi bil letos 8. marca izpolnil 71 let. Med zadnjo vojno je tesno sodeloval s Titom in ga zvesto podpiral tudi ves povojni čas. Akademsko visoko izobražen (bil je doktor prava) je vedno nastopal umirjeno ter imel tudi v inozemstvu dokaj šen ugled. Bil je zadnje čase član predsedstva Jugoslavije ter bi letos v maju postal za eno leto predsednik države.
H Pretekli teden se je mudil v ZDA glavni tajnik italijanske DC Ciriaco De Mita. Sprejela sta ga tako predsednik Reagan kot državni tajnik Shultz ter več članov severnoameriškega kongresa. De Mita je v pogovoru prikazal novo DC in njena stališča tako na italijanskem kot na mednarodnem področju. Poudaril je, da je v italijanskem življenju njegova stranka edina alternativa komunistični partiji in da je vse laične stranke s socialisti vred trenutno ne morejo nadomestiti. Seveda je ta izjava izzvala v laicističnih krogih v Italiji val polemik.
■ Nikolaj Podgomi je bil zadnji od trojke, ki je po zrušen ju Hruščeva v Sovjetski zvezi prišla na oblast še pri življenju, potem ko sta umrla Kosigin in Brežnjev. Vendar se že od leta 1977 ni več politično udejstvoval. Spodnesel ga je Brežnjev, ki se mu je zahotelo tudi predsedstva države. Podgorni je bil na tem mestu od 1965 do 1977. Po rodu Ukrajinec je s pomočjo Hruščeva prišel v Moskvo in se povzpel do vodilnega položaja.
Facchinetti je bil prestavljen iz Sesljana v Krmin, župnik v Devinu je zaprosil škofijo, naj mu odvzamejo breme tretje vsa-konedeljske maše za italijanske vernike, ki naj jo prevzame kak mlajši italijanski duhovnik iz Tržiča, saj so priključeni v Tržič. Tako so se italijanski verniki na Devinskem nenadoma znašli brez duhovnikov, ki so jih do sedaj oskrboivaili.
V	tej stiski je goriški nadškofijski ka-pitularni vikar msgr. Ristits sklenil, da zaradi pomanjkanja duhovnikov združi vse vernike italijanskega jezika od Zgonika do Timave v eno samo versko skupnost. Zato je z dekretom 1. novembra 1982 imenoval svojega nadškofovega pooblaščenca (delegato arcivescovile per la popolazione di lingua italiana). Novi delegat za vso novo versko skupnost je don Ugo Bastiani, ki je hkrati novoimenovani župnik v župniji Borgo San Mauro v Sesljanu. Vse to se je zgodilo v smislu kanonov 196-208 cerkvenega zakonika, pogl. 5.
Novi nadškofov delegat ima pravico in dolžnost skrbeti za vso duhovno oskrbo vernikov italijanskega jezika v vseh župnijah devinskega dekanata. V vseh cerkvah, kjer se vrši bogoslužje, ima tudi delegat pravico opravljati bogoslužje in deliti svete zakramente v italijanskem jeziku sporazumno s tamkajšnjim župnikom.
Ker pa živijo v obeh italijanskih župnijah San Marco al Timavo in Borgo San Mauro tudi slovenske družine, ki imajo prav tako pravico do duhovne oskrbe v svojem jeziku in po svojih slovenskih duhovnikih, je kapitulami vikar imenoval tudi dva tamkajšnja bližnja župnika Slovenca za nadškofova pooblaščenca (delegati arcivescovili per la popolazione di lingua slovena). Župnik iz Mavhinj dr. Jože Markuža je imenovan (1. nov. 1982) za Slovence, ki bivajo v Borgo San Mauro v Sesljanu, župnik iz Devina Ivan Kretič pa je bil imenovan (20. nov. 1982) za Slovence, ki bivajo v župniji San Marco al Timavo. Vsi verniki v imenovanih dvojezičnih župnijah se lahko obračajo s popolno svobodo do slovenskega ali italijanskega duhovnika delegata v kateri koli zadevi verske postrežbe in oskrbe.
Kako bo »ta reč« tekla in kakšni bodo sadobi, bo pokazala prihodnost, ki nosi v sebi še veliko težko rešljivih vprašanj, zlasti zaradi pomanjkanja duhovnikov in posebno mlajših duhovnikov.
Slovenci po svetu
Posvetitev slovenske cerkve v Hamiltonu
Do druge svetovne vojne je bila slovenska prisotnost v Kanadi maloštevilna. Računa se, da je bilo število Slovencev komaj dobrih 3.000. Pri takem številu ni prišlo do kakih večjih podvigov, toda celo ti prvi so poskušali s časopisom in s slovenskim narodnim domom ter so vabili slovenske duhovnike, da bi ustanovili slovensko župnijo.
V	letu 1934 je bil povabljen v Hamilton znani pater Bernard Ambrožič, stric današnjega pomožnega škofa Lojzeta Ambrožiča v Torontu. Ker je bilo število Slovencev, da bi se ustanovila lastna župnija in postavila lastna cerkev v tistih letih premajhno, do tega ni prišlo. Boljši pogoji so nastali po letu 1948, ko so prišli v Kanado številni slovenski begunci. Kaj kmalu so slovenski duhovniki ustanovili slovenske župnije, ki so potem poskrbele za zidavo slovenskih cerkva.
Do nedavna so bile štiri slovenske župnije z lastnimi cerkvami v Winnipegu, Montrealu in dve v Torontu. Tem župnijam z lastnimi cerkvami se je lani 5. decembra pridružila še cerkev v Hamiltonu. Župnijo v Hamiltonu je ustanovil salezijanski duhovnik dr. Lojze Tomc 14. avgusta 1960, ki je postavil trdne temelje z nakupom obširnega zemljišča, kjer se je zgradila prostorna dvorana s kapelo. Sedanji župnik Karl Ceglar SDB se je pa ovekovečil z gradnjo župnijske cerkve sv. Gregorija Velikega. Cerkev so začeli graditi lani 11. maja. Dne 28. avgusta je škof dr. Lojze Ambrožič vzidal vogelno ploščo v bodočo cerkev, ki je bila posvečena 5. decembra 1982. Posvetitev je opravil ha-miltonski škof Paul F. Reding. Svečanost je potekla slovesno, saj je bilo navzočih kakih 40 duhovnikov, rojakov pa toliko, da so več kot napolnili novo cerkev.
P.U.C.
★
Bralci pišejo
Je res levica soznačna z napredkom?
Predvsem od povojne dobe se naši levičarji predstavljajo kot napredne, odprte, dinamične, kar vse naj bi za desničarje ne veljalo. Med to desnico pa naši na-predneži kaj radi potisnejo tudi aktivne katoličane ali kot se oni izražajo: klerikalce.
Vendar pa postaja tudi za levičarsko usmerjene osebe levica vedno bolj starokopitna, saj se krčevito oklepa preteklosti in ni zmožna doprinesti nobenih novih idej.
Te uvodne besede sem napisal, da se sedaj dotaknem naših levičarjev na radiu Trst A. Ko so prišli do besede pri njegovih oddajah, so bili sila samozavestni, češ sedaj boste videli, kaj je prava naprednost. In kaj so zmogli pokazati javnosti? Nekaj klavrnih oddaj, v katerih so poskušali o-smešiti stvari, ki so vernikom najbolj svete. Sprašujem se, ali je v tem toliko opevana naprednost in ali je res levica sinonim napredka. Po takih oddajah sem prišel do zaključka, da je res prav nasprotno.
n. n.
MLADIKA št. 10
Za božične praznike je izšla zadnja številka XXVI. letnika Mladike. Božično misel je napisal Milan, novelo z božično tematiko »Pastirji ne spijo« pa Zora Tavčar. Vladimir Kos je iz daljne Japonske poslal tri pesmi: »Vrnitev japonskega sonca«, »Božična sredotežnost« in »Kje si ti?«. Ku-folov dnevnik zajema čas od 5. junija do
2.	avgusta 1944. Slovenska pesnica Milena Merlak, ki živi na Dunaju, objavlja izbor pesmi avstrijskega pesnika Ernsta Schon-vvieseja. K. C. je prevedel odlomke iz letaka Solidarnosti, ki so ga ilegalno razdeljevali v Varšavi novembra 1982. J. M. Dome-nach je znan francoski personalist, s katerim je za življenja vzdrževal prijateljske stike E. Koobek. V tej številki je objavljen razgovor z njim potem ko je 30 let sodeloval pri reviji »L’esprit« (Duh). Branko Zorn, slovenski zdravnik v Parizu obdela problem umetnega oplojevanja.
V rednih rubrikah piše Olga Lupine o našem jeziku, Martin Jevnikar ocenjuje roman Romana Firmanija »Zadnja dolina« in pesmi Vladimira Kosa »Spev naši gori«, v »O naravi in človeku« zvemo, kaj se bolj splača: ali biti večji ali manjši. V zaglavju »Antena« najdemo ohilico vesti iz našega življenja v zamejstvu. Tudi v rubriki »Mogoče ne veste, da...« je marsikaj še me vsem znanega. »Čuk na obelisku« pa objavlja čisto svojsko anketo, ki ji ne manjka bodic.
Mladinska priloga »Rast« nosi številko 5. Seveda ima na prvi strani božični pridih. To izpričujeta spisa »Pred praznikom« in »Mir ljudem na zemlji«. Da je treba sprejeti razlike, o tem piše Marko Kravos, Tomaž Simčič pa poroča o vrenju med hrvaškimi študenti. O mamilih, ki jih uživajo mladi zvemo iz poročila, ki ga je imela na liceju »F. Prešeren« v Trstu dr. Martina Zmunc iz Ljubljane. Med aktualnimi knjigami je omenjena Petra Lipperta »Der Mensch zu Gott«, med kantavtorji pa je pohvalno povzdignjena zbirka Franca Bat-tiata »Noetova ladja«. Končno zvemo v tej številki »Rasti« o obisku treh dijakov Mednarodne višje šole v hotelu Evropa v Sesljanu na sedežu Slovenskega kulturnega kluba v ul. Donizetti. - ej
★
Devin
V sredo 15. decembra so imeli v cerkvi Sv. Duha v Devinu učenci Zavoda združenega sveta, ki jma svoj sedež v Devinu, prisrčno božičnico, ki so jo sami pripravili. Somaševala sta domači župnik Ivan Kretič in delegat za italijanske vernike don Ugo Bastiani. Služba božja je bila v sedmih jezikih, tako čitanje mašnih beril, prošnje vernikov in petje. Že med mašo sta somaševalca voščila vesel božič vsem dijakom, predstojnikom in profesorjem v več jezikih, po maši v zakristiji pa je bil pravi mali babilon jezikov, a ne zmešnjava temveč veselo kramljanje, saj če se nismo vsi razumeli po besedah, smo se pa prav dobro razumeli po veselju, ki je vsem iskrilo v očeh. Zares prijazna in simpatična mladina, zbrana iz vseh strani sveta in tako prisrčno božično razpoložena. Nato so odšli domov na počitnice, po novem letu pa so se spet vrnili, če bodo vedno taki, bo lepo.
Ne kradi, in če najdeš kaj, lastniku hitro daj nazaj (škof A. M. Slomšek).
M. K.
Nadškofovi pooblaščenci
v bivšem devinskem dekanatu
Slivniki »terasi mom nokoini
Pri dnevnem obveščanju bodisi v časopisju bodisi na radiu in televiziji ipazljiv bralec oz. poslušalec vedno znova ugotavlja, da so poročila svetovnonazorsko obarvana in zato pisana z nekega zornega kota. Zaradi tega so večkrat pomanjkljiva in dogodkov ne osvetlijo tako kot bi to resnica zahtevala. Tudi v našem domačem tisku se to dogaja.
Z zanimanjem prebiram naš krajevni zamejski tisk, npr. »Kaitol. glas«, »Novi list«, »Primorski dnevnik« ter njihova poročila večkrat primerjam. Rad prisluhnem intervjujem z našimi slovenskimi izvoljenimi predstavniki, tudi s tistimi, ki so bili izvoljeni na italijanskih listah. Tako sem pozorno prebral razgovor z deželnim svetovalcem dr. Štoko, ki ga je objavil »Katol. glas« 23. decembra lani.
Posebno sem se ustavil ob vprašanju, zastavljenem dr. Štoki, kaj meni o trditvi tistih, ki pravijo, da tudi italijanske stranke lahko primerno predstavljajo nas Slovence in zagovarjajo naše interese. V odgovoru je bil predstavnik SSk zelo jasen m je navedel svoje izkušnje v 15-letnem delovanju kot deželni poslanec. Mene je zlasti pritegnila zadeva kraških rezervatov.
Razprava je bila 15. deoembra v deželnem svetu. Problem kraških rezervatov je za nas Slovence v Italiji življenjskega pomena tako gospodarsko kot politično. Dejstvo je, da so pri glasovanju za zakon o kraških rezervatih stranke, za katere glasujejo tudi Slovenci, v odločilnem trenutku zatajile slovenske interese, kajti da je bil zakon sprejet, so glasovali poleg predstavnikov DC tudi socialisti, komunisti pa so se vzdržali.
Ta dvoličnost socialistov bi morala njihove slovenske volivce vznemiriti kar pa se zdi, da se ni zgodilo. Tako se je nekaj dni po omenjenem glasovanju o kraških rezervatih vršil v Gradišču pokrajinski kongres PSI, na katerem je bila soglasno sprejeta resolucija, ki so jo predložili delegati štandreške sekcije in se je nanašala na globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji. Še bolj nedosledno pa je bilo, da je njen predstavnik na tem kongresu očital SSk, da hoče imeti monopol nad slovenskimi vprašanji. Ali se bo tako stališče ponovilo tudi na zborovanjih sekcij po-soške federacije PCI, ki bodo prihodnje tedne?
Človek se sprašuje, kako je mogoče, da sta isti italijanski levičarski stranki, ki sta svoj čas v parlamentu vložili svoj osnutek za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji prezrli podpisano zahtevo 14 slovenskih organizacij, naj se v deželnem svetu odloži razprava o rezervatih in to zato, da se predstavniki teh organizacij seznanijo z vsebino tega zakona. Če bi omenjeni stranki podprli to zahtevo in glasovali proti osnutku zakona o kraških rezervatih, bi le spolnili svojo moralno obveznost do slovenskih volivcev, ki zanju glasujejo. To bi bil realen prispevek
k naši globalni zaščiti in k rešitvi nekega vprašanja, ki je globoko povezano z našo manjšinsko problematiko.
Tako pa je zahteva 14 slovenskih organizacij ostala le mrtev kos papirja. Ali ne dokazuje ta primer ponovno, da je za slovenskega človeka oddajanje glasov za PSI in PCI samo razpršitev in proč metanje naših glasov? Če bi ti izgubljeni glasovi šli v korist SSk, nam ne bi bilo treba biti v skrbeh za izvolitev slovenskega predstavnika na listi SSk ob pokrajinskih in deželnih volitvah. Tako pa...
Že sem omenil, da je javno obveščanje navadno ideološko pogojeno in pisano iz nekega zornega kota. To velja seveda tudi za naš slovenski dnevnik v Trstu, čeprav moram priznati, da je o zadevi kraških rezervatov dosti poročal in tudi objavil stališče slovenskih organizacij do predloženega zakona o teh rezervatih, če se je v tej kočljivi zadevi pravilno opredelil, bi si želeli, da bo pred prihodnjimi deželnimi volitvami slovenske volivce spomnil na ta boleči spodrsljaj vsedržavnih strank, ki so še enkrat pokazale, da imajo pred očmi najprej svoje interese, potem pride na vrsto šele vse drugo.
V	zvezi s kraškimi rezervati naj še dodam, da so slovenski tedniki o tem problemu premalo pisali oz. ga pustili ob strani. In vendar je zadeva zaslužila vso pozornost. Spet se je pokazalo, da šepa dopisniška služba. S tem, da je pisal o kraških rezervatih le en list, je bilo poročanje nujno enostransko, ko bi bilo za našega bralca zelo potrebno in koristno, da zve še za druga stališča in si napravi popolno sliko. Zlasti pa bi slovenski človek zvedel, kako predstavniki raznih strank zastopajo slovenske interese. To bi, vsaj upamo, marsikomu odprlo oči.
Remo Devetak
Deželni kongres SSk
Kot že napovedano, bo deželni kongres Slovenske skupnosti v soboto 22. januarja na Opčinah v Finžgarjevem domu. Začel se bo ob 15.30. Na njem bodo prisotni tudi predstavniki drugih strank, tako italijanskih ustavnega loka kot manjšinskih. Povabljeni so bili tudi zastopniki SZDL Slovenije in NSKS iz Celovca.
S svojim deželnim kongresom želi slovenska stranka pripraviti svoje bodoče politične pobude. Posebno važnost bodo imele seveda tudi letošnje deželne volitve. Prav mesto deželnega svetovalca je za Slovensko skupnost politično najpomembnejše in zato mora stranka sedaj napeti vse sile, da si ponovno pribori mesto v deželnem svetu Furlanije-Julijske Benečije. Obenem pa je za Slovensko skupnost silno važen ta politični trenutek tudi zato, ker je v pripravi zaščitni zakon za slovensko manjšino. Tudi na tem področju mora SSk narediti vse, kar je v njeni moči, da pride do pozitivne rešitve.
Napoved volitev v škofijski pastoralni svet
Dejavnost dosedanjega škofijskega pastoralnega sveta bo prenehala 13. februarja. Zato je potrebna njegova obnovitev, toda ne samo iz formalnih razlogov. Ta obnovitev naj bo občuten izraz dozorele vere in življenjske moči cerkvenega občestva. Z namenom, da se vse to uresniči na najbolj primeren način odločam:
1. Volitve novega škofijskega pastoralnega sveta se vršijo po pravilih, ki so v veljavi v naši škofiji.
2. V petek 11. marca bodo skupne volitve za kandidate, ki bodo postali člani pastoralnega sveta.
3. Škofijski urad za pastoralno koordinacijo (pastoralni urad) naj izvede ves potek teh volitev z duhovno pripravo, molitvijo, s kaiehezo in raznimi pobudami za-vso versko skupnost. Ta urad bo določil in pravočasno sporočil vse, kar je potrebno.
Trst, 10. januarja 1983
Lovrenc, škof
Imenovanja
Tržaški škof Bellomi je 8. dec. 1979 imenoval za dobo treh let kot generalnega vikarja msgr. T. Bosso, za škofovega vikarja za Slovence dr. Lojzeta Škerla in za škofovega vikarja za duhovnike župnika Maria Penca. Po treh letih službe je prišlo v začetku 1983 do nekaterih sprememb.
Msgr. Tarcisio Bosso je bil na lastno prošnjo razrešen službe in na njegovo mesto je bil imenovan Pier Giorgio Ragazzo-ni. Novi generalni vikar je star 52 let, je duhovnik od 1954 in je svoja dosedanja duhovniška leta posvetil predvsem delu med mladino: v šoli, med skavti, zlasti pa v Villaggio del Fanciullo na Opčinah. Za škofovega vikarja za Slovence je bil potrjen dr. Lojze Škerl. Odpadlo je mesto škofovega vikarja za duhovnike.
Ker se je msgr. Mario Cosulich odpovedal župniji sv. Jakoba ^v Trstu in postal kanonik stolnega kapitlja ter predsednik škofijske Charitas, je njegovo mesto prevzel dosedanji župnik v Skednju g. Mario Panco.
Pred kratkim so bile v Trstu tudi volitve novih dekanov. Za dekana openskega dekanata je bil izvoljen in od škofa potrjen g. Franc Vončina, župnik v Bo-ljuncu.
Obisk jugoslovanskega konzula pri SSO
Svet slovenskih organizacij (SSO) je imel 13. januarja v Trstu v gosteh jugoslovanskega generalnega konzula Draga Mirošiča. Srečanje je potekalo v okviru obiskov, ki jih novi generalni konzul opravlja z namenom, da se seznani s problemi in stvarnostjo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Na te probleme je generalnega konzula Mirošiča opozoril Damjan Paulin, predsednik SSO, ki povezuje katoliško in pluralistično usmerjene Slovence v zamejstvu. Podal je organizacijsko sliko, ob tem pa je nanizal vrsto aktualnih problemov, ki jih občutijo zamejski Slovenci ob dvojni stvarnosti jugoslovanskih omejitvenih u-krepov in prizadevanj, da bi prišlo do globalnega zaščitnega zakona za našo manjšino.
Med iskreno izmenjavo mnenj so prišle do izraza tudi želje tistega dela zamejske skupnosti, ki pričakuje od uradne matične domovine, da bo razumela in podprla prizadevanja vseh sestavin slovenske zamejske stvarnosti.
Skedenj
Skedenj je predvsem delavski okraj in je veliko ljudi zaposlenih v bližnji livarni. Zunanji dogodki so povzročili veliko nemira med delavci samimi in njihovimi družinami. Nad 500 delavcev je namreč že, z izmeno, v dopolnilni blagajni.
Naša verska skupnost ne more biti brezbrižna pred tem žalostnim dejstvom, zato je nastala pobuda božičnega koncerta, ki naj bi imel to tematiko.
Da je stvar občutena, je dokazalo veliko število ljudi, prisotnih na tem večeru. Glavno vlogo so imeli: pesem, glasba in beseda. Nastopila sta mešani in otroški zbor, oba iz Skednja; pesnik Aleksij Pregare je prebral nekaj pesmi socialne vsebine, violinist Žarko Hrvatič je zaigral Bachovo sonato za violino solo, dva delavca iz livarne —Danilo Šavron in Ettore Fidemi — sta prikazala sedanje težko stanje podjetja in osebja. S tem smo hoteli
pokazati svojo solidarnost in sočustvovanje s prizadetimi delavci in njihovimi družinami.
Spremembe na tržaškem radiu
Upravni svet RAI je imenoval Licia Zel-linija za direktorja deželnega sedeža Rai v Trstu, za glavnega urednika pa je bil imenovan Fulvio Molinari.
Dolina
Iz delovanja krajevne sekcije SSk. V
zadnjem obdobju je bila dejavnost omenjene sekcije zelo razgibana. Tako je imela 20. novembra lani svoj redni občni zbor, ki je potekel v duhu tradicionalne enotnosti članov, ki so izvolili 13-članski odbor.
Ta obnovljeni odbor se je sestal pretekle dni, da iz svoje srede izbere novega tajnika. Za to mesto je bil po izčrpni in konstruktivni razpravi o bodočem delovanju sekcije soglasno potrjen dosedanji tajnik Sergij Mahnič. Prav tako sta bila potrjena Mario Zahar za blagajnika in Branko Slavec za gospodarja.
Naj omenimo še zadržanje svetovalcev SSk (Mahnič, Tul, Slavec) do pripomb dežele glede obeh variant splošnega regulacijskega načrta, o čemer se je razpravljalo na zadnji seji dolinskega občinskega sveta 17. decembra lani. Svetovalci SSk so zaradi zapletenosti problematike zahtevali odložitev razprave, na kar pa večina ni pristala. Zato so glasovali proti pripombam k varianti glede zaščitenih naravnih območij na kraškeim predelu občine, kar v bistvu niso omejile ali odpravile raznih nepotrebnih vinkulacij v breme kmetov in drugih lastnikov zemljišč. - S. M.
Pregled delovanja PD Mačkolje v jesenski sezoni
V četrtek 13. januarja je odbor PD Mačkolje na svoji redni seji pregledal delovanje v minuli jesenski sezoni, ki se je navzven začela s prireditvijo za starejše osebe (10. okt.) in se nekako zaključila s slovesnostjo 30-letnice obstoja društva (19. decembra).
V tam obdobju sta imela mešani pevski zbor in otroški zbor Slovenski šopek vrsto nastopov (Slomškova proslava v Bazovici, gostovanje s spevoigro Rdeča kapica v Skednju in Bazovici, revija ZCPZ v Kulturnem domu v Trstu, božični koncert v Mačkoljah, na Štefanovo v Ospu, v Žav-Ijah in v stolnici sv. Justa).
Vsi ti nastopi so zahtevali mnogo vaj in priprav ter časa, kar pa je neobhodno potrebno za uspešno delovanje na kultumo-prosvetnem področju. Zadnji dan v letu pa je društvo priredilo veselo silvestrovanje.
Ob koncu plodne jesenske sezone se odbor društva zahvaljuje vsem članom in drugim sodelavcem in skupinam za požrtvovalno delovanje, ki je zlasti prišlo do izraza na zaključni prireditvi ob 30-letnici obstoja. Ob tej priložnosti je izšla brošura z izčrpnim prikazom vsega prosvetnega delovanja. Knjižico so nadvse pozitivno sprejeli tako vaščani kot ostala javnost.
Bazovica
Lepa Slomškova proslava je za nami. Veseli smo voščila in blagoslova mariborskega škofa Franceta Krambergerja in zlasti besed »Bog daj, da bi bila misel na Slomška vedno živa in prisotna«.
Tudi božični prazniki so minuli, toda mi se kar ne moremo odtrgati od izredno lepih, zanimivih in pomenljivih jaslic, delo našega mladega arhitekta Borisa Grgiča, ki si zamisli vsako leto drugačne jaslice. Letošnje so izredno pomenljive. Središče je štalica oz. votlina, nad votlino pa ogromni srebrni žarki (4-metrski), ki hočejo izraziti, kako je iz tega hlevčka izšla blago-vest božjega otroštva in bratstva vseh ljudi. Jaslice so nekoliko dvignjene od tal, kot bi hotele oznanjati: vsa narava je dvignjena, Jezus je odrešenik vesolja.
Ker so letošnje jaslice in ves okras cerkve izredno lepi bomo ohranili božično razpoloženje v naši cerkvi tja do svečnice, saj je tudi izrecno rečeno v bogoslužnem koledarju, da imamo po stari navadi pri nas jaslice do vključno tega praznika. V prihodnji številki objavimo sliko teh res zanimivih jaslic.
Izrabljamo priložnost, da napovemo Prešernovo proslavo v nedeljo 6. februarja. Osrednja misel bo »Slomšek-Prešeren«, ki jo bo podal prof. Mirko Mahnič iz Ljubljane. Sodelovala bosta otroška zbora »Slomšek« iz Bazovice in »Vesela pomlad« z Opčin s petjem in recitacijami.
Božični koncert v Komnu
V	nedeljo 16. januarja je Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta priredila koncert božičnih pesmi na Krasu in sicer v Komnu. Prvi božični koncert je bil kot po navadi v Trstu — že tretje leto v stolnici sv. Justa —, ponovitev pa, ki je vsako leto izven Trsta, je bila v Komnu, ki šteje nad 1200 ljudi. ZCPZ je dobro izbrala kraj in prostor za koncert, za kar je pričala velika udeležba kakor vzdušje v lepi in umetniško bogati cerkvi.
Na koncertu niso nastopile dekleta iz Sv. Križa, nadomestil jih je ženski zbor iz Repentabra pod vodstvom Toneta Beden-čiča. Po pozdravu g. dekana Franceta Krapeža je napovedovalec Marko Tavčar predstavil zbor iz Mačkolj in župnijsko glasbeno šolo. Tri pesmi, ki so delo Franca Gačnika, so vpeljale poslušalce v čisto novo božično vzdušje, ki ga nismo bili vajeni: živahnost, mehkoba, stik s sedanjostjo in obenem slovesnost. Škoda, da pesmi ni mogel slišati skladatelj Gačnik, ki je sedaj bolan.
Med kratkim odmorom je Livij Valenčič recitiral božične pesmi naših pesnikov.
Sledili so isti zbori kot v Trstu s skoraj enakim programom: cerkveni zbor iz Ro Jana, z Opčin, ženski zbor iz Repentabra.
Srodi koncerta je bila spet lepa novost: zapela sta združena dekliška zbora »Devin« in »Slovenski šopek«. Tudi te pevke 50 zelo dobro zapele kot zadnjo svojo Pesem Gačnikovo »Snežinke z neba«.
Njim sta sledila še dva zbora: cerkveni
12	Sv. Križa in posrečena združitev dveh zborov: dekliškega iz Devina in Fantov 'zpod Grmade. Da je slovesnost imela še IdPši zaključek kot v samem Trstu so organizatorji koncerta združili pri oltarju vse pevce (nad 200), ki so pod vodstvom
Humberta Mamola zapeli tri pesmi, ki jih na Tržaškem tako cenimo, ker so čisto naše: Harejevo »Le spavaj«, A. Vodopivca »Glej, no glej« in pa Vrabčevo kantato »Bila je noč«.
Koncert se je zaključil z blagoslovom, ki ga je imel škofov vikar dr. Lojze Škerl in je združil poslušalce in pevce v velik zbor, ki je z vso dušo zapel naše ljudske božične pesmi. Komenski dekan je slavje zaključil s spodbudnimi besedami našim pevcem: slovenski človek poje ob rojstvu, poje ob smrti, poje na svatbi, poje v oni ra in v vojni. Slovenski človek ne more biti brez petja. Petje je znamenje, da živi. Zato zamejski Slovenec poj, da boš naprej živel!
Upajmo, da bo tudi prihodnje leto Zveza izbrala lep program in kraje za nastope, da bodo pevke in pevci, mladi in starejši vedno bolj ljubili naše petje. Če je Zveza naše pevce popeljala do Kamnika, Ljubljane (kar trikrat), Vrhnike, Knežaka, Postojne, Hrenovic in v Slovensko Benečijo, Milje, bi bilo prav, da bi enkrat izbrala Kaper, Izolo, Piran, Sežano. In zelo na mestu bi bilo, če bi se za program in način njegovega izvajanja mnogo prej dogovorila s pevci in njihovimi pevovodji.
Zvezi cerkvenih pevskih zborov hvala za vse, kar je storila za našega zamejskega Slovenca! Hvala tudi dobrim Komcncem, zlasti g. dekanu!
Družinska sreča
Ob rojstvu malega Petra čestitajo srečnima staršema Ivotu in Nadji JeVnikar pevci in pevke cerkvenega zbora Novega sv. Antona v Trstu.
tflST OLTARJA
'mA.itiUKsai
'vmbjtmij SiOLMK /
hcftcrm jezik Ktjot
m urnimk nmm
V	Tednu za edinost kristjanov 'bo v Nabrežini v nedeljo 23. januarja ob 16. uri
BOŽIČNICA IN SLOMŠKOVA PROSLAVA
Na sporedu so govor prof. Vinka Beličiča, recitacije in zaključna pobožnost za razglasitev blaženim škofa A. M. Slomška, dalje ocenitev jaslic po družinah in podelitev nagrad za najlepše jaslice. Nastopijo mešani zbor z Opčin pod vodstvom Franca Pohajača, domači zbor in mladinski zbor.
Šport
MOŠKA C-2 LIGA
VECCHIA PALLAVOLO-TRST - OLYMPIA TERPIN 2:3 (15 : 8, 5 : 15, 6 : 15, 15 : 8, 9: 15)
01ympia: Špacapan, Neubauer, Cotič M. in Št., Černič, Zadnik, Košič, Terpin D. in Andrej ter Simon, Dornik, Kuštrin.
S sobotno zmago je goriška 01ympia-Terpin končno pretrgala črno serijo porazov. Ta zmaga je pa še toliko več vredna, saj so Goričani na tujem igrišču premagali najmočnejšo ekipo v prvenstvu. V prejšnjih tekmah, ki so se končavale vedno precej izenačeno, je 01ympii Terpin vedno zmanjkalo nekaj športne sreče in večje zagrizenosti v ključnih trenutkih. Pričakujemo, da bodo tej zmagi sledile še mnoge druge.
I. MOŠKA DIVIZIJA OLYMPIA - ARCI PIERIS 3 : 1
(15 : 13, 15 : 9, 13 : 15, 15 : 6)
01ympia: Batistič, Malič, Jarc, Devetak, Terpin A. in S., Komjanc, Cotič.
Pretekli teden je 01ympia v razgibani tekmi premagala ekipo iz Pierisa in se tako uvrstila na drugo mesto na lestvici. Zmago so Goričani poželi brez težav, čeprav je manjkalo nekaj ključnih igralcev, ki so poškodovani.
PRVENSTVO DEČKOV TORRIANA - OLYMPIA KOŠIČ: 0: 3 (13 : 15, 9 : 15, 2 : 15)
01ympia: Špacapan I. in S., Terpin, Košič, Cotič R. in I., Podveršič, Maraž.
Po afirmaciji v mladinskem prvenstvu, kjer so si priborili naslov pokrajinskih prvakov, si fantje 01ympie Košič utirajo pot tudi v prvenstvu dečkov, kjer so v torek opravili z močno Torriano iz Gradišča. Gradiščani so se na začetku zelo borili, saj so bili še nepremagani in so računali na zmago, polagoma pa so morali popustiti.
PRVENSTVO DEKLIC
OLYMPIA BERTOLINI - CORMONS 3 : 0
01ympia: Olivo, Mažgon, Bertolini, Vrtovec, Klanjšček F. in M.
Med knjigami
Walter Della Monica: I dialetti e Vlta-lia (Narečja in Italija), Pan Editrice Milano. Knjiga govori o narečjih v mejah današnje italijanske države. Zanimivost in izvirnost dela je v tem, da ne gre za pravo avtorsko delo, ampak za raziskavo, pri kateri so sodelovali s svojimi odgovori številni pisatelji, pesniki, sociologi in drugi znanstveniki. Lahko bi rekli, da gre pri tem delu za nekako anketo ali okroglo mizo o narečjih. Pri anketi je sodeloval tudi prof. Pavle Merku.
Prospettive di vita nelVarco alpino »Življenjske perspektive na alpskem področju«, Jaca Book. Knjiga je pravzaprav zbornik iz razprav, ki so jih prebrali na simpoziju v Sondriu 7. in 8. marca 1981. Med drugimi je v zborniku objavljen tudi poseg prof. Andreja Bratuža, ki je spregovoril v imenu Slovenske skupnosti.
KATOLIŠKI GLAS list za kritična bralca
Stran 4
Na nedeljo katoliškega tiska 30. januarja ob 16. uri bo v Katoliškem domu v Gorici
prireditev za katoliški tisk
Nastopi dramska skupina PD Štandrež z Molierovo komedijo
»NAMIŠLJENI BOLNIK«
Pred igro in v odmorih na dobitkih bogat srečolov. Prijatelji slovenskega katoliškega tiska prisrčno vabljeni!
Dva kulturna večera
V	spomin nadškofa Petra Cocolina. Prvi večer v četrtek 13. januarja je bil posvečen spominu pok. nadškofa Cocolina ob prvi obletnici njegove smrti. SKPD »Mirko Filej« ga je pripravilo v mali dvorani Katoliškega doma. O pokojnem nadškofu je kratko spregovoril dr. O. Simčič, ki je poudaril zlasti njegovo dobroto in prijazni dostop do vseh, visokih in preprostih. To so potem izpričali filmi o pokojnem nadškofu, ki jih je posnel njegov svak prof. Vladimir Hmeljak ob raznih priložnostih.
V	njih smo videli g. nadškofa ob raznih srečanjih z domačini v Trenti in Soči, kamor je tako rad zahajal na počitnice, potem ob srečanjih z mladimi, posebno s skavti, slovenskimi in italijanskimi. Skavti so tudi zapeli pesem za uvod v večer, katerega so se udeležili kar številni obiskovalci. Večer pa je vodil Viktor Prašnik kot predsednik društva.
Ob topli besedi in lepo prikazanih filmih smo se še bolj živo zavedeli srčne dobrote, ki jo je povsod razdajal rajni nadškof.
Počastitev pesnika Alojza Gradnika. Drugi večer je bil v nedeljo 16. januarja v veliki dvorani Katoliškega doma. Tudi tega je pripravilo isto prosvetno društvo, posvečen pa je bil pesniku Alojzu Gradniku ob stoletnici njegovega rojstva. Čeprav je bilo isto popoldne več prireditev v Gorici in drugod, se je vendar nabralo zelo veliko udeležencev.
Program ije bil pester. Nastopila sta zbora »Mirko Filej« in števerjanski »F. B. Sedej«, ki sta oba zapela tudi po eno skladbo na Gradnikovo besedilo in sicer Staneta Maliča in Karla Boštjančiča. Ta slednji je zložil napev na besedilo »Brda« nalašč za števerjanski zbor, ki jo je prvič izvajal ob poimenovanju šole v Števerjanu. Poleg obeh zborov so se zvrstili še recitatorji oz. recitatorke (Barbara Rastja, Vida Pintar in Katja Antonič) z Gradnikovimi pesmimi in pa prof. Vinko Beličič, ki je v temeljitem govoru prikazal lik Alojza Gradnika v njegovem življenju in v njegovi pesmi. Predavateljeva beseda je bila tehtna in obenem razumljiva, da so mu lahko vsi sledili. Ob njegovih izvajanjih je vstala pred nami podoba Alojza Gradnika, sina Goriških Brd, pesnika Primorske in briških ljudi, a tudi pesnika-misleca, ki mu niso bili tuji najgloblji problemi človeške duše. Točke je povezoval Viktor Prašnik.
V	cerkvi pri Sv. Subidi (Krmin) bo v nedeljo 23. januarja ob 15.30 sv. maša in
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
Nastopi pevski zbor od Novega Sv. Antona v Trstu. Po koncertu družabno srečanje. Vabi slovenska verska -skupnost Krmin-Plešivo in društvo »Anton Gregorčič« - Gorica.
»Sokratov zagovor« v Katoliškem domu
V	ponedeljek 24. januarja ob 20,30 bo v mali dvorani Katoliškega doma kulturni večer, na katerem bo nastopil igralec Zupan z recitalom »Sokratov zagovor«. Gre za klasično delo iz grške literature, ki prikazuje Sokrata v vsej njegovi moralni veličini pred krivičnimi sodniki. Večer organizira SMREKK. Vabljeni!
Koncert božičnih pesmi zbora Lojze Bratuž
Mešani zbor Lojze Bratuž je letos pripravil koncert božičnih pesmi. Prvi nastop je bil v nedeljo 16. januarja ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Tja so ga povabili Slovenci, ki živijo v Laškem in se v tej cerkvi zbirajo k mesečni maši. V njihovem imenu je pozdravil zbor dr. Karlo Mučič.
Zbor je zapel 12 pesmi: Regem natum (J. Gallus), Ave Maria (T. L. Viotoria), Božična (M. Tomc), Presveta noč (A. Jobst), Pred tebe, božje dete (Neznanega skladatelja), Tiho vlada sveta noč (vipavska, harm. J. Pogačnik), Svetonočne želje (Š. Kovač), Čujte, čujte (S. Jericijo), Ogrejte mili angelci (S. Jericijo), Te dan je usega veseja (beneška, harm. P. Merku), Božična pesem (A. Bratuž) in Ljubezen (S. Jericijo).
Na orgle je igral prof. Hilarij Lavrenčič, zbor pa je vodil prof. Stanko Jericijo. Božično vzdušje je pomagala ustvariti Jožica Znideroič, ki je povezovala posamezne točke sporeda.
Po koncertu se je zboru zahvalila tudi pokrajinska odbornica Marija Ferletič, ki
je v imenu skupnosti Ronke izročila dirigentu in organistu šopek cvetja. - M. K.
Umrla je Filipina Bratina
V	vrste Slovencev v Tržiču je smrt znova posegla in odvedla s sabo znano slovensko mater in gospodinjo Filipino Kolmačka por. Bratina. Z možem Virgi-lom sta se priselila v Tržič pred 46 leti v iskanju dela. Mož urar je v tem ladje-delniškem mestu kmalu našel delo in kruh. Tu jima je družina rastla, saj sta imela štiri otroke, dva sina in dve hčeri. Lepo in krščansko sta jih vzgojila ter jim dala tudi primerno izobrazbo. Danes imajo vsak svojo družino. Zgradila sta si domek ob vznožju tržiške trdnjave in živela v miru, saj so bili vsi otroci preskrbljeni. Toda neizprosna bolezen je segla po materi in jo sedaj iztrgala možu, otrokom in njihovim družinam.
Pokojnica se je pred 75 leti rodila češkim staršem na Otlici, kjer je oče za časa stare Avstrije bil orožniški stražmojster. Toda pri osmih letih je izgubila očeta in z materjo sta se preselili v Štomaž. Tu sta se srečala z Virgilom Bratino, ki je tudi doma iz Štomaža, se vzela in čez nekaj let odšla v Tržič (Monfalcone), kjer je mož urar lažje dobil delo. Odprla sta tudi trgovino, ki jo sedaj vodijo sinovi. Pred dvema letoma sta obhajala zlato poroko.
Obilna množica in več duhovnikov so pokojnico spremljali k zadnjemu počitku. Naj ji Bog povrne vse dobro. Možu in otrokom naše sožalje.
XIII. zamejski festival domače glasbe
SKPD »F. B. Sedej« in ansambel »L. Hlede« priredita tudi letos pod pokroviteljstvom občinske uprave v Števerjanu in goriške pokrajinske uprave zamejski festival domače glasbe, ki bo v soboto 2. in v nedeljo 3. julija v Števerjanu. Udeležijo se ga lahko vsi slovenski ansambli. Skladbe morajo biti izvirne in v Števerjanu prvič predvajane.
Komisiji bosta ocenjevali ena besedilo, druga skladbo. Podeljenih bo pet nagrad:
1.	za najboljšo melodijo in trofejo »Lojze Hlede« (250.000 lir); 2. za najboljšo izvedbo
(200.000); 3. najboljšemu zamejskemu ansamblu (120.000); za najboljše besedilo
(80.000); nagrada občinstva (80.000).
Prijave je treba poslati najkasneje do
30. aprila 1983 na naslov: SKPD »F. B. Sedej« in ansambel »L. Hlede«, Trg Svobode 6, 34070 San Floriano del Coliio - Štever-jan (Go).
Pastirček št. 4
Tudi »Pastirček« je zajadral v novo leto. Zato ima na prvi strani vzpodbudne besede, ki jih je napisala Evelina. Pripovednih spisov to pot ne manjka. Anamarija Zlobec je napisala »Sneži, juhej!«, Olga Ban »O kozlu, ki je bil strah cele vasi«, Vladko Kogoj opiše »Prijatelje«, ko naj bi bile živali zgled nam ljudem. Majda Okorn pa je prispevala zgodbo o sneženem možu, ki se nadaljuje. Pesmi sta od Ljubke Šorli »Kje je ptičica« in Zore Saksida »Zimske sličice«. Na platnicah je pesem Mirka Kunčiča »Račka kobacačka«, ki jo je uglasbil Hilarij Lavrenčič.
Majda Paulin je pripravila za 1. razred sliko »In sneg naletava«, za 2. razred pa »Zima je tu«. Prvo je treba dopolniti, pri drugi odgovoriti na tri vprašanja. Tudi na Katehetski strani je 21 vprašanj, a le sedem odgovorov je pravilnih.
Evelina Pahor v zaglavju »Za višjo stopnjo« opiše kraško reko Glinščico, Ljuba Smotlak nas v »Tržaških sprehodih« popelje na pomol ob morju, Mariza Perat je vodila razgovor s pisateljico Tončko Curk. Potem najdemo še poročilo o Mali Cecilijanki, ki je pravi otroški praznik. Jana pohvali mlade dopisnike, ki so bili to pot zelo pridni in so zgodaj poslali svoje prispevke. Slikovna križanka na zadnji strani platnic pa se nam zdi preveč zahtevna za Pastirčkove bralce. Še za starejše je trd oreh. - jk ■
Novi slovenski diakoni
V	nedeljo 9. januarja je v ljubljanski stolnici nadškof A. Šuštar posvetil sedem bogoslovcev v diakone, v mariborski pa je prav tako sedem bogoslovcev posvetil škof F. Kramberger. Koprski škof je posvetil enega bogoslovca svoje škofije že na nedeljo sv. Družine 26. decembra 1982.
Uvajanje slovenskih bogoslovcev v pastoralno delo
Bogoslovno semenišče v Ljubljani je dalj časa pripravljalo novo obliko uvajanja bogoslovcev v pastoralno delo: dvakrat na leto naj bi šli za konec tedna vsi bogoslovci po dva ,in dva v vsako župnijo. Prvi tak pastoralni obisk je bil v soboto in nedeljo 13. in 14. novembra lani v dekanijah Ljuhljana-okolica, Vrhnika in Kočevje. Odmevi za to obliko sodelovanja in povezovanja semenišča z župnijami in duhovniki so zelo ugodni.
OBVESTILA
V Kulturnem domu v Gorici, ul. I. Brass 20 bo imel od 22. januarja do 5. februarja samostojno razstavo goriški kipar Robert Nanut. Odprtje razstave bo v soboto 22. februarja ob 20. uri.
V cerkvi na Kolonkovcu bo v nedeljo 23. januarja koncert božičnih pesmi. Nastopila bosta cerkveni zbor iz Kolonkovca ter škedenjski otroški zbor. Duhovno misel bo podal g. Milan Nemac.
Slovenska socio-psihopedagoška služba v Trstu deluje v novih prostorih v ul. Far-neto 3 v II. nadstropju bivšega kirurškega sanatorija z naslednjim urnikom: od 9-12 in od 16-18 vsak dan, ob sobotah pa samo zjutraj. Tel. 9175056.
Nadškof Capovilla v Trstu. V soboto 22. januarja ob 18. uri bo govoril v dvorani ENAIP v Istrski ulici 57 nadškof iz Loreta Loris Capovilla o »Dvajset let po koncilu«. Pobudo za to predavanje je dalo tržaško vodstvo Acli. To je samo prvi del. V februarju pa bodo podali svoja mnenja o koncilu razni predstavniki verskih skupin, med temi tudi slovenski zastopnik. Kot znano, je bil msgr. Capovilla svoj čas osebni tajnik Janeza XXIII.
V	župnijski cerkvi v Podgori
bo v nedeljo 23. januarja ob 16. uri
VZHODNA LITURGIJA
v bizantinsko slovanskem obredu
Opravila jo bosta dr. Jože Markuža in dr. Angel Kosmač. Pel bo ekumenski zbor iz Gorice. Vabljeni vsi prijatelji ekumenske misli.
DAROVI
Za Katoliški glas; P. S. 20.000; Cilka Kovač 10.000; Amalija Miklavec 7.000; N. N. 21.000; Lenchi 8.000; Amalija Ferigo 50.000; Julita Brajnik 7.000; Alojz Gruntar, Kanada 6.000; Mara Tabaj 10.000; Zavod sv. Družine 34.000; Luisa Gregorčič, Trst 8.000; Sonja Stubelj 7.000; Ana Brezigar v spomin na pok. moža 23.000; Franc Zlobec 7.000; Franko Žerjal 20.000; Marta Katalan 7.000; Julija Sosič 7.000; Nela Cijan 7.000; N. N. 5.000; Marija Bizjak 27.000; N. N. 5.000; Antonija Toroš 20.000; Olga Troha
10.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: N. N. 10.000 lir. Pavla Klanjšček, Gorica: za misijone
15.000 in za cerkev v Novi Gorici 10.000 lir. Za cerkev v Števerjanu: družina Grav-
nar, Ščedno 70.000; družina H. Koršič 50.000; Klementa Humar Ušaj 100.000; Ada Gabrovec 100.000; družina Klanjšček namesto cvetja na grob Slavice Pintar Becciu 50.000; družina M. Humar 70.000 lir.
Andrej Pavletič, Štandrež: za Katoliški glas in za Sv. goro po 10.000 lir.
Marija Devetta, Štandrež: za lačne po svetu 20.000 in za Sv. goro 50.000 lir.
Rozalija Pelicon: ob 4. obletnici moževe smrti za Alojzijevišče in Katoliški glas po
5.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Angela Škerlavaj v spomin na Angela Peršiča 15.000; N. N. 20.000; Mario in Pepca Dolenc 10.000; Neva Furlan 100.000; Levina in Lidija Toroš 20.000; Sonja Mlač 5.000; Judita in Edica v spomin Pavla Sedmaka 25.000; Nora Škerlavaj Sosič 20.000; Mirjam Luxa 5.000; Emilija Hrovatin 10.000; S. J. 10.000; N. N. 10.000; Marija Dolenc namesto cvetja na grob sošolke Rože Malalan 10.000; Darko Švab ob krstu vnukinje Majne 100.000, sorodniki iste pa 20.000; Marija Krevatin v spomin na Rožo Malalan 5.000; Kristina Husu namesto cvetja na grob iste 5.000; Milka Sosič 5.000; razni 49.000 lir.
Za cerkveni zbor na Opčinah: Marija Dolenc 20.000; Viktorija Sosič 20.000; Pep-ka in Mario Dolenc 13.000 lir.
Za MMPZ »Vesela Pomlad«: družini Ban in Husu v spomin na mamo Rožo 25.000; družina Magagnato v spomin na nono Rožo 25.000 lir.
V	spomin na drago mamo družina Bratina, Tržič za Katoliški glas in za Katoliški dom po 100.000, za Zavod sv. Družine in za Alojzijevišče pa po 50.000 lir.
Za župnijsko dvorano v Nabrežini: ob blagoslavljanju hiš na območju žel. postaje 704.000; Viktorija B. 10.000; N. P. 30.000; G. 10.000; K. 5.000; Frida v spomin Nandota 20.000; Marica 10.000; N. N. 50.000; Karlo Lavrenčič, Doberdob 20.000 lir.
Marija Dolenc, Opčine: za otroški zbor »Vesela pomlad« 20.000 in za cerkveni zbor pri Sv. Ivanu v Trstu 20.000 lir.
Za cerkev na Banah: družina Ban v spomin na mamo Rožo 50.000; namesto cvetja na grob Rože Malalan: Kristina Grgič 10.000, sošolka Marija Dolenc 10.000, Kristina Husu 5.000, družina Ban 15.000, Danica Krevatin 5.000, družina Milkovič 30.000, nečaka Zdenka in Pavlo 20.000; Zofija Gorup v spomin na mamo Marijo Gerlanc 5.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazcnac:: Marija Grgič 10.000; Karlo Križmančič v spomin na pok. brata duhovnika Franclja 23.000; Marija Šajsnikova 20.000; Karla Mahnič 10.000; Fabio Ferfoglia v spomin na ženo Marijo 5.000; Jožefa Umek, Gročana 5.000; Justina Racman 5.000; N. N. 100.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Elvira Udovič 10.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu:
Prelc 10.000 lir.
Antonija Martelanc, Trst: za misijone
5.000 in za cerkveni zbor v Rojanu 5.000 lir.
Za gobavce misijonarja I. Štanta: G.
Štefančič, Kontovel 50.000 lir.
Za lačne po svetu: Cilka Kovač 15.000; N. N., Rupa 50.000; N. :N. 500.000; M. F. 5.000; P. R., Podgora 20.000; mali Andrej Pertot, Trst za lačne otroke 10.000 lir:
Za misijone: Šolske sestre v Trstu, ul. delle Doccie 350.000; učenci osnovne šole »Oton Župančič« pri Sv. Ivanu v Trstu
18.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: N. N., Opčine 30.000; N. N., Opčine 20.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Teden od 23. do 29. januarja 1983
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Ko zorijo jagode«. 11.00 Sestanek z... 11.15 Nabožna glasba. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Nediški zvon. 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Človek v sodobni družbi. 10.10 R. Strauss: Kavalir z rožo, opera.
11.30 Beležka. 12.00 Gledališki glasovi. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 M. Kranjec: »Strici so mi povedali«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Športno popoldne. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Od Milj do Devina.
Torek: 8.10 Integracija prizadetih otrok v normalni šoli. 10.10 R. Strauss: Kavalir z rožo. 11.30 Beležka. 12.00 Od Milj do Devina. 14.10 M. Kranjec: »Strici so mi povedali«. 14.30 Šolska glasbena ura za mladino. 16.00 Slovenci v ZDA. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 R. Vivia-ni: »Omizje revnih«.
Sreda: 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih. 10.10 R. Strauss: Kavalir z rožo, opera. 11.30 Beležka. 12.00 Pod Matajur-jan. 13.20 Trst ponoči. 14.10 M. Kranjec: »Strici so mi povedali«. 14.55 Naš jezik.
15.00 Dijaška tribuna. 16.00 130 let Družbe sv. Mohorja. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladi izvajalci. 18.00 Na goriškem valu.
Četrtek: 8.10 Slovenska ekonomija na Tržaškem. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka.
12.00 Na goriškem valu. 14.10 M. Kranjec: »Strici so mi povedali«. 14.30 Otroški kotiček: »To je pa laž!« 15.00 Beseda ni konj.
16.00 Povejmo še kaj o otrocih. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Goriški komorni orkester in flavtist G. Marcossi. 18.00 četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 četrtkova srečanja. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.00 Roža mogota. 13.20 Naša gruda. 14.10 M. Kranjec: »Strici so mi povedali«. 14.55 Naš jezik. 16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zbor »La polifo-nica udinese« iz Vidma. 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Imena naših vasi.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.40 Imena naših vasi. 9.00 Sobotni trim. 10j10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 M. Kranjec: »Strici so mi povedali«. 14.30 Otroški kotiček: »Naj-dihojdica«. 15.00 Iz studia neposredno.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Skladbe J. Gallusa. 18.00 Dvignjena zavesa.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
V ponedeljek 17. januarja je po hudem trpljenju odšla h Gospodu naša dobra mama in nona
Filipina Kolmačka por. Bratina
Pogreb je bil v sredo 19. januarja v cerkvi sv. Amhroža v Tržiču. Priporočamo jo v hvaležen spomin in molitev.
Mož, sindva, hčeri z družinami in brat
Tržič, 19. januarja 1983
Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka?
Obrtniki, za utrditev in razvoj vaše dejavnosti:
1. za nakup strojev in za plačilo raznih poslovnih stroškov, kredite E.S.A. z ugodno obrestno mero;
2. za gradnjo ali nakup delovnih prostorov ter za nabavo večjih strojev, kredite ARTIGIANCASSA;
3. za kratkoročne finančne potrebe, kredite z jamstvom konzorcija CON.GA.FI.;
4. za uporabo strojev in druge opreme po izredno ugodnih pogojih, leasing Italease.
» Banca Agricola Corizia J Kmečka banka Gorica
Gorica, Korzo Verdi st. 51 - Tel. 84206/07
vam ne nudi samo denarja