Poštnina plačana v gotovini
December
VSEBINA:
Mile Kloplič: Nemško delavsko
pesništvo Peter Panter: Nasveti za slabega govorni'0 Skromna želja Društveno življenje ^evska podzveza fsiiige in knjižnice Dramatična podzveza Delavski šport
Ustanovljena L 1889 - Pošt. ček 10.533 - Telef. 2016
MnMira*
GRADSKA ŠT E D 1 O NI C A
Ljubljana
Prešernova ulica
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. - Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedo-letnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Stanje vloženega denarja nad 400 milijonov dinarjev
21117688
555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555B5
December 1930. -- 12. štev.
SVOBOD
A
Naročnina za člane Svobode letno...................Din 12—
Naročnina za druge letno....................... . , 3fr—
polletno.....................• . . 18-—
četrtletno.......................10•—
Naročnina za Ameriko letno.....................Dolar /•—
Uredništvo in uprava za Jugoslavijo: Ljubljana, Palača Del. zbornice, Miklošičeva c. I, Za Ameriko: Chicago, lil. 3639 W, 26 Th. St.
Mile Klopčič: Nemško delavsko pesništvo.
(Konec.)
Engelke si je prisvojil vsakdanje izraze iz delavskega življenja ter iz tovarn in jih sprejel v svoje pesmii. Zato diha iz njih delavski, fabriški ritem in vzduh in takoj začutiš, da jih je pisal delavec1, ki živi tesno1 s stroji, jih občuduje ter jih smatra za svoje. Čitajmo njegovo pesem »Lokomotiva«. (Da bo bolj jasna njegova izražna in oblikovalna moč, jo citiram v originalu; v še tako dobrem prevodu bi izgubila svojo moč.)
Die Lokomotive.
Da liegt das zwanzigmeterlange Tier
Die Dampfmaschine,
Auf blankgeschliffener Schienc
Voli heisser Wut und sprungbereiter Gier —
Da lauert, liegt das langgestreckte Eisenbiest — .
Sieh da: wie Oel- und Wasserschweiss
Wie Lebensblut, gefdhrlich heiss
Ihm aus den Radgestdngen: den offnen Weichen fliesst. Es liegt auf sechzehn roten Raderpranken, Wie fiebernd, langgeduckt zum Sprunge Und Fieberdampf stdsst rdchelnd aus den Flanken. Fs kocht und kocht die Rohrenlunge — Den ganzen Rumpf die Feuerkraft durchzittert, Er dchzt und siedet, zischt und hackt Im hastigen Dampf- und Eisentakt, — Dein Menschemvort wie nichts im Ouulm zerftittert. Das Schnauben \vdchst und wachst — Du stummer Mensch erschreckst — — Du siehst die Wut aus allen Ritzen gdren — Der Kesselrohren Atemdampf Ist hochgewiihlt auf sechzehn Atmosphdren, Gewalt hat jetzt der heisse Krampf: Das Biest es briillt, das Biest es briiUt, Der Fuhrer ist in Dampf gehiillt ~ Der Regulatorhebel steigt nach links-: Der Eisenstier harrt dieses Winks! Nun bafft vom Rauchrohr Kraftgeschnauf: Nun springt es auf: Nun springt es auf! Doch:
Ruhig gleiten und kreisen auf endloser Schiene Die treibenden Rader hinaus auf dem blankemden Band, Gemessen und massig die kraftangefuttte Maschine Der schleppende, stampfende Rumpf hinterher —
Dahinter — ein dunkler — verschwimmender Punkt — Dariiber — zerflatternder — Qualm.
Sigurnost, s katero opiše lokomotivo (Kesselrohren — Rohrenlunge — 16 Atmosphare — Regulatorhebel), izražanje, izbira besed, ki v svoji zgoščenosti in zamolklosti docela skladbo izražajo vsebino, opis železne zveri, ki se pripravlja k skoku, hrope in sika, se pne in pušča paro, in kako potem ukročeno lahno začne polzeti po tračnicah z zata-jeno upornostjo — to daje čuititi, da je pesem napisal delavec. In to brez pat etike in docela pristno. Pesem: kaže tudi avtorjevo jezikovno smelost. (Poulični izraz »Biest«, izraz delavske govorice, ki sicer ne učinkuje salonsko, marveč pesniško.) In pri svoje vanje takih besed iz vsakdanjosti za novo pesniško oblikovanje življenja je najgeniahnejša moč tega delavskega pesnika.
Ali na primer: v pesmi »Cestna železnica«:
»... schutternd wcdzt und wiegt der Wagenboden, meine Sinne walzen, \viegen mit:
Voller Strom! Voller Strom/«
»Kako tu znani, z vso treznostjo prakse nasičeni izraz elektrotehnike »Voller Strom'!«, uporabljen docela v z mi slu svoje prakse, a hkrati dvignjen v silno prispodobo — to je pesniški genij, bogat z novo snovjo izkušenj in z novim pogumom dlelavca-človeka« — pravi Julius Bab.
Toda Engelke ni le sfanatiziran velemestni delavec, ki bi čuvstvoval le sredi vrvenja rnašin, v naglici velemestnega prometa asfaltiranih cest, v borbi množic za življenje. Sredi vsega tega trpi in hrepeni po samoti, po lepoti narave, kjer ni ljudi, kjer je tišina. Strašno zapuščen je ta velemestni človek, kjer hite vsi drug mimo drugega, tujci med seboj:
»... Pomisli, da preveč ljudi
po cestah hiti —
da vse ceste gredo v vse strani —
da
se nikoli zvečer
ne srečamo v mestu nikjer...«
In v vrvenje mesta kliče tišina planin.
Hočem iz mesta.
Vem, da čakajo name planine, daleč odtocl —
in gozd in snežna ravan in doline, polne božjih samot —
Vem, da zame veter skozi gozdove pihlja, že mnogo dni da sneži
in da mesec nočno rahlo igra in svoj večni spev zveni —
Čutim, kako ponoči oblaki šume, čutim dreves valovanje, da se gore in doline vale v moje sanje —
Zimske planine, moje planine — gozdovi, ki sneg jih beli —
hočem v planine, da jih oklicem za posestrime,	,
hočem iz dobe teh dni,
proč od tržišč, sob in stopnic in lafeža cest — gozdne gore — njihov klic vabi me v gorsko prelesti
Kmalu tem cestni m t e d no m vbežim, kmalu se mestnega i z g n a n stv a sprostim, tja, kjer tokovi skoz večno zemljo se pretakajo, tja, v svet ves blažen pohitim!
In isti mestni človek, ki je bil prej ves eno z lokomotivo, ki se je izgubljen podil po asfaltu, se zdaj s sto rokami ovije zelenega drevesa in hoče ž njim »se razrasti v vesolje«. Kadar je ves sam s seboj, je pesnik Engelke mehak, vesel življenja in dela.
Smrti.
A meni prizanesi. smrt — mladost rdeča se mi še obeta, dela svojega še nisem dokončal, še bodočnost v meglo je odeta — zato mi prizanesi, smrt.
A ko življenje moje — smrt, se preživi in v delo izžari, ko srce trudno omrtvi, ko bo mi svet molčal, potem s seboj me vzemi, smrt!
Engelkova pesem »Ein herbstlich Lied fur Zweie« je pesem, o kateri kritik Bab smelo trdi: »Dvomim, da bi bil nemški jezik v temi dvajsetem stoletju napisal doslej čistejšo, globljo in bolj popolno pesem,«
Tudi zanj je bila vojna veliko doživetje, a ji je dal največ, kar je imel: življenje. Nemško pesništvo na sploh je izgubilo z Engelkom mnogo. Zakaj on ni bil le nov človek, v njem je bila docela nova plast ljudstva, ki je začela peti. Nobenega verza ni napisal, da bi v njem zavedno, programatski zavzel svoje stališče do delavskega gibanja. Kar dela Engelka za delavskega pesnika, je nekaj vse globljega, niso le ideje in vsebina, marveč njegov jezik, njegovi ritmli, njegovo oblikovanje, kjer se najbolje kaže pristnega delavca. V njih se izraža novo življenje, v njih Engelke ne govori več o delavstvu, v njegovih verzih govori delavstvo samo. Z Gerritom Engelkomi je prvič stopil v nemški jezik z vso svojo prepričevalnostjo nov duh, ki raste med delavstvom. In to je dogodek svoje vrednosti.
Engelkovo delo živi in vzgaja nove delavce-pesnike, a niti eden kesnejših ga še ni dosegel. Emil Ginkel (zbirka »Pause am Luft-hammer«) obeta še največ, potem H a n s Lorbeer, Kur t K 1 a b e r, ki je bolj znan in »priznan« kot prozaist, Bruno Schonlank je napisal mnogo recitacijskih zborov, ki1 so v tej nemški delavski literaturi najboljši.
Izšli sta tudi dve dobro urejeni antologiji delavskih pesnikov: leta 1924 je izdal Kari Broger »Najmlajše delavsko pesništvo«, lani pa je izšla antologija »Proletarska usoda«, ki obsega novejše pesmi in jo je uredil Hans Miihle.
Pesniki, kakršni so Engelke, Lersch1, pa tudi Petzold. Barthel, Broger in drugi, dokazujejo, da imamo delavsko pesništvo, to se pravi: so ljudje, ki jih je dal proletariat in ki se kot pesniki aktivno udeležujejo kulturnega življenja in z vsem svojimi oblikovanjem kažejo, odkod so.
Peter Panter:
Nasveti za slabega govornika.
Nikdar ne začni z začetkom1 —, temveč tri kilometre pred začetkom! Torej nekako tako-le:
»Moje sodružice in moji so drugi! Preden pridem na problem današnjega večera, dovolite, da na kratko...«
S temi imaš že skoro vse, kar spada k lepemu začetku:
odločen nagovor; začetek pred začetkom-, naznanilo, o čemi misliš govoriti; (zelo važno! ljudje lahko pri tem imenitno zehajo...) in pomembno besedo: na kratko. V trenutku si pridobiš srca in ušesa poslušalcev.
Kajti poslušalec ima rad: da je tvoj govor kakor težak šolski izpit; da groziš s tem, kaj bom povedal, kar govoriš in kar si že povedal..., to ugaja Ijudemi. Vedno vse lepo natančno!
Ne govori prosto — to dela tako nemiren vtis. Najboljše je, da čitaš svoj govor. To je varno, zanesljivo in vsakega veseli, če čitajoči »govornik« sredi vsakega stavka nezaupno pogleda po dvorani, če so še vsi tu... Če pa nisi utegnil svoj govor izpremeniti v spisano nalogo, potem moraš nastopati z mnogo listki, z njimi šumeti, jih premetavati in se ne smeš znajti v njih ... to povzroča strašno napetost. Vendar je še najboljše: čitaj vse!
Če pa nikakor nočeš poslušati, kar ti tako prijazno nasvetujem in če hočeš na vsak način govoriti prosto, se ozri na poklicne govornike v naših občinskih svetih! Ti si napišejo doma tudi to, kdaj morajo zakli-cati »Čujte! Čujte!« ...Da, da, če že moraš govoriti prosto, potem
govori, kakor pišeš. In jaz veml, kako pišeš.
Govori v dolgih, dolgih stavkih, v takih, za katere se doma, kjer imaš mir, ki si ga tako potreben, ne oziraje se z ene strani na otroke, z druge strani na ženo, pripravljaš in natančno veš, kak bo konec, vmesne stavke lepo skupaj zložiš tako, da bo poslušalec nestrpno sedel na svojem sedežu, zijal v svojega tovariša, ker bi rad zadremal, in bo čakal na konec takega dolgega stavka... no, s temi senu ti dial primero, kako naj govoriš.
Začni vedno pri starih Rimljanih in razloži vedno zgodovinsko ozadje vsake stvari, ki o njej govoriš. To ni samo profesorsko, to je tudi učeno in vestno.
Imaš popolnoma prav: drugače te vendar ljudje ne morejo razumeti, popolnoma pravilno, kdo naj vse to razume, ne da bi poznal zgodovinskega ozadja... zelo pravilno! Ljudje te vendar niso prišli poslušat, da bodo čuli živo življenje, temveč da slišijo to, kar bi našli tudi v starih bukvah... popolnoma pravilno. Vedno jih pitaj z zgodovino, vedno in povsod!
Ne brigaj se za to, če se vračajo valovi, ki gredo od tebe med1 občinstvo. Govori brez ozira na učinek, brez ozira na ljudi, brez ozira na zrak v dvorani — govori neumorno', moj dragi! Bog ti bo poplačal tvoj trud.
Ne govori v jasnih, glavnih stavkih! Nikar ne reci: »Davki so previsoki.« To je preveč priprosto. Reci: »K temu, kar sem pravkar povedal, dovolite, bi hotel na kratko pripomniti, da, kar se davkov tiče, da še oddaleč...« Vidiš, tako se govori.
Če misliš povedati kak dovtip, se moraš pred njimi smejati, da vedo ljudje, kje je poudarek.
Govor je pogovor s seboj, kajne? Ker vendar samo eden govori, ni res? To ni pogovor z ljudmi, kaj? Zato kar govori, čitaj, tuli, razlagaj zgodovino.
K temsu, kar semi pravkar povedal o tehniki govora, bi še rad na kratko pripomnil, da dolge številčne statistike vedno povzdigujejo govor. To tudfi neverjetno pomirjevalno vpliva na občinstvo. In ker vsak poslušalec z lahkoto ohrani v spominu dvajset različnih številk, jle to tudi prav smešno.
Konec govora napovej mnogo prej, da poslušalcev odi radosti ne zadene kap! (Nekdo je napovedal konec govora z besedami: »Grem h koncu.«) Torej napovej konec in potem začni svoj govor od začetka in govori vsaj še pol ure! To lahko tudi večkrat ponavljaš.
Nikdar ne govori manj nego poldrugo uro, ker sicer se niti začeti ne izplača!
Če kdo govori, morajo drugi poslušati — zavedaj se tega! Ini zlorabljaj to!
*
Sediaj pa še nekaj nasvetov za
dobrega govornika.
Glavni, kratki stavki.'
Jasna razpredelitev v glavi — čim manj na papirju.
Dejstva — ali apel na čuvstvo. Govornik naj ne bo leksikon vseh učenosti. To imajo ljudje doma.
Ton posameznega glasu utruja; ne govori nikdar več kakor štirideset minut! Ne poskušaj doseči efektov, ki niso v tvoji naravi! Govorniški oder je neusmiljena stvar — tu stojiš pred ljudmi bolj nag nego v kopališču.
*
Danes ni čas velikih shodov. V društvih se pa še več ali manj govori. Da bodo vsaj ti govori nekaj vredni, upoštevajte, govorniki, te hudomušne nasvete!
Skromna želja.
Dve leti že redno izhaja naš mesečnik. Mnogo koristnega čtiva je v teh dveh letnikih za vsakega. Z današnjo številko zaključujemo drugi letnik. Uredništvo medtem že skrbno pripravlja januarsko številko 1931, ki bo izšla že o božiču t. 1.
Dve leti rednega izhajanja je utrdilo zaupanje v naš časopis. Zato apeliramo danes na vse dosedanje naročnike, da omogočijo1, da bo mogla prihodnje leto »Svoboda« izhajati v povečanem obsegu.
Želimo, da bi vsaka številka obsegala vsaj 32 strani. Ker le tako bo lahko postala vsebina bogatejša. Pripravljene imamo sijajne razprave o kulturni in nravstveni zgodovini proleta-r i a t a — prostitucija, spolno življenje, alkohol — (z mnogo umetniškimi slikami), o umetnosti in politiki, o zgodovinsko-materialističnem svetovnem nazoru, daljšo socialno povest »Eden od mnogih«, razne kratke novele in črtice. Poleg tega bomo
seveda pri občevali dnevne aktualne članke o k ul tur no-političnih vpraša n j i h, poročila iz vseh dležel sveta- itd.
Letos smo založili Nev-erov »Taškent«, prihodnje leto pa nameravamo izdati velik socialni roman: Frank H a r r i s, Bomba. Redni naročniki ga bodo dobili po znižani ceni. To je velika ugodnost, kajti roman obsega okrog 300 strani, in je razumljivo, da cena ne more biti tako nizka kakor za kako brošuro.
Nudili bomo mnogo. Zato prosimo vse prijatelje, da v prihodnjem letu povečajo krog naših naročnikov.
Vsakdo naj pridobi vsaj enega naročnika!
To je prav lahko. Vsakdo ima prijatelje in znance in med temi gotovo entega, ki še ni naročen na našo revijo. In Vaše prijateljstvo bo bolj utrjeno, če boste prijatelji tudi po mišljenju. 36 Din letne naročnine vsakdo zmore. Saj znaša skoraj toliko mesečna naročnina za razne dnevnike. In kaka razlika je med1 dnevnikom,1 in revijo! V dnevniku prečitaš vesti in ga vržeš proč. Revija in njena vsebina je pa nekaj trajnega.
8. decembra bo kongres zveze »Sv o b oda«. Želimo, da ta kongres navduši vse delegate podružnic, dai bodo v svojih krajih poskrbeli za razširjenje našega časopisa, če bodo to storili, bodo napravili za napredek našega delavskega kulturnega gibanja več nego s katerokoli drugo stvarjo. Treba nam je miselnosti, poglobitve, prepričanj a. S samimi materialnimi interesi se ne ustvarja velikih idejnih gibanj, kakor je n. pr. socializem. In idejni vzgoji služi najbolj revija in knjiga.
Januarska številka bo izšla v povečanem obsegu, v novi opremi, z bogato vsebino-. Vso svojo dobro voljo bomo pokazali v njej. Vsak naš prijatelj pa naj pokaže toliko- razumevanja za naša stremljenja po poglobitvi delavskega kulturnega gibanja, da nam pridobi e n e g a, samo enega novega naročnika!
To je naša novoletna želja. Skromna je. Pa če se uresniči, bo za vse nas 1931. 1. res srečnejše in lepše.	—elj.
3BBff
□smo
DRUŠTVENO ŽIVLJENJE.
SfflR
DiDDlD
Kongres »Svobode«
se bo vršil 8. decembra v Ljubljani v Delavski zbornici. To bo leios že drugi zvezin občni zbor.
Zveza že več let redno deluje in se notranje vedno bolj spopolnjuje. Popolno seveda nikdar ne more biti vse delo. V marsičem se vsi sklepi niso izvršili. Toda temu ni krivo nič drugega kakor pomanjkanje pridnih in sposobnih delavcev. Mislim- na dramatsko podzvezo-: posamezni dramatskj odseki pridno delujejo in žanjejo uspehe, toda celotna dramska podzveza se ni razgibala, kakor bi se morala. V Ljubljani bi morali najti ljudi., ki bi bili predvsem zaposleni z
vodstvom celotne podzveze. Danes so pa vsi zaposleni pri ljubljanskem delavskem odru. Knjižničarska podzveza deluje, pomanjkljivo je predvsem- p-oročanje posameznih knjižnic. Šport obstoji pretežno iz nogometa in kolesarstva. Zganiti bi se morali smučarji, ptovači itd. Pevska podzveza vzbuja najboljše nade. Kjer ni prehudih zaprek, se vrše tudi precej redno razna predavanja. Priprave za delavsko olimpijado so v teku.
Tako bo najvažnejša točka dnevnega reda: revija »Svoboda«. Ta mora postati bolj javna. Preveč je še omejena na samo članstvo »Svobode«. Razširiti jo je, treba med nečlane. Mislim predvsem
na strokovne organizacije. Celotno delavsko gibanje potrebuje idealnega, to je idejno vzgojenega in prepričanega naraščaja. »Svoboda« mora postati splošna slovenska revija za socialne in kulturne probleme delavstva. Razširiti jo je treba tudi med inteligenco. Ce bomo vsi hoteli, bo šlo. Kakor je šlo s »Cankarjevo družbo«. In kdo ne bi hotel tega? Vsakdo ve, da tednik ne more tako vzgajati kakor revija, ki ji ni treba beležiti vsakodnevnih, za trajnost brezpomembnih dogodkov. Revija sistematično vzgaja. Povečati jo moramo zato, da bo vsaka številka s svojo vsebino res lahko obdelala razne probleme, kajti, dokler izhaja mesečno na 16 straneh, ne moremo v njej priobčiti najboljše razprave, če ta obsega n. pr. 10 strani. Iz samih »nadaljevanj« pa ne sme obstojati ves letnik.
Ob ustanovitvi Cankarjeve družbe smo koncentrirali vso agitacijo za njo. V tem mesecu, ko izide novoletna številka »Svobode«, moramo pa posvetiti vse sile razširjenju naše revije. Kajti ob začetku leta se pridobivajo naročniki za revijo.
Ce se bo le polovica članstva izkazala, srno na konju in imeli bomo revijo, na katero bomo lahko ponosni. Ze danes imamo naročnike tja dol do Skoplja, vendar revija še ni dovolj javna. Več je prijateljev naše ideje nego naročnikov. Med vse te prijatelje je treba razširiti naš časopis. Kajti ta časopis je boljša in stal*
nejša duhovna zveza kakor vse drugo. — Delegati naj pridejo na kongres že s točnimi poročili, kaj se je v njihovih krajih sklenilo in ukrenilo za razširjenje »Svobode«.	.«, illi
Na zadnjih dveh občnih zborih »Svobode« se ni veliko govorilo. To so bile res delovne seje. Danes se še bolj razumemo med seboj. Zato bomo tem lažje in hitreje sklepali, potem pa šli odločno na delo.	—elj.
Podružnica »Svoboda« Studenci je praznovala v nedeljo, dne 26. oktobra 1930 v telovadnici svojo desetletnico. Zvečer ob pol 7. uri je predsednik Divjak Alojz pozdravil vse navzoče, med njimi centralnega delegata sodruga Mo-rettija iz Ljubljane. Nadalje je razložil delovanje »Svobode« v preteklih desetih letih in apeliral na vse navzoče, da naj pristopijo in podpirajo našo kulturno organizacijo. Po končanem govoru je so-drug Boršič čestital sodrugu predsedniku k njegovemu 10 letnemu delovanju in želel, da bi še mnogo let sodeloval pri društvu. Nato mu je predal častno diplomo. Sodrug Moretti je pozdravil v imenu centrale podružnico in nas je bodril k nadaljnemu delu. Režiser g. Mlakar Jože in K. M. sta predvajala veseloigro. Sla v nos t je trajala do 10. ure.
Dramatična sekcija pripravlja delavsko igro »Žrtve« za dne 16. in 23. novembra. Prvega decembra se vrši igra v Trbovljah.
»Svoboda« v Studencih pri Mariboru ob 10 letnici
Rogaška Slatina. Naša podružnica sc je zelo 'okrepila od občnega zbora, ki se je vršil v marcu in o katerem smo tudi poročali v »Svobodi«. Pridobili smo mnogo članov in članic. Delavstvo se vedno bolj zaveda, da mu mora kulturna organizacija mhogo doprinesti. Potrebna nam je kultura. Kakor nam je potreben kruli za telesno jakost, tako nam je potrebna kultura za duševno osamosvojitev.
V mesecu avgustu je imela tu celjska »Svoboda« pevski koncert in to v Zdraviliškem domu. Pod vodstvom pevo-vodje C. Preglja so zapeli 12 pesmi, med vsemi sta najbolj ugajali »Dvanajst razbojnikov« in »Čuj mogočnih gromov glas«. Celjani so pokazali, da tudi delavstvo
Pevska podzveza »Svobode« ustanovljena.
Delavska kulturna zveza »Svoboda« se razvija čimdalje lepše. Razvoj sicer ne gre naglo, nego korakoma. Ali zato je ta razvoj krepkejši, trdnejši in širi v globino in širino proletarsko miselnost.
Delavstvo ljubi pesem, ljubi petje, zato se je že od nekdaj zbiralo v pevske krožke, v zbore, v društva. In vsi taki delavski zbori so bili življenje, napredek. »Kako je mogoče,« je meščanstvo začudeno govorilo med seboj, »kako je mogoče, da ti ljudje, delavci znajo ustvariti take pevske zbore?«
In dogajalo se je, da so vodstvo takih delavskih pevskih zborov prevzeli meščani in ljudje, prepojeni z meščansko ideologijo. In dogaja se še danes, da v takih pevskih društvih tvorijo delavci kot pevci, torej kot izvršujoči člani, večino in društveno moč, a vodijo jih meščanski elementi.
Delavsko kulturno društvo »Svoboda« pa je tudi tukaj stopilo na pot, da zajezi duhovno izkoriščanje proletarijata. Ustanavljali so se pevski odseki po podružnicah »Svobode«. In ti pevski odseki so nenadoma zasloveli. Povsod, kjer so nastopili, so želi priznanje; povsod, kjer so zapeli, se je začutila živa sila, moč življenja, ki je v delavstvu. Nemški pregovor:
nekaj premore. Iz izmučenih grl si čul »Dekle moje«, potem spet mogočna »Svoboda«. Vsi poslušalci so z viharnim odobravanjem pokazali, da jih želijo še večkrat v svojo sredo. Moralen uspeh koncerta je bil silen, ne vemo, če je bil tudi gmoten uspeh zadovoljiv.
Tudi za »Cankarjevo družbo« in »Umetniško Matico« smo v tem času mnogo storili; pridobili smo mnogo članov obema. Vsi že z veseljem pričakujemo letošnje knjige »Cankarjeve družbe«. Ker lanske so silno vplivale na nas. In letošnje? Bodo še boljše in zanimivejše. Kdor je z nami, naj gre v »Svobodo«.
Svobodaš.
»Frohe Leute singen,
bose Leute haben keitie Lieder« ..., govori resnico. »Veseli ljudje pojo, hudobni ne trpijo petja ...« je simboličen izrek. Zakaj, veseli ljudje, to so ljudje polni življenjske moči, polni ustvarjanja. In to je delavstvo, proletarijat. ki mu je zgodovina določila velepomembno nalogo: Vrniti svetu Človeka.
Lla se ti pevski odseki »Svobode« še bolj strnejo, da lahko svoj dvig in porast, kvantitativni in kvalitativni, povečajo, je bilo potrebno, da si ustvarijo svojo centralo: podzvezo.
Že nekaj let je bilo stremljenje, da se v »Svobodi« ustvari pevska podzveza. Gladko ni šlo, zakaj mnogo je še nerazumevanja med delavstvom, da je »MI« tista veličina in tista moč, ki daje ugled in priznanje. In mnogo je še delavcev in delavk, ki niso člani delavske kulturne zveze »Svobode« ter raje životarijo »samostojno«, so prevzeti meščanske miselnosti, ki uči »jaz in zopet jaz in samo jaz«, ter ne priznava kolektivnega »Ml«.
Raje. kakor se zvezati v pevsko podzvezo »Svobode«, ki je delavska in razteza svoje delovanje po celi Jugoslaviji, ki je članica delavske kulturne in-ternacijonale, raje ustanoviti »svojo« Zvezo, »Savez pjevačkih društava«, samo da ne bo tega imela »Svoboda«, samo
PEVSKA PODZVEZA.
da ne bo nastal močan delavski kulturni »MI«. I11 tak »Savez« je bil narejen. In tak »Savez« je imel svojo štampiljko. Tudi svojega predsednika in odbor je imel več članov. Nekaj pevskih zborov je bilo priključenih temu »Savezu«. Ali... življenja ni bilo. Živel ta »Savez« ni. Ustvaril ni niti delavskega pevskega zbora, ni združil večine obstoječih delavskih pevskih zborov. Bil je mrtvorojeno dete, ki je le oviralo ustanovitev pevske podzveze »Svobode«.
Resnica oči kolje. Nerad sem povedal to, ali ker mi, delavci, ki smo svojo meščansko vzgojo nadomestili s prole-tarsko miselnostjo, ne skrivamo napak.
si Celje kot središče od Jesenic in od Fale, da se zberemo in izrečemo svojo voljo.
V prostorih celjske podružnice »Svobode« je zastopnik centrale »Svobode« otvoril ustanovni občni zbor podzveze.
Že navzočnost delegatov je bil jaseti dokaz, da je živa potreba po taki pod-zvezi.
Pevski odsek »Svobode« Maribor sta zastopala delegata ss. Prešel Štefan in Lipoglavšek Tončka; Falo ob Dravi sodr. Kos Ivan; Ptuj ss. Gabrijel Franc in Korpar Franc; Celje: ss. Oset Franc, Dež-man Silvester in Komavli: Zabukovco: ss. Zupane Ivan in Zupane Franc; Hrast-
DELAVSKA ZBORNICA
Člani pevskih zborov »Svobode« iz Celja, Maribora. Zabukovce in Hrastnika I (rudarji) ter Hrastnika H (steklarji) v Celju ob ustanovitvi pevske podzveze »Svoboda«
nego jih povemo, priznavamo; zato sem moral povedati ta dokument, ki je bil tudi eden izmed ovir za ustvaritev pevske podzveze »Svobode. Kajti, poleg »Save-za radničkih pjevačkih društava«, ni dopustno, da bi se ustanovila še kaika druga zveza ali podzveza, če ta res aktivno- deluje. Ker bi bilo tako ustanavljanje le nelepo konkuriranje po mišljenosti enakih zvez, a kulturno delovanje bi bilo potisnjeno v stran. Le, ker »Savez« ni pokazal življenja, se je sedaj morala ustanoviti pevska podzveza »Svobode«.
Ta zgodovinski dan je bil v nedeljo, 9. novembra 1930, v Celju. Izbrali smo
nik I (rudarji): ss. Podlogar Alojz, Špi-taler Anton in Urlep Anton; Hrastnik II (steklarji): s. Kosmos Jože; Trbovlje: s. Božiček Ivan; Javornik: s. Žagar Anton: Dobrava na Gorenjskem: s. Mencinger Franc; Jesenice: s. Jeram Martin. Torej zastopniki 11 ipevskih odsekov. Delegatov nista poslala pevska odseka »Svobode« Bistrica pri Limbušu in Kropa na Gorenjskem. Zakaj ta dva odseka nista poslala delegatov, dosedaj nista sporočila..
Centralo »Svobode« je zastopal sodr. Vuk, ki je tudi vodil ustanovni občni zbor.
Osnutek pravilnika, ki je bil priob-čen v listu »Svoboda« št. 10, se je razpravljal od točke do točke. Debate so
bile stvarne in živahne ter so pričale, da so se delegati z vso svojo proletarsko zavestjo poglobili v pomen pevske podzveze.
Pravilnik se je sprejel soglasno razen člena 4, ki se mu doda:
»Proti odloku centralnega odbora glede razveljavljenja sklepov, se podzveza lahko pritoži na kongres »Svobode«.
Člen 5 se sprejme s spremembo točke 3., ki se mora glasiti: »Odra-čunavati centrali za podzvezo letni prispevek, ki ga določi občni zbor. Letni prispevek se izračunava po ključu, ki ga na podlagi števila članstva določi tehnični odbor. V zvezi s tem določilom se sklene, da naj podlaga za izračunavanje mesečnega prispevka znaša na člana in mesec 50 para. Letni prispevek pa se mora plačati do konca marca vnaprej.
Obenem se predlaga centralnemu odboru »Svobode«, da morajo potni stroški za podzvezine občne zbore obremenjevati pristojne podružnice »Svobode«, ne pa podzvezo, ker bo podzveza lahko naredila samo toliko, kolikor bo imela sredstev. Zato je treba pri vsakem resno zamišljenem delu postaviti trdno podlago.
Delegata Hrastnik I in Hrastnik II sta se takoj odrekla plačilu potnih stroškov in dijet v korist ustanovljeni pevski podzvezi.
Debata, kje naj bo sedež podzveze. je pokazala, da je to najprimernejše v Mariboru, kar se je nato tudi sklenilo. Izvoljeni so bili v odbor: Sodruga Presl in Eržen ter sodru-žica Lipoglavškova.
Pri točki: Raznoterosti so Celjani poročali, da je njihov pevovodja Pregelj poklonil »Svobodi« svojo skladbo: »Pesem o delu«, ki se bo danes na koncertu pela. Kupili so mu venec, da mu ga v znak priznanja poklonijo.
Ptujski delegat poroča, da se bo pevski zbor »Naprej« spojil s »Svobodo«. Isto poroča dobravski delegat o tamoš-njem pevskem zboru. Ta dva zbora sta še sedaj izven »Svobode«. Isto pričakujemo od mariborskih pevskih zborov, ki životarijo sedaj še vedno kot »samostojne edinice«, da pomagajo ustvariti veliki proletarski »MI«.
Govorilo se je tudi. naj podzveza poskuša, da delavski zbori »Svobode« pri-rede turnejo v inozemstvo, kakor delajo to meščanska pevska društva.
Ker je bil dnevni red izčrpan, se je ustanovni občni zbor zaključil. Podzveza je ustanovljena. Njena moč je v delavnosti odbora in pevskih zborov in vsakega posameznega pevca in člana »Svobode«.
Da je to resnica, je pokazal popoldanski koncert, ki je bil prirejen kot prvi rezultat volje ipo skupnih nastopih, po ustvarjanju močnega proletarskega »MI«. Nastopilo je 5 zborov.
O koncertu samem pa napišem na drugem mestu.	1. V.
Manifestacija delavskih pevskih zborov »Svobode«.
Dvorana Narodnega doma v Celju je bila natlačena. Sami delavski obrazi so v pričakovanju gledali na oder, kedaj se dvigne zagrinjalo, da zadone akordi delavskih pesmi iz pevskih grl delavcev-pevcev.
In zagrinjalo se je dvjgnilo. Prvi pevski zbor »Svobode«, Hrastnik II, je zapel. Močno in ubrano je donela pesem za pesmijo. Ploskanju ni hotelo biti konca. Za Hrastnikom II je nastopil pevski zbor »Svobode« Zabukovca. Odpel je pesmi dobro, izgovorjava je bila razločna. Poslušalci niso štedili s ploskanjem.
Za Zabukovčani je nastopil mešani zbor »Svobode« Maribor. Gracijozno je bilo izvajanje pesmi »Zaljubilo se je solnce« in pa »Izpretnenjeno srce«, ki sta drugače prav težki. Hrastnik 1 je elek-triziral poslušalce s pesmijo »Malo ja -malo ti«. Zbor ima krasne base.
Kot zadnji je nastopil pevski zbor »Svobode« Celje. Mogočno so donele pesmi, in »Dvanajst razbojnikov« je zbor zapel v ruskem jeziku. Skladba pevovodje Cirila Preglja, ki jo je poklonil »Svobodi«. je bila izvajana krasno. Pevovodja je prejel v znak priznanja šopek rdečih nageljev in s. Svetek mu je v imenu celjske »Svobode« ob burnem pritrjevanju občinstva častital.
Ni moj namen ocenjevati ta ali oni zbor, to ali ono pesem. Tudi ne hvalisati in. hvaliti. Pohvalilo je zbore občinstvo, ki je ploskalo, zahtevalo ponavljanja, da so morali več pesmi ponavljati. Moj namen je pokazati, kaj zmore skupnost.
Nedelja, 9. novembra, popoldne je pokazala, kaj zmore delavstvo, ako hoče. Koncert je bit, ki se lahko kosa s koncerti v gosposkih salonih z gosposkimi poslušalci in z rutiniranimi pevci.
Nastop celjskega pevskega zbora je pa obenem pokazal, da je uspeh tam. kjer ni životarjenja. Bila sta v Celju še nedavno dva delavska pevska zbora. Drug drugemu sta konkurirala. Vsak je hotel veljati za boljšega. A v javnosti se ni mnogo slišalo ne o enem, ne o drugem. Sprevidela sta to in dejala: »Enega kova smo! Delavci smo! Proletarci smo! Pokopljimo »jaz« in ustvarimo »MI«.«
In naredili so. Iz dveh zborov je nastal eden zbor v podružnici »Svobode«. In ta zbor, ta »MI« je zaslovel. Javnost ga pozna, časopisi poročajo o njem.
Zapisal sem to kot primer drugimi kako naj delavski pevski zbori, ki so še izven »Svobode«, naredijo. V »Svobodo« vsi, v pevsko podzvezo »Svobode« vsi! Maribor... tebi veljajo te besede v prvi vrsti.	I. V.
Pevski koncert »Svobode« I v Hrastniku.
V nedeljo, 12. oktobra 1930, je priredila hrastniška »Svoboda« I (rudarska) pevski koncert. Ne vem, če ne bo preveč, da se mimobežno zaustavimo ob njenem programu, interpretaciji zbora, kakor tudi ob pomenu samem, ki ga dajo iz sebe takile koncerti.
Morda so v teh časih takile koncerti edino življenja tvoreči plus za delavske
množice. Menda ni nikjer toli krvavo potrebna pesem, kakor v teh do mozga grozo vzbujajočih kotlinah, zakaj — sedaj je tako v našem življenju, da nas je moč vzdigniti iz teh zagrenjenih gruntanj samo s pesmijo in samo s pesmijo. Pri nas je tako: Hodimo mimo vsega, zajemljemo iz vsega, vse gre skoz, ničesar ne ostane v krvi. — Šlo je mimo nas skeleče občutje, da smo obstali na mrtvi točki, le tisti lirično občuteni vzgon je še ostal v naših srcih. In tako je prišlo pred leti do moškega pevskega1 zbora pod vodstvom pevovodje Alojza Podlogarja.
Trdo je šlo v začetku in težko je strniti vase glasove izmučenih ljudi — in
od zadnjega nastopa (pred meseci) do danes je nairastlo do močnega uspeha. Dasi je program; pestrolik in ne baš »pro-letarski«, vendar v razmerah, v katerih smo — dovolj. Reči se mora predvsem: Prednašanje je uspelo izborno, tako, da so bili celo največji pesimisti presenečeni. In ugotoviti je morala vsa zbrana publika, da je zbor dosegel višino, s katero sme biti ponosen zbor sam, kakor tudi njegov pevovodja. — Omeniti je zlasti uspeh ruske narodne pesmi »Dvanajst razbojnikov«, ki je izzvala naravnost presenečenje v interpretaciji, zlasti pa še njen bariton-solist Jarc. Jarc zasluži pozornosti posebno še po jačini in disciplinirani interpretaciji. Lepo je uspe-
la Prelovčeva »Nageljni rdeči«, kjer so prišli do silnega izraza I. basisti. Špoljer-jeva »Malo ja, malo ti«..., polna pristnih erotičnih nians, katere so odstrnili v izvajanju zlasti tenoristi. Težko Vogličevo »Pismo« je napravilo silen vtis. Slišali smo tudi Pregljevo skladbo »Delavsko pesem«, ki je dala celemu programu nekak fluid, zakaj
»oj čujte delavskih množic korak, da zemlja pod njimi odmeva težko, zdaj stopamo novim časom naproti, oj bratje naprej, oj bratje naprej, z našo nepremagljivo močjo.«
Pevski zbor »Svobode« I (rudarji) v Hrastniku s pevovodjem Podlogarjem
(v sredini prve vrste)
Kompozicija ni težka, a napravi silen ritmičen sunek na poslušajoče. Baš v tej pesmi se je nam razodela vsa disciplina in organska enotnost zbora. Sicer pa, priznanje pevovodji, ki je neumoren in požrtvovalen povsod tam, kjer je ledina in surovi materijah Pribiti se mora dejstvo, da si je s tem nastopom zbora
1 1
»CANKARJEVA DRUŽBA«
je razposlala svojimi članom svoje štiri knjige za to leto.
V čem se razlikujejo od lanskih?
Predvsem so vse odlično opremljene; v tem prekaša C. D. gotovo vse druge slovenske založbe.
Letošnji koledar je izborno urejen. Dobri sotrudniki, lepe slike (in koliko!), 'čast uredniku Talpi! Med1 razpravami mi je najbolj ugajala Golouhova o fašizmu.
VVeiskopfova zbirka »Komur ni dana izblira« je odlično prevedena. Pisateljev slog je močan. Treba je pa res brati in ne obračati listov, da se snov razume.
Cerkveni k je samostojno predelal Flammarionove »Poslednje dneve ljudi«. Ta poljudno-znanstvena knjiga bo gotovo pretežni večini članov bolj ugajala nego lanska znanstvena brošura, ki je bila malo pretežka. Motijo pa tiskovne napake. Tudi pri ostalih treh knjigah sem našel več takih napak, toda saj brez njih skoraj ne gre.
Kranj c Jože je poskusil zajeti dno naših domačih socialnih razmer. To je prvo njegovo večje delo. Kdor primerja razne njegove drobne novele in črtice s tem delom, vidi, da ta' mladi naš pisatelj napreduje.
Izdaje C. D. zaslužijo, da družba zbere več članov, kakor jih je letos.
Dobro bi bilo, da tudi letos povedo delavci v našem mesečniku svoje mnenje o teh knjigah. Lanske kritike so zalegle. Družba jih je precej upoštevala. Kritike o letošnjih knjigah bodo tudi gotovo prj-
pridobil zaslug, kot jih je malo kje mogoče. Da, morda je res, da vse življenje duha in srca živi samo v teh ljudeh, ki so pripravljeni na vse in za vse. Je to dogodek, kulturni dogodek našega delavstva, mimo katerega se ne more iti.
Saško.
pomogle k temu, da bo C. D. v prihodnjem letu prekosila svojo prvo in drugo izdajo knjig.
Delavci, oglasite se! Prostor za vsako vaše mnenje vam' je v našem časopisu odprt.	—elj.
Slavnosti mladeže delnickveh telo-cvičnych jednot v Praze 1930. — Zveza čeških delavskih tel. enot nam je poslala to delo v oceno. Je malo besedila, zato pa tem bolj učinkovito govore krasne slike. To je dokument športa množic. Zvezo, ki ima toliko mladine zbrane, moremo samo zavidati. Tisoči nastopajočih, deset- in desettisoči gledalcev, stotisoč ljudi, večinoma mladine, slovesno prisega svojo zvesto vdanost ideji svobode. To je vse kaj drugega nego divjanje pri nogometnih tekmah. Nabavite si ta krasni album!	—elj.
20 let od smrti Leva Nikolajeviča Tolstega bo minulo 20. novembra t. 1. Tega dne je umrl ta veliki mislec zapuščen na samotni postaji Astapovu, kamor je pač pobegnil s svoje grajščine Jasna Poljana. V I. 1928, ob 100 letnici njegove smrti, je naša organizacija zelo proslavljala tega velikana in vsled tega ne bomo govorili danes preveč o njem. Opozarjamo pa na njegove spise in pa na članka: Culkov-skega: K stoletnici rojstva L. N. Tolstega (Pod lipo, 1928, str. 129—131) in Citati iz Tolstojevih del (Pod lipo, 1928, str. 132— 135) ter na članek dr. H. Turne: V spomin stoletnice Tolstega (Zadružni koled., 1929, str. 86—95). Ravno v današnjih časih bi bilo potrebno poznanje njegovih del in idej. Citajte njegove spise, pa boste lažje razumeli tudi današnji razvoj Rusije, -on-
KNJIGE IN KNJIŽNICE.
Socializem je na vsa polja človeške delavnosti uporabljena znanost.
(Bebel.)
DRAMATIČNA PODZVEZA.
V Varaždin
je šel delavski oder »Svobode« v Ljubljani 29. t. m. V tamkajšnjem gledališču je igral Gogoljevo komedijo »Ženite v« in Gorkega socialno dramo »N a d n u«. Povabila ga je varaždinska »Svoboda«, ki je praznovala 25 letnico svojega pro-letarskega izobraževalnega dela v malomeščanskem Varaždinu. Vsekakor je to povabilo hrvatskega del. društva lepo od-, likovanje za našo »Svobodo«. O prireditvi bomo obširno poročali v januarski številki.
Bratko Kreft
je žel uspeli s svojo prvo režijo komične opere »Mascotte« v ljubljanskem državnem gledališču. Kreft je izšel iz delavskega odra ljubljanske »Svobode«. Njegov uspeh nas veseli, ker je brez dvoma tudi v čast delavskemu odru. Želimo, da Kreft tudi v bodoče posveti svoje proste ure delavskemu kulturnemu gibanju. Da bo ustregel naši želji, sklepamo iz tega, ker se je odločil, da vodi sedaj dramatično šolo »Svobode« na Jesenicah.
Delavski odri po svetu.
Pravkar izišla Brodbeckova knjiga »Handbuch der deutschen Volksbiihnenbe-wegung« nam daje vpogled v delovanje takozvanih »ljudskih odrov« v Nemčiji. Nihče naj radi samega imena ne zamenja n. pr. ljubljanskega »ljudskega odra« z nemškimi odri istega imena. Naše delavstvo na Primorskem je svoje dramatične odseke tudi imenovalo »ljudske odre«. Nemški »ljudski odri« so delavska izobraževalna društva, ki jih je sedaj 305 z okrog 500.000 člani. Zveza ima pet potujočih gledališč in vpliva na program 90 do 100 nemških narodnih gledališč. Poleg dramatike goji tudi glasbo, likovno umetnost, literaturo, film, radio, ples in splošno vzgojo. Gradi most med ljudstvom in umetnostjo. Ljudstvo se najlažje vzgoji za umetniško doživljanje z odrom. Z vsemi večjimi gledališči v Nemčiji ima zveza dogovore za redne delavske predstave. Društvo plača vso predstavo, dohodke pa črpa od svojih članov — 500 tisoč članov ni malo! Cene za delavske predstave so enotne. Članarina pokrije društvu stroške. Vsak član vidi na leto povprečno 8 dramatskih predstav in 4 opere. Ker je z gledališčem dogovorjeno
število predstav in s tem tudi dohodkov, je jasno, da se mora gledališče ozirati na želje »ljudskega odra« radi programa.
Lastna potujoča gledališča zveze so stalno zaposlena. Vsak potujoči oder ima na mesec po 24 predstav!
Zveza ima tudi polno recitacijskih zborov in lutkovnih gledališč.
Zveza izdaja svoj centralni list »Die Volksbiihne«. ki je izhajal v različnih oblikah in obsegih. Od 1. aprila 1928 dalje izhaja mesečno na 48 straneh. Med so-trudniki naj omenimo le: Juliusa Baba, Nestriepka, Šikovskega, Ernsta Tollerja. Karla Vogta.
Načelno dopolnjuje gori omenjeno revijo časopis »Dramaturgische Blatter«, ki ga urejuje Julius Bab. Z njim hoče zveza vplivati na razvoj gledališke umetnosti sploh. Posamezna društva izdajajo okrog 100 svojih listov.
Zveza ima tudi svojo založniško delniško družbo. Ta izdaja razne brošure za člane in dobre vzgojne knjige, kakor: Nestriepke, Der moderne Thea-terbetrieb; Rudolf Kayser, Da s junge Drama; Julius Bab, A r -beiterdichtung: Schikowski, Der neue Tanz; A r t h u r H o 1 i t -scher, Das Theater i m revolu-tionaren Russland. Založba ie izdala tudi dramatska klasična dela B ii c h-nerja, Goetheja, Shakespeare a, H e i n e j a, Hebbla. Les sin g a i. dr. Izdala je tudi več del novih dramatikov, kakor: Nexo M. A., Die Leute auf Dangaard; B e r n h a r d Emil, M i -rabeau; Bernhard Emil, Das reissende Lamm (dejanje v sibirski ječi na predvečer ruske revolucije); F i n-k e 1 n b u r g, A m n e s t i e; G o 1 d M i -c h a e 1, Das F e s t (iz mehiške revolucije) : H o r v a t h O d o n. B e r g b a h n: Katajev (Rus), Eine Schnur geht d u r c h s Zimmer; L u n a č a r s k i, Die Barenhochzei t, Der befreite Don Ouichotte in Drei W a n d c -rer und Es; Piotrowsky (Rus), Der Abfall der Helena Ley: Bruno Schonlank, Das Klassen-los; Emile Verhaeren, Die Mor-g e n r o t e i. dr.
Izdala je tudi več del za recitacijske zbore.
Knjiga podaja izčrpna poročila o delovanju »ljudskih odrov« po posameznih
nemških pokrajinah in mestih. Najmočnejši je seveda berlinski »ljudski oder«, ki ima tudi svoje gledališko poslopje, v katerem je prostora za 2000 delavcev!
Končno poroča pisatelj tudi o gibanju »ljudskih odrov« po drugih državah. To poročilo je pa bolj pomanjkljivo.
Želim, da bi to knjigo čitali predvsem vodilni člani ljubljanskega delav-
Iz delavskega športnega gibanja v Jugoslaviji.
Ljubljana: 19. 10.: Ilirija : Grafika 3 : 0 (1 : 0). Ilirija rez. : Grafika rez. 7 : 2 (2 : 2). Prvenstvo.
26. 10.: Svoboda rez. : liermes rez. 7 : 3 (3 : 1). Primorje : Grafika 3 : 0 (1 : 0). Primorje rez. : Grafika rez. 12 : 2 (6 : 1). Reka : Natakar 4 : 0 (2 : 0). Prvenstvo.
1.	11.: Grafika : Jadran 2 : 2 (2 : 2). Svoboda : Hermes 5 : 2 (3 : O).
V teh pokalnih tekmah je nastopila ljubljanska Svoboda zopet enkrat kompletna ter pokazala, da so bili porazi v prvenstvenih tekmah le slučajni oz. le posledica rezerv v moštvih, ki so nastopila. Pokazala je pa tudi, da dveh točk proti Hermesu ni dobila le radi tega, ker je liermes suspendiran in p. f„ marveč, da bi si jih tudi na zelenem polju osvojila.
2.	11.: Slovan : Natakar 7 : 0 (3 : 0). Grafika : Grafičar (Zagreb) 5 : 2 (3 : 0). Ilirija : Železničar (Zagreb) 3 : 0.
9. 11.: Grafika : Jadran 4 : 5 (2 : 2). Primorje : Svoboda 8 : 4 (6 : 1).
Domžale: 9. 11.: Disk : DSK Svoboda (Vič) 6 : 3 (4 : 1).
12. 10.: Disk : DSK Svoboda (Vič) 3 : 4 (1 : 3).
Jesenice: 26. 10.: Svoboda (Ljubljana) kornb. : Svoboda 7 : 2 (4 : 1).
Rakek: 26. 10.: SK Javornik : DSK Svoboda (Vič) 4 : 4 2 : 0).
Litija: 19. 10.: SK Litija : Retje (Trbovlje) 4 : 1 (3 : 1).
Zagorje: 2. 10.: SK Rudar (Hrastnik) : Prosvetno društvo Zagorje 9 : 0.
9. 10.: SKZ : Rudar (Hrastnik) 7 : 0 (1 : 0).
Trbovlje: 26. 10.: Amater : Olimp (Celje) 3 : 4.
1. 11.: Svoboda (Ljubljana) rez. : Dobrna 0 : 2 (1 : 0).
skega odra in da bi se po prečitanju tega dela posvetovali o povzdigi dramatične podzveze »Svoboda«. Mi imamo mnogo dramatičnih odsekov, centrala jim gre tehnično na roke, idejnega iniciativnega vodstva je pa bilo doslej bore malo čutiti. Morda se pa le zganejo vsi oni, ki so za to sposobni. Naša delavska kultura bi potem zelo napredovala, -el.i.
2. 11.: Amater : Retje 4 : 2 (2 : 2). Hrastnik (Hrastnik) : Retje 4 : 2 (3 : 0).
9. 11.: Hrastnik (Hrastnik) : Dobrna 2 : 3. Amater (rez) : Retje 2 : 2. Dobrna : Amater 0 : 6. Brzoturnir!
Hrastnik: 9. 11.: SK Jadran (Ljubljana) : Hrastnik 3 : 1.
Celje: 19. 10.: Olimp : Šoštanj 6 : 1 (3 : 0).
Maribor: 19. 10.: Železničar : Svoboda 12 : 0 (5 : 0).
26. 10.: Svoboda : Rapid 3 : 3 (1 : 1).
1. 11.: Maribor : Svoboda 6:0,-Železničar : Svoboda 1 : 0. Železničar : Maribor 3 : 2. (Brzoturnir!)
9. 11.: Železničar : Svoboda 7 : 1 (1 : 1).
Zagreb: 19. 10.; Železničar : Vikto-ria 4 : 0 (2 : 0). Železničar rez. : Vik-toria rez. 1 : 1 (0 : 1). Grafičar : Hašk 2 : 2 (1 : 0). Grafičar rez. : Hašk rez. 1 : 4 (1 : 2). Derbv : Pekarski 2 : 0 (2 : 0). Tipografija : Zagreb 2 : 1 (1 : 0).
1.	11.: Metalac : Concordia rez. 0 : 6 (0 : 3). .
2.	11.: Metalac : Hajduk rez. 3 : 3 (1 : 2). ŽSK : Pekarski 1 : 1. Grič : Tipografija 4:1.
Novi Sad: 26. 10.: Radnički : Nak 1 : 0 (1 : 0).
Vel. Bečkerek: 19. 10.: Vojvodina : Radnički 2 : 2 (2 : 0). ŽSK : Orao 6 : 1 (4 : 1).
26. 10.: Radnički : Orao 5 : 0 (3 : 0). ŽSK : Jedinstvo 1 : 1 (1 : 1).
2. 11.: ŽSK : Radnički 6 : 2 (1 : 1).
9. 11.: ŽSK : Jedinstvo 3 : 1 (1 : 1).
Subotica: 26. 10.: Sand : SMTC 2 : 1 (0 : 0).
Vel. Kikinda: 14. 9.: Kosova : Radnički 5:1.
Beograd: 19. 10.: Borac : Dušanovac 3:1. Gvozdar : Srbija 2:1. Grafičar : Mačva (Šabac) 4 : 0 (2 : 0).
Niš: 19. 10.: Grafičar ; Železničar 1:0.
DELAVSKI ŠPORT.
Sarajevo: 7. 11.: Hajduk jun. : Sla-vija jun. 1 : 1. Sašk : Hajduk 3:2,— Športni dan Hajduka.
2. II.: Sašk : Hajduk 3 : 2 (2 : 0).
Tuzla: 27. 9.: Hajduk : Sloboda 3 : 0. Hajduk : repr. Tuzle 4 : 2 (3 : 0).
Češkoslovaška — Ustje nad Labo. V krasnem vremenu ,se je vrršilo od. 4. do 6. iuilija ti. 2. zvezno slavje Nemške delavske telovadne in športne zveze v Češkoslovaški v Ustjiu nad Labo. Slavja se je udeležilo kakih 25.000 slavnostnih gostov. Mesto je bilo skoro vse v zastavah in je nudilo svoje gostoljubne prostore na razpolago igostom. Zlasti prisrčno so so bili po-
se je izkazal v soboto popoldan že kot preroal, Pri prireditvah so bile navzoče od Intemacijonale velike delegacije iz Nemčije, Avstrije, iz češkega ozemlja Češkoslovaške, iz Ogrske, Letske, Švice in Poljslke. Mednarodna športna slavjia S. A. S. I. vedno bolj kažejo, da bodo postala slavja mednarodne solidarnosti in pobratenja.
Mladinski dom D. T. J. v Pragi. 28. in 29. junija ti. se je vršilo v Pragi krasno mladinsko športno slavje češkoslovaških delavskih telovadnih enot. 35.000 otrok in naraščajnikov iz vseh okrožij Češkoslovaške se ga je udeležilo. Dirkališče in so-
Delavski kolesarji iz Maribora. Studencev, Most pri Ljubljani in Trbovelj ob priliki prvega delavskega kolesarskega dneva v Trbovljah
zdravljeni Avstrijci, ki so prisili 700 po številu z Donaja, Nižje Avstrije, Gornje Avstrije, Štajerske 'in Soliiotgraške v Ustje. Pri otvoritvenih pozdravnih govorih je predan v imenu avstrijskih delavskih športnikov po Gastgebu Delavski telovadni in športni zvezi v Ustjiu bojevni prapor, ki so ga oni iz Ustja sprejeli z veliko hvaležnostjo in velikim veseljem. Slavnostni večeri in slavnostne prireditve so bile dobro obiskane, enako tudi športne prireditve na štadijonu. Slavnostna igra, ki je bila določena za soboto, je bila vsleid nevihte preložena na nedeljo in je imela velik uspeh. Veliki slavnostni sprevod dece v soboto in glavni obhod v nedieljo sta vzbudila veliko pozornost. Od prebivalstva prisrčno pozdravljen je šel slavnostni sprevod tisočev na štadijon, ki
sedlni športni prostori so tvorili slavnostni prostor, kjer so se vršile proste vaje in tekme. V soboto je bilo navzočih pri tekmah 8000, v nedeljo pri prostih vajah 40.000 oseb. Slavnostni sprevod, ki je šel po glavnih ulicah Praige, se je končal na Staromestskem namesti, kjer je položilo 35.000 naraščajnikov in otrok prisego zvestobe Delavskim telovadnim enotam in socijalni demokraciji. Zboroval je tudi prvič kongres mladinskih vodij, da se posvetuje o samoupravi mladinskih oddelkov. Višek prireditve so tvorila množinska izvajanja prostih vaj. Organizacija in samaritaniska Služba sta bile popolnoma iv redu. Zleta so se udeležila tudi odposlanstva iz nemškega ozemlja Češkoslovaške, iz Nemčije, Holanidisike, Ogrske in Avstrije, Češkoslovaški de-
lavski telovadci iz Dunaja so poslalli nia zlet poselben vlaik s 350 otroci. K uspehu Zvezi D. T. J. lahko častitamo.
Velika športna manifestacija združena z velikim ognjemetom se je vršila na predvečer Mednarodnega zadružnega kongresa na Dunaju 24. avg. ti. Športni prostor Hohe Warte je napolnilo 30.000 zadrugarjev; le iz avstrijske province je prišlo 12 posebnih vlakov z 8000 zadru-gairj.i. Vršili so se teki in huimoristične štafete, dalje tkzv. RasenradtiaiM (žotgo-met s kolesom in na kolesu), švedske štafete, nogomet, telovadba avstrijskega okrožja čeških D. T. J., nastop avstrijskih delavskih društev narodnih noš (Arheitertrachtenvereine) in plesi, olimpijske štafete, množinske proste ritmične vaje dunajskih telovadcev in telovadk, huimoristične kolesarske štafete, telovadili plesi, vaje v jiu-jitsu (japonski rokobonbi) ter vaje z baklljami. Mogočen je bil1 nastop vseh sodelujočih in njih poikloniitev zadružni ideji. 50 rdečih praporov je predstavljalo vse države, ki so združene v Interniacijonali. Del. mladino so nagovorili dr. Kari Renmer (Dunaj), Vaino Tanner (Helsinki) in Sir Thomas Alifen (Manche-ster). —■ Ognjemet je obsegal 28 točk in ie bil tudi za Dunaj nekaj edinstvenega. — Ta manifestacija ie pokazala predstavnikom svetovnega zadružnega gibanja, da si delavskega gibanja bre,z mladinskega in športnega gibanja sploh ni mogoče več predstavljati. In to je že po mnogih dt-žavah dejstvo.	—on—
Tečaj SASI za ženski šport. Ženski šport je v origanizacijah, pridruženih Socialistični športni internacij omali, zelo razširjen. Praški konigres je sklenil ustanovitev posebnega ženskega odseka, ki naj pospešuje telesno i-n duševno vzgojno delo žena v Internacijonali. V državnih zvezah se žene vedino boli udejstvujejo prirejanja ženskih tellesmih vaj. Sistem in metode so v posameznih državah različni. Da pokaže v telesni kulturi žene nova pota in cilje, je sklenil praški kongres prirediti tečaj za žensko gimnastiko. Tečaj se je vršil od 25. do 30. avgusta ti. v delavski telovadni in športni šoli v Leipzigu.
Delavsko športno gibanje v Palestini.
Pred šestimi leti je bilo ustanovljeno v Haifi v Palestini delavsko športno društvo, ki je ustanovilo v kratki dobi celo vrsto skupin in jih združilo v Zvezo, ki ima danes 40 društev. Svoje delovanje razširja tudi na Sirijo, kjer je bilo ustanovljeno delavsko športno društvo v glav-
nem mestu Damasku. Zveza šteje danes 3000 članov in 1500 mladine in upanje je. da postane v kratkem organizacija s 10.000 člani. Zveza goji vse vrste športa, telovadbe, iger z žogami in skauting. Ne pozablja tudi na duševno vzgojo pripadnikov društev s predavanji, razgovori, izdajanjem časopisov, strokovnih pripomočkov itd. Kmalu po ustanovitvi je pristopila Zveza, katere člani so izključno pripadniki izraelskega plemena, za člana Soc. tel. lnternacijonale (SASI).
Listnica uredništva.
Vsebinski razpored letnika 1930 izide v prihodnji, t. j. januarski številki 1931. Dotlej počakajte z vezavo!
Januarska številka izide na 48 straneh med božičem in novim letom. Rokopise za januarsko številko nam je treba poslati najkasneje d'o 10. decembra t. 1. Prosimo vse dopisnike ponovno, da pišejo samo na eno stran, ker le take sprejema tiskarna.
Hvala vsem, ki so nas letos podpirali in upamo, da nam ostanejo naklonjeni tudi za bodoče.	Uredništvo.
Prava KOLINSKA CIKORIJA.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Zastopnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Izdaja v imenu konzorcija in urejuje: Josip Ošlak v Mariboru.
Knjigarna KIeinmayr & Bamberg
Ljubljana, Miklošičeva cesta 16. Telefon štev. 31-33
najstarejša v Jugoslaviji, priporoča svojo bogato zalogo strokovnih in zabavnih knjig v vseh jezikih, kakor tudi muzikalij za petje, klavir in druge instrumente. Knjige in časopise, v zalogi se ne nahajajoče, dobavlja iz inozemstva v najkrajšem času.
Delavskim knjižnicam nudi pri večjem naročilu znaten popust.
gj 9
gj 13
Razmnoževalne aparate: Original Opalograph, najboljši razmnoževalec posebno za note, risbe i. t. d. Jamčim za brezhibno delovanje.
Pisarniške potrebščine, strojepisni, oglejni, indigo, sesalni papir. Zvitki za računske stroje in blagajne.
Pisalni stroji: Stoewer veliki in srednji, Under-WOOd. Rabljeni, dobroohranjeni stroji.
Lastna špecijalna popravljalnica za pisalne, računske in šivalne stroje!
Točna postrežba! Cene nizke! Cenike brezplačno!
LUP. BARAGA - LJUBLJANA
Šelenburgova ulica 6. Telefon štev. 2980.
Splošno Kreditno društvo
r. z. z o. z.
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 13
sprejema hranilne vloge od 1 Din naprej in obrestuje najugodneje.
V načelstvu in nadzorstvu zgolj zastopniki strokovnih in gospodarskih organizacij.
ina zal
v Ljubljani Miklošičeva cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo knjig, zlasti: Železno peto, Golgoto, Povesti«. L. Kuharja, Idejne predhodnike socijalizma, Kari Mara, V Ameriko, O zgodovini del. gibanja na Slovenskem.
Knjigoveznica
Ljudske tiskarne
A
V
vežeknjige,brošu re, koledarje itd. po najnižji ceni.
v Ljubljani. Miklošičeva t. 13
se priporoča za vse denarne posle (devize, valute) za vsa denarna nakazila v tujino, za naložbe gotovine, za nakup in prodajo vrednostnih papirjev, srečk --itd. itd.--
Najboljši in najcenejši slovenski mesečnik je delavska kulturna revija
.SVOBODA"
Letna naročnina stane komaj Din 36'—, letno izide 12 številk z obsegom po približno 32 strani in z najraznovrstnejšo zanimivo vsebino. Tekmujte v nabiranju naročnikov!
Slogensba Narodna Podmrnii JednoM
1
največja slovenska gospodarska in dobrodelna zadruga v
Severni Ameriki.
Najboljša zavarovalnica za življenje, za bolezen, poškodbe itd. — Posluje v Zedinjenih državah, Kanadi in Mehiki. — Ima približno 63.000 članov v obeh oddelkih in blizu 650 podružnic po raznih krajih Amerike.
■ Premoženje nad 4,000.000 dolarjev. H
Za nasvete in informacije se je obrniti na:
Glavnlurad S.H.P.J.vZ657-59So. Laamdal8Aue.9ChIca$otHI