številka 20
četrtek, 25. maja 2000 180 tolarjev
21. Erini poslovni dnevi
Tudi fetos je Era, deíniška družba iz Ve* tenje, v velenjski Befi dvorani pripravila hišni sejem. Odprti so ga v ponedeljek. Na tokratnih poslovnih dnevih želijo bolj kot na novosti Iz svojega programa opozoriti poslovne partnerje, predvsem grosistične kupce, da se Era spreminja, povezuje na nove načine in hkrati tudi specializira. Ni
več klasična živilska ali neživilska trgov» ina, ampak sodobna družba z najširšim izborom blaga.
/adnji dan stjrna, v soboto, p<3lcg poslovnih parincrjcv vabijo na razslavm prosJor hc svoje potrošnike, Ja si ludi li "ogledajo .sliko" sedanje in bodi>čc Efc.
■ Tp, fototvos
Zares okusn
želode
RECICA OB SAVINJI • V tem kraju sov s ob of o že 10. po vrsti ocenyevd/( in ocenili zgornjesavinjske želodce. Letošnja letina je bila zaradi ugodnih vremenskih razmer med sušenjem in zorenjem odlična» zlato pa je odšlo v okolico Luč. Več na strani 5.
■ slika: jp
V počastitev 50'letnice Gorenja
Razstava dosežkov študentov industrijskega
Denarnih nagrad Gorenja so blil Študentje Še kako veseli in zagotovo je tudi to dobra spodbuda za nadaljnje raziskovalno delo. Foto: vos
V Gorenju obeležujejo pet' desetletnico delovanja na različne načine. Zvrstilo se je že nekaj kulturnih prire» ditev, v začetku tega tedna pa so sklenili natečaj za študente Likovne umetno» sti, smeri oblikovanje z na» slovom Gorenje DOM 2000. Trinajst najboljših zamisli so razstavili v avli upravne
stavbe Gorenja, štiri med njimi pa tudi nagradili.
Kol je na prilo?mwlni sloves-ntxsu poudari! ilan uprave ma^. Franjo Bobinac. so hili v (rore-nju nad /ami'^limi .Študcntovprc-scncčeni in zagolovo sc bodo 7.a latónc oblike sodelovanja z un)ver7ami odločali ludi v prihodnje. /amisli Studentov so re»'? i/virne. Prvi^ nagrajena inte-
gralna kuhinjn jc recimo zasnova kol jedilna mi/a, na kateri ludi kuhamo, v predalih pa imamo spravljene najnujnejše pri-pomt>čke, drugo nagr<ijcno kuhinjo skislavljajo osnovni funkcionalni eicmcnli, ki so postavljeni okoli vertikalnega energetskega stebra. Vet* na Iretji strani.
■ mz
Ni se zgodil čudeži (foto: vos) Stran 16
^^Denar je, vendar je razporejen nepravilnog^
Ob prihodu na íyíí; leUihii&^a	Uh-
mr}vanj{i ektp civilne zabile in KK v Snnxrh nem vh i\tki smo se Zdr7ian ozirali po }nnoÍiťi modra ahleČenih ljudi, ki hi Čakali na poziv uradnega napovedovalca <4 mstop pi)d šotori, kjer so fttkdli f>onesrečenci /« sevíxit člíUH posebnih komisij. Vaznah stno le štiri ekipe, pa k to in domače m eno .Šmarja pri Jelšah. Jih je rniimilo hladjio m deževno vremef Nifn<3^očc', .«íwo 5/ ndgoi^>rili, saj ven' dar le rcšnjefo si vi jen/a Ifudi in njihovo pre-moienjc tudi oh naravnih nesrečah. To pa $4i poplave, plazovi, potresi. i(ol srno kasneje ugotavljali v ffogovoru z vodjem orgamzacijsike^a odbora Igorjem Bizjakom skrr.imna udeležba ni presenetila samo fias, ampak tudi organizatorje. iViziak jo ;c takole komentirah "V vsaki občini in tudi v podjetjih bi morali imeti le ekipe, vendar za kaj takega pri odf>ovorijih očitno ni interesa. V občinah so za to zoihlieni občinski itahi C.7.Í vodijo pa jih župani. Če hi ti zapisano spoštovali, hi na tokratnem tekmovanju moralo »»delovati veČ kot M) ekip. Na tekmovanju v Celjit, pred nekaj leti^ jih je bilo
Tako misTim
ceh veikot W(l ' Kt/ sta s j;rimari-jem dr. /.untar' jan^lede tega izmetijavala nekiij misli, sta menila, da notlalj/ije upadanje zamnianja za dejai/nost ne vo<h nikamor, in da je {nHrcbno m US' tirnih ravneh takoj po preverjanju znanj opravili analizo stanja na t&m pMlrf*čju. "Kamen srečanj ni le kritika, ampak it<di skupno iskanje primernih reHtev. V prihodnje bo potrebno pritegniti več Ijudi^ saj ho to za vse (hibro. Nesreča pač ne pi>čiva. OceU' j lijem, da vlaganje denarja ta usposabljanje ekip ni stran vržen denar, an^)ak nalotha v reševanje življenj ljudi oh najrazličnejših nesrečah. "
Oh vsem tem je zanimivo Še nekaj. OhČine denar za te namene menda dobijo, aga očitno, meni Hizjak, nepravilna razporedijo.
MTp
9770350556014
2 NAX CAS
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
25. maja 2000
n ONOVIICEC e
Lokacija za novo šolo
še ni znana
SOSTANJ - Pognjanja Občine SoŠlanj z Insinikom zem-Ijiiiča oh osnovni i>oii Karhi Destovnilcsi - Kajului« l<ije UHa vn-ù od moîniii lokacij za postavitev nove šo.Uanjske o.s« novne ^ole, niso bila uspešna.
Lastnik zemljišča ni pripravljen prodali. Občina SoStanj se bo zdaj lotila iskanja nove lokiicijc. V "igri" sia namreč še dve. Ena v prostoru pod vilo Simko.
■
Delovno srečanje županov
VCLI^N.IE- Žu|>an mestne oi)ćtne Velenje Je bil gostitelj /adnje^u delovnega se.stiinkH i^upanov statistične Suvir^jske rvfiije. Osrednja tema pogovora Je bilo ravnanje z odpa<lkj in prilagajanje zakonodaje 5 te^H področja zahtevam evropske unije. Zal novi zakonski predpisi ki uvajajo med drugim tudi takse za urejanje okolja, v letošnjem letu še ne bodo sprejeti. Županom Jih Je predstavil Dušan Marc, sve-tovalec ministra za uk<dje in prostor. Seznanili so sc ludi s predlogom pogi^dbe za iLstanoviicv konzorcija in dru/^bc za sežiganje odpitdkov- V projeki naj bi sc vključilo 106 občin (cr podjetje Talum KidriCcvo, ki že pridobiva polrcbna soglasja. Župani so usmerilve podprli, seveda pa bodo predloge potrjevali občinski sveli. Svet meslne ob^řine Velenje je I o med lem žej?tonl.
■	mz
Dan odprtih vrat
NAZARJE • V okviru tedna gozdov bo v ponedeljek 29. maja ob 9. in 12. uri potekal dan odprtih vrat po krajevnih enotah Zavodu /a gozdove Slovenije v LuČah, na Ljubnem, v Gornjem Gradu in v Soštunjn.
V	Nazarjib, kjer je poleg krajevne enolc ZOS ludi sedež območne enote, bo podrobnejša in bolj celovita pred-siaviiev dejavnosti Zavoda za gozdove v petek, 2. junija, ob 9. in 12. uri. Pred gradom Vrbovce bo tudi stojnica z opremo za delo v gozdu. Na predstavitev vabimo vse, ki jih la lematika zanima. Veije skupine obiskovalcev prosimo za predhodno najavo.
V	soboto "Ta veseli dan"
VELENJE - Kot vsako leto konec maja seje klub Mladi za mlade, ki deluje v okviru Meditbćinske zveze prljate* Ijev mladine Velenje odliâ-il. da tudi letos prihajajoče poletje pozdravi s tradicionalnim otroškim živ«2avom na mestnem otroi^kem i^rii^ču.
Tudi lokral so ga poimenovali "Ta veseli dan", pričel pa sc bo ob 15. uri. Kot vsako leto bodo (udi lokral pripravili številne kreativne delavnice, poskrbeli pa bodo ludi za glasbo In zabavo.
V	nedeljo popoldne v Šembric
VELENJE • MO Velenje, vrtec Čebelica in Krajevna skupnost Konovo bodo tudi letos pripravila tradicionalno majsko prireditev, imenovano "V nedeljo pcipoldne v Sembricu". Pričela se ho ob 15. uri pH Aembri^ki cerkvici.
Prireditev je letos namenjena 20-lelnici vnca Čebelica na Kontwem in začetku del pri izgradnji kanalizacije v i^em-brie. Da bo v Sembricu res veselo in drugače, bodo poskrbeli Konovski Sirajharji, MPZ KUD Lipa K<movo. oktet upokojencev KUD Lipa Konovo, tamburaši, otroci iz vrlca In PaSki oklet. Pripravljajo tudi sejem domače obrit 1er ustvarjanje Šaleških likovnikov. V primeru slabega vremena bo priredjiev v Domu krajanov Konovo.
■
Bazen bo v soboto odprt
SOSTANJ - V Soivtanju so se letos zgodaj lotili priprav na odprtje letnega bazena. Ne samo, da so opravili vsa nujna vzdrževalna dela, lotili so se tudi drugih del, takib, ki se Jih dol};o niso. V teh dneh je vse na red za odprtje bazena, ki bo prve kofialce sprejel v soboto, 27. maja.
■ mkp
ŠostBnJskI župan Milan Kopusar sije premisiii
Brez koalicije ne gre
i^n^tanjski /.upan Milan Kopušar (LDS), ki se /c vse od nadomestnih volitev sem - te so bile decembni lani • hrani les* nej.^ih koalicijskih privezovanj v .svetu, si je zdaj premislil. Nič već ne razmišlja nu ^las o tem, da koalicije v ^iManJskem svetu ne potrebuje, .le bila "^ila" s predlagano /^^menjavo podÂipanov, ko ta ni šla "skozi", tista, ki ga je
izumita? Najverjetneje. Kajti, ce bil želel na kadrovskem podrumiu, pri odborih, komisijah In tudi podžupanih, karkoli spremeniti, bo potreboval podporo, ki se ji drugače reče tudi zadostno i«te» vilo zagotcrvljenih ^la.sc»v,
' Praksa je pokazala, da dejan* sko nc gre drugaćc. Strasti so tako razvnete. da brez tega ne gre. Sara sem vse doslej z agova r»
jal stališče, da bomo delali brez koalicije m se powzova I i projektno. vendar je praksa pokazala drugače," je ptwedal. V zadnjih dneh so bile aktivnosti glede sklepanja (akih povezav zelo vnele. Sam je rekel, da se dogovarja (in se morda se ik*) z vsemi, da pa resno računa samo na nekatere. Kateri so tisti, bo vidiu> že v torek. na še eni majski seji sveta, na
katertî bo uvrstil nekaj kadrovskih zadev.
Ce lait ko ugibamo, pa utegne koalicijaiygkdail:LDS(3). SLS + SKD Sloven.<.ka ljudska .stranko (f^), /LSD (2). Lista /a razvoj mesta in vasi (I), nestrankarski Vladimir Videm.^k {3 ) in DcSUS (t), skupaj torej 13 od dvajsetih. A to so ugibanja.
■ Milena Krst/Č • Planine
Savinja Mozirje
""V....................
"Crni točki" odpravljeni se letos
V Nazarjah in malo §tr$i okolici sta v»idnjvm času precvj prahu dvignili dve zadevi, obe v povezem z mozirskim podjetjem Savinja. Prva Je obnova aa/arskega bencinskega svrvisii, dru|>a pa rušenje povsem dotrajane in milo rečeno neugledne stavlio v središču NazariJ. Resnici na IjulM) se oboje vleče že nekaj let.
Ob vsem tem gotovi) ni oùvqù prisluhniti direktorju Savinje Grej^jiju "V^rbuCu, najprej o bencinskem servisu; "Končno so priprave na obnovo v polnem zamahu, V tehnične priprave smo vključili stf<îkovno znanje Petro-lovcga inženiringa, z mozirsko upravno en<Uo pa rešujemo konkretne zadeve glede potrebnili papirjev. Pri slednjem nam jc bilo dosti v pomoù mnenje prebivalcev in nazarske krajevne skup-
nosti glede predloga, da bi ob» jekt zaščitili kol kulturni in lehnKkl spomenik- Vsi so namreč izrazili odtočno nasprotovanje, ro pa je bilo pomembno za pridt>-bivanje dokumentacije. Ta prizadevanja imamo časovno natančno opredeljena, gradbeno dovoljenje pa bomo dobili julija. Dela naj bi torej začeli že julija, ali konec avgusta, saj bi v drugem primeru 5e "pokrili" turistično sezono "
Torej gre p<i d<'ilgotrajnih obljubah inodla^njih zdaj vendarle zares. Je b<ijazen o "zaščiti" na eni in o neustreznosti črpalke na drugi strani odveč: "Nesporno je. da Črpalka ne ho za.^čitena kot tehniški spomenik. Se nekaj moram k lemu dodali. Savinja pri icm predlogu ni imela čislo nič. i^tevitni ljudje pa so bili glede na
Članek v tedniku NftŠ čas prepričani prav to, piwebej tisli, ki ga niso pozorno prebrali.
Ljudi gotovo najbolj zanima kakšna bo črpalka po c^bnovi, za gradnjo nove bi namreč porabili ogromno milijonov, ki se nikoli ne bi povrnili. Torej jo bomo delno povečali in z okoHa^ vred bistveno pc^iepiali. Ne bo nova in ne stara, povečana in polepšana pa bo ob dejstvu, da je zgrajena 2 masivnim kamnom, drugačna od drugih, ki se ponašajo s plastiko ali aluminijem. Prometna ureditev bo ostala nespremenjena.
(rlede njene neustreznosti pa tole: Pred dobrim lednom smo nan'»Čili novo testiranje, čeprav prejšnji atest Še velja. Najprej smo to storili lastno varnu^t, drugič pa zato, da ljudem po-
vemo, da s črpalko ni nič narobe, saj «Ï vsi testi znova pozitivni," pravi direktor Gregor Vcrbuč.
Nedaleč stran jevsrediSČu Na-zarij še en kamen spotike, pravzaprav kaj objekL Tudi o njem in njegfwi ustídj se govori marsikaj, (îregor N^rhuč: "Kar se tegii "ma-roía" tiče na Savinji pričakujemo, da bo občina nazarje drřaia besedo in nam zagotovila nadomestno lokacijo. Takšno zagotovilo řelimo imeti pred ruSenje in upam, da ga bomo kmalu dobili, vsaj raedsebt^jni razgf.m>ri to i>bc-tajo, Postopek za priglasitev del že leče in prepričan sem, da ne bo zapletov in da borne» dovoljenje dobili še pred poletjem. Naj dodam, da smo še objavili razpis za najbolj ugotlnega izvajalca teh del. torej mislimo resno."
■ ip
skrb zaradi pokopališča
NOVA řťll-TA - Kmjanl Nove Štifte z delom gornjegrajske^a komunalnega podjetja niso v celoti zadovoljni, zlasti ne i^lnle skrl>i za njihovo pokopališče. Zato .^o krajevni skupnosti dali
pobudo, da bi pokopališče urejali sami, za ta namen sn na* mreč že kar nelaij konkretnega postorili.
/Àxl pa takšen "prev/cm" vsaj zaenkrat ni mogoč, Zakon o javni komunalni rabi in ustrezen odlok gomjegrajske občine Sla namreč jasna: urejanje javnih komunalnih površin in s tem ludi pokopališča je v pristojno-
sti komunalnega podjetja. Pri tem stroškovna plat ni v ospredju, krajani želijo le urejeno po-k<ipalL^če in p<^zimi kolikor toliko hitro spluzcno cesto. Zlasti pri slednjem je seveda treba upťjštcvaii predmetni vrslni red, vse skupaj pa tudi ni nerešljivo, če drugje ne, je možnost v dogo-v*)ru o pogodbenem delu.
V Novi Šuru pa jih muči tudi
takšno ali drugačno zavlačx;vunje pri gradnji mrliške vežico. Denarja od grobnin je bilo za odkup zemljica premalo, zalo je svoje primaknila gornjcgrajska občina in proračuna, kakorkoli fc, stvari 7a krajane niso ravno malenkosti,/a t o 80 že nekoliko slabe volje.
m jp
Jaki nilialior ne bo razbil Saše
Tako ho, kol je Mof Tako so skknili svetniki íjj Jaki ostaju za leseno pregrado. Ob tem stensko-sltkarskem spom so nekateri govorili že kar o savinjsko-ialeškem spom, ali o sponi med savinjsko urfieinosijo in Šaleško politiko. Jaki proii SaHf Oh /wmixV "arbùra" iï Mariborti. Je že res, du /xjlííiki i časili nare-dijo veliko škode, lodo v tem priment nočejo niti slišati o tem. du hi za svoje dejanje plačali ^e odškodnino. Za duševna muke. Jaki tako ostaja za leseno oblogo, nekateri pa bodo morda oh iem le raznú^ljali, kako se io.v spreminja: svoj Čas .so imela taka dela veliko vrednost in ceno. Zdaj mn nekateri oCiiajo cenen^xst.
V zadnjih dneh je hi h precej hesed o nekoliko .^irsi navezi, Celjska Korinoieiina je vse manj samostojna, saj so vajeti vzeli v roke vodilni v nakelskeni Merkurju. Uprava celjskega podjetja je ponudila odstop, zajx>sleni si česa takega se\'eda ne mo-rejo privoičiit liidi njihova tusoda je v Naklem: cesta, na katero jih ho moralo morda kerprecej.^nje .število zaposlenih v Kovmotehni, pa r Celju. Tisto, o čemer so govorili v procesu pre\'zemanja, se je precej spremenilo, prevzemnik je pač začel delati s pozicije moči, saj ima v lasti skoraj vso lastniltw. Oh tem v drugem celjskem podjetju, ki je tndi v proce.sri prex'zema-nja, upajo, da se jim ne bo zgodilo kaj podobnega. Celjsko podjetje .STC namreč gre v Evropo • i' koprsko Interen ropo. Se v eno celjsko podjetje so le dni npne oči. V Cetis! Tu nanveč
izdelujejo pomembne li.^iina, tudipoine Ivite. TL^te slovenske potne liste, i>o katerih je po svetu tah) veliko povpru.levanje. Mnogim z vzhoda namreč tak potni list res pomeni pot v Ev-ropo. Tako smo priča mnogim taryinam pa tudi ponarejanjem Zato bomo dobili nove polne liste, lake, bolj vame. Se vedno pa priiiaja k namreč veliko ljudi sploh brez potnih lisStow Za veČino .seveda ni Slovenija lista obljubljena dežela, v katero bežijo, je pa potrebna tranzitna država. Za mnoge pa tudi konec njihove jtoti v lepše ic\'ljenje. Urez ixytnih listov pa k nam nc prihajajo le ljudje, v Prekmurju kmetje opozarjajo, da ho-dijo na njib ova po/ja iz Madžaryke ilegalno tudi diiji pra.šiči. In jim dťlajo veliko Škode. Spolnimi ILsti posebne vrnite pa naj bi znova od.'ili na tuje nasi medvedi. Rjavi medi edi s Kočev-skaga roga bi>do od.di r Evropo. V Italijo. Upajmo, da se jim ne bo zgodila enaka usoda kot tistim, ki so od^li v Francijo in tam poslali med prebivalci povsem nezaželeni. Ne reče se jim zaman kn oločne veri/
Nekoliko manj "kn oločni" so bili člani različnih odborov, ko so (ne)poirje\'ali kandidate za nove min Lure. Predvsem tisli z nasprotne struni so poslavljali veliko najrazlićnejsi/i vpmšanj, odgovori jih v večini niso zadoioljili. Ne da so bili ravno pov-sem napačni, pravi niso bili. Je že lako to pri nas: nikoli nihče ne ve, koliko časa ho "taprav".
■ {k}
iJS Izdaja Časoplsnu. alo2niSko In RTV NAŠ ČAS, d.û.o.. Kidričeva ?a.Veleflje. Izlialaobteiitkih,
C^nđMSđmeTKKđOvodaJe 190 âT, nKseínaruro^ns676SIT. Vfmouà^nani^r^ 1.960 SIT, p0llcVian3rodina3.S9DS3T.louu nvcAtna 7.209 SIT
UmdnStvo:
BoilsZakci^sk In glavni ureflnik). Stane Vovk (oCgovom ui^flnik), Milena KrsliC-Planinc {ponofinica ucedn&a). Janez Ptesnik. Tâtianâ	Bofarra ^egel (novinarji).
Mira ZaKcâek {urednica radita). Janja Kcéuta-Špegei {(ehniCnr urednik) OamIrŠmH {oblikovale).
Propas^nda: Ntna JuQ (vod^a propa^nte). Sa^o KcrsCnik, Jure Seričnft (propagandiSQ),
Sedaž uredništva In uprave: 3d30 Velenje. Foltova 10, p. p. 202, lelelon (0fi3) m 17 50. lel^u (063) B71- 720, Žiro račun pn ap? Vsiems. $tevi(k2 52dD0-&03-364â? E-mail: nas casgstoi net
Oblikovanje In gnf. priprava: NaS Css d.o.o.
Ttsk In odpr«cna: MAJI5< d d . Manbor
NenaroCenih forografij In roUpiutv ne vrscamo!
Po Takonu o ODV |e 'Naš čas' uvričen n^ protzvode Hifoimativnega
:i«eaja a kaiers se píscujs davek po aiiZanl sropnli
25. maja 2000
DOGODKI
KAK VAS 3
v počastitev 50-letnlce Gorenja
Z roko v roki s študenti industrijskega oblikovanja
0Î
Prvo nâgrâdo Je prejeld Študentka trtjega tetnika Lucija Hosta nj šek za minimafno kuhinjo ( na sfiki)
Petdeiiet letnico delovanja oheležujejo v(»or«i^u predvsem delovno, saj sosredi ur&ničeva-njsi pomembnih razvojnih in pnM2V(KJnih načrtov Sevedu pa bodo U pomemhtfn jubilej polastili tudi i mno}»iml kul* turnimi dogodki In dvema pomembnima ra^cstavama. Prvo so (Klprli ta ponedeljek v pros-t<»ríh svoje poslovne stavbe, ko so razstavili in nagradili najuspešnejše v natečaju "Gore-njv dom 2(HH)". Drugo razstavo bodo odprli v začetku junya v Cankarjevem domu v UubUanI, ko bodo razstavili jii)ilejne proizvode Pininfarina, ki so plod sodelovanja Italijanskih oblikovalcev in (i(»rer\ja. Z univerzami je Gorenje žc Uo-slcj dobro sodelovalo, v IcUiSnjc m jubilej nem Iclu pa so k &t)dciovanju prilegnili luili dentc oddelka za oblikovanje Akademije za iikovnt) umeinosi iz Ljubljane. Razpisali so naleCaj z naslovom CJorenje Dom 2000, razdeljen na šliri lemaiske sklope: minimalna integralna kuhinja; gospodinjski aparati kol samostojni objekti; inteligentni dom in življenj.ski slog - oblikovalske interpretacije novih trendov. Odziv študentov je bil nepričakovano velik, temi so namenili ves pretekli semester, v pripravo projeklov pa jc Gorenje prjiegnilo tudi strokovnjake drugih univerz, saj so želeli dose^ aplikativno razvojno delo. ic) seveda pomeni, ca so se morali oblikovalci poglobiti v sodoben način življenja, za katerega so znaiiilni biter tempo,
razdrobijenosi družine, vcCji interes za dejavnosti, namenjene sprostitvi - spt>rtu. kulturi, zabavi. UpoStevali pa so tudi ekološko in populacijsko ogn^žcnosl našega planeta. Nastale st) zanimive oblikovne, Še posebej pa lunkeionalne reSitve. Večina Studeniov se je usmerila v oblikovanje kuhinj. Oblikovalske rešitve upoštevajo spremenjen način prehranjevanja, ki zahteva na eni strani hi-iro pripravo hrane (tako sc najpogosteje prehranjujemo med tednom) na drugi pa klasično -tako kuhamo ob koncu tedna.
Zanimiva je tudf kuhinja Nutiteus • zasnova// so jo Mateja Mežik, Mateja Zahorik in Uroš ioťrc, prav tako študentje trećega tetnika oblikovanjar pristužiH pa so si 200.000 toiar-
Jev
Vse več je tudi vegetarijanske prehrane, ki zahleva več pralnih in pripravljalnih povrSin in manj pripomackov za loplolno obdelave}.
V pn)slorlh poslovne stavbe (kncnjaje na ogled oblikovalskih dosežkov študentov, SUri pa je Gorenje ludj nagradilo. Prvo nagrado v višini 300.fl(i() tolarjev je prejela Lucija Ko-stanjšek za "Minimalno kuhl-i^o". drugo v vtóini 200.000 tolarjev Maleja Mežik, Mateja Zahorik in Uroš toriič za kuhi-
njo Nukleiis, po lOOXMX) íolaijev nagra^le pa sta prejela Lea Go-renšek za minimalno iniegri-rano kuhinjo Frajla in Nina Vojvoda za ekonomski pralni stroj Nivo.
Študentje so tudi sicer predlagali nekaj zanimivih reSitev. Na primer pralne stroje, ki omogočajo ergonomsko ustrezno vlaganje perila, vgrajeno tehtnico, ki samodejno vklopi pranje, prihranek električne energije, vode in pralnih sredstev.
■ M.Zakošek, S.Vovk
Študenti industrijskega oblikovanja so natečaj Gorenja sprejeli z velikim navdušenjem. Na-State so zanimive Študije. Trinajst skic, računalniških simuiacij, maket in medeiov Je razstav-ijenih v avli upravne stavbe Gorenja. Nagrajencem Je v imenu uprave Gorenja čestital mag.
Franjo Bobinac.
Esotech v Mariboru
Mladim približati delovna mesta
MARIBOR. 19. maja - Velenjski Esotech, podjetje ki se ukvarja « projekti v en^rj>etiki, industriji, ekolo}<iji in informatiki je odprlo svoj birn v Mariboru. »Naš cilj ob odprtju je bih da približamo delovna mesta mladim potenci-alonif ki jih je v Mariboru zaradi univerze dovolj. Pole^ t«{*a vidimo Maribor kot tržnu priložnost, kajti Maribor je bil industrijsko zelo razvit in to v prihodnje zagotovo spet bo. Nasa primarna usmeritev bo na področju energetike, ekoli^ije in informacijskih tehnolopj, seveda v
tesni povezavi z Mariborsko Univerzo. Vlaganje v znanje nam prinaša rezultate zato bomo s takšno usmeritvijo nadaljevali. Sodelovali smo pri obnovi Dravskih elektrarn in imamo z mariborskimi podjetji dobre izkušnje, ki jih bomo skuj>ali nadgrajevati.« jc povedala ob otvoritvi generalna direktorica Esoteeha Zoťija Mazej Kuković, Otvoritev biroja v Mariboru je že druga v za-
dnjem času. saj so v laaskem leiu odprli biro v Ljubljani. Ol>nova verige Dravskih elektrarn, razžvleplalna naprava v rudniku Mežica, sodelovanje pri izgradnji razžvcplalne naprave v TEŠ, projektiranje In montaža avtomatskega skladišča PUR kompoaenl v Ctorenju, obnova slifcall^Ča R'IT Podlog, projekt kemične priprave vode v elektrarni Brestanica je le nekaj od uspeánih projeklov, ki jih je Csotech zaključil v zadnem času.
RENTNO
pridružite se nam na poti
vvarnejSo prihodnost
Odločite se za rentno varčevanje In poskrbite že danes, da bo vaša pokojnina zanesljiva in dovolj visoka.
-	Ponujamo Vam tolarsko ali devizno varčevanje
' odločite se lahko za vezavo depozita ali mesečnih pologov
-	dobo varčevanja lahko izbirate med 5 in 20 leti
-	čas izplačevanja rente je od 2 do 20 let
-	izplačilo privarčevanih sredstev In obresti po poteku vezave je možno tudi v enkratnem znesku.
V na^ih enotah vas pričakujemo s podrobnejiiml informacijami.
/O ) banka Velenje
B&nkâ Vehnje d.d., Velenje.
bančna skupina Nove Ljubljanske banke

^"e'^stavku
MARIBOR • V ponedeljek so predali prometu prvi š!iri kilo-melre bodo«Ic mariborske vzhodne avtoceste Slivniea - Pesnica v skupni dolžini 15 kiJomclrov, ki bo v ccloti zgrajena Icla 2004, odsek je vreden M milijarde tolarjev, z njim pa je V/^hodni del Maribora iz smeri Ljubljane dostopen po avfoccsli.
MARIBOR - Mariborski Župan Boris Sovii in predsednik upravnega odbora Slovvjiske razvojne družbe dr. Marjan Rekar sla potrdila, da sta sc V Muenchnus predstavniki koncema BMW pogovarjal o možnostih, da BMW prevzame del p*wr^in in objektov nekdanjega Tama.
UUBUANA-OklobralamjehilovSloveniji537.138uporab-nikovmobllne telefonije, do zaćctka prejšnjega tedna pa se je Slevilo povzpelo na vrtoglavih 880.il(K} uporabnik<w, največji skok pa je diKegel Mohi i/sistema Mobitel, ki je v petih mesceih pridobil veC: kol lOlJ.OOi) novih uporabnikov.
LENDAV4 - La.sinika Nalle Lendava sta Petrol s55-odRiolnim deležem in dn?ava s preostalim delc?em, pred dnevi pa sia potrdila decembra pripravljeno pogodbo, na podlagi katere bo država NalUi doka pila lizi ral a 7.800 milijoni tolarjev, Pet rol pa bo?švoje ler-jatve zmanji^al za 9i)0 milijonov tolarjev.
MARIBOR - Senat m<iribor>ikcga okrožnega sodL^a je izdal skiep,skaierim je odpravil htSni pripor prvemu Človeku Poslovnega sisiema Dadas Davorinu Sadarju, ki se tak3 po veO kot 15 me.se« eih pripora in Si irih mesecih hiSnega pripora spel lahko svobodno giblje.
UJUBUIANA- Predvidoma do konca lega meseca bodo repu-[Hiški Iržni inšpektorji nadzorovali izpolnjevanje pogojev kategorizacije naslovitvenih ohralov po Sloveniji, saj morajo biti li obrati do yačeika glavne lurLsiiČne sezone opremljeni v skladu s Številom /vu/dic, s kale rim i so označeni.
PORTOROŽ - Marina Porloro5:jc lani idjub izrazilo neugodnim okoliščinam zaradi vojne na Kosovu poslovala uspeSno, kos-mali donos je bil 999 milijona tolarjev, čisli dobitek h poslovanja 238 milijonov, ki bo osliil nerazpt^rejen, za izplačilo dividend pa bodo namenili nerazporejen dobiček iz lei I99(t/91.
LlUBLjANA - Predstavnik nemSkega veleposlaništva v Ljubljani je generalnemu direkiorj u slovenske polieijc Ajidreju Podvršiču predal 40.00U nem.^kih mark vreden aparat za noćno opazovanje, skupno pa bo nemSka policija slovenski pomagala z opremo v vrednosti enega mUijona mark.
BRNIK - Letalska družba British Airways bo oktobra ukinila poleie iz Ljubljane, v/rok je seveda premajhna dobičkonosnost, do 27. oklobra pa bodo letala z Brnika v London letela vsak torek, petek in nedeljo ob 1Z30, iz Londona v Ljubljano pa ob «tih dneh ob 8.3(1
NOVA GORICA - Delavci v 1 liiovih igralnicah niso zadovoljni s plaCami, njihova pt^vprečna bruto plaia je444.i)00 tolarjev, povprečna brulovllilu je 387.000, zalo napovedujejo občasne Slavke do izpolnilve zahlev, te pa so tudi povi'^anje za odstotkov in razdelitev 99 odstotkov napil nine med ij^ai ni carje.
4 KAS VAS
GOSPODARSTVO
25. maja 2000
Sedem let podjetja Gorenje- Orodjarna
Za rojstni dan sodobni stroji
V začetku maja minilo 7 let, mlkar je bile» v (rorenju na nov(» ustanovljeno podjetje (îorei^je Oruíljarnu, kj s svojo proizvodnjo nadaljuje tradicijo orodjar-stva, začeto v nekdanji Proct^^ni opremi. Čeprav sedma obletnica nI okrogla, je pa malce prav* (lična, so se v podjetju odločili, da ob rojstnem dnevu slavnostno predajo namenu nove stroje, ki skupil tvorijo najsiKlohnejsi cen* ter za potopno erozijo v vsej državi. S pritiskom na j^umb ga je namenu predal predsednik up' rave (iorei\ja Jože StaniC.
Nov ccnlcr /a potopno erozijo je nameiCen v delovnih pnxslorih Orodjarne, zalo jc ludi otvoritev potekala v njihovih delovnih ha-Delavci in goslje «") dogajanje (Opazovali kar izza delovnih slrojev, kar jc prizorišč naredilo prav prijazno- Za pravi pridih svečanosti dv)^odka so poskrbeli člani kvarteta klarinetov velenjske glasbene šole. Kol prvi pa je, po prav simpatični zadregi zaradi na nii/i pozabljenega govora, svoje sodelavce nagovoril direklor Orodjarne Marjan Kovač. Med drugim je povedal: "^Začetek Orodjarne sega v leto 1993. To so bili časi, ko je nastajala naáa nova država in su se dogajale velike družbene spremembe. Hili smo priča razpadu
jugoslovanskej^a tr^a in borbe za preživetje, investicij v državi je bilo malo, tujci nam niso zaupali. Ko smu začenjali, je bilo slovensko or<xJjarst\'<>v krizi. Takrat smo (kI (iorei\ja dobili v na« jem prostore in opremo, v katerih smo Se danes in načeli z delom. Diines so ti prostori In oprema že nuši.*^
Koje podjelje slopilo na samo-slojno pol, dela ni bilo dovoij, zato je bilo med zap<islenimi potrebnega veliko optimizma in odrekanja, da so postali aspešni. *i)anes lahko rečemo, da smo v teh sedmih lelih predvsem veliko vložili v znai\je. 'l\i mislim predvsem na izobraževanje zaposlenih, na nove, mlade, usposobljene kadre. Veliko smo vložili ludi v tehnološko podporo našim prizadevan,ieni. Zavedamo se, da so naši proizvodi sestavljeni predvsem iz znanja in veliko dela, saj materialni delež predstavna samo ]5 Če hočemo biti uspeSiii in konkurenčni na trgu. moramc» znanju in tehnološko sodobni opremi nameniti največ pozornosti," je dodal Kovač.
Nova stroja, ki so jih /družili v nov obdelovalni cenler za potopno ero/ijo, predstavljata merilno in programsko mesto. Center pi^ mnenju direktorja pomeni nov prislop in nov način razniií-
Sodoben center za poropno erozijo, M bo omogoča! delo stroja sedem dni v tednu 24 ur na dan, Je s pritiskom na gumb otvorii direktor uprave Jože Stanič. Ob njem Je bii direktor Orodjarne Marjan Kovač, Hi je tudi predstavil deiova-
nje stroja.
Ijanja pri dvigu produktivnost i, saj bo oniogi>Čil, da bo operater vse priprave izvedel preden bo šel izdelek in eleklrode, ki so sestavni del postopka elcktrocríwije v stroj- 'Vilko ho čas. ko slroj ne lx> obratoval» zek> kratek. Operaler ho namcsîil vse potrebno, slroj pa ho lahko samcîdejno deloval 24 ur na dan 7 dni v tednu.
Ob koncu se je Marjan Kovač zazrl Še v prihodnosi in svojim sodelavcem povedal: )«Lansko
leto smo končali z 28% večjim prihodkom kot leto prej. Letos pričakujemo, da lH>m(» prav tako prese^^li planirano proizvodnjo. Vi4io podjetja vidim predvsem v tem, da želimo postati zanesljiv dobavitelj kakovostnih orodij ob istočasnem zaj^otavljunju zado-vodnih kupcev, ^ap(»slenih, lastnikov in okolja. Tako naš interes kot Interes (rorer\ja je, da sodelujemo pri vseh pomembnejših investicijah v podjetju, ki^jti tu smo se kalili in imamo največ znai^ja. Delež kupcev izven (H>re-nja pa postaja vsako leto večji. Letos računamo, da Ih) dosegel skor^ polovico nase)>a prometa."
Zagotovo Orodjarna danes ne bi bila tako uspešna brez prizadevanja in dobrega dela vseh 184 zafK)slemh. 'lem se je direktor še poselxîj zahvalil, pohvalilpa jih je tudi Jože Slanic, ki jih Je prijazno in prepnisto, v njem znanem simpatičnem slilu, nagovoril za njim.
Dan se je za delavce kon6iI p«^d velikim šolorom ob Savinji, kjer so jim pripravili piknik. Dež in mraz» ki je deželo pod Alpami zajel prav ta dan. jih ni preveč molil ...
■ Bojana Špegei
Gospodarstvo
Prva prašna emajlirnica v Gorenju
Emajlinmjc pečic In ploščatih delov štedilnikov s prahom je nov dosežek v proizv(»dnem procesu prf»grama Kuhalni aparati in pomeni za ekologijo v (lorenju v Velenju odpravo ene zadnjih slabih t(»ck pri ure-sničevanju sprejetih ekoloških ciljev projekta ISO 1400L Hi-stvt) novega p<»stopka je temeljno nanašanje emajlov z elektn»statskim bri£|.;anjeni emajla v prahti. Nov postopek je prispeval Številne prednosti v primerjavi s prejšnjim načinom temeljnega emajlira-nja. pri katerem jc bilo treba polizdelke p<»tapljati vemajlno suspenzijo in di»datnoobrizgo-vati. Dell» je bilo ročno in precej naporno, pidizdelki pa so bili emajlirani z obeh strani. Pri ttovem načinu so pečice emajlirane samo z notranje strani, površine vseh polizdel* kov so sedaj lepo in gladke, svetleče.
Podobno kol v večini posodobitev proizvodnje v Gorenju so tudi v Ku-halnih aparalih morali hknui poskrbeli za postavitev novo opreme in skrbeti za nemoteno proizvodnjo na obstoječih napravah. Priprave so pričeli že med novoletnimi pra/niki, po prvomajskih praznikih pa jc že slekla redna pn^i/vod-nja. kol je bilo predvideno.
Naprava ima dve liniji, in sicer za pečice in 7a ploščate Jele notranjosti štedilnika, kol so pckve, podloge vrai, sprednje .stene itd. Nova prašna emajlirnica je ncmškn (Cisenmann), brizgalna oprema je italijanskega izviira. Vrednost naloi^i^e je okoli 150 milijonov tolarjev. Po projektuje bilo predvideno, da pri prasnem emajliranju po-
Nova prašna emajiirnica v programu Kuhaini aparati • ste*
viine prednost/
Irebujejo za proizvodnjo dva tisoč aparatov skupaj .53 po-služevalcev naprav in strojnikov. medtem koje pri slarem
načinu za enako proizvodnjo m<irak) biti na delu kar zaposlenih.
■ Hinko Jerčič
M club Velenje
Do avgusta delovne tudi vse sobote
Velenjsko tekstilno podjetje M club Je v preteklih letih kljub slabim časom la tekstilno in(Íustríjo uspelo preživeti, se<»bdr2ati na ti^u in ponovno slaviti na lastno blagovno znamko, ki prinaša veliko veCje dobičke kot dcKlelavni posli za tuje nan)čnike. Lansko poslovno let<» so končati pozitivno« v teh dneh, ki» je zji tekstilce {>lavna sezona« pa so njihove pn»iz><Klne zmo^sljlvosti prezasedene.
l)obn» leto je «Klkar smo se nazadnje oglasili v M clubu, (yer je danes 2t)Hziip(>> slenih. Direktor MaijanCřa-beršek je bil vsa krizna leta za slovenske tekstilce opti* mist, to pa je §e danes« ko ima za i>ptimizem veliko več razlogov.
0 Že nekaj tel za tekstUno industrijo pjvorimof da stanje v njej ni najbolj rozna/o. Ali lahko xredi leía lOfHi rečete, da se po-pravtja?
Marjan Gaberšek: "Da bi bili delovni pogoji čim botjšlf smo lani menjaii precej strojne opreme in namestili Mimo naprave".
Marjan (îaberiek: naravi sem oplimisl- Če ne bi bil. zagotovo ne bi zdr/al v tekstilni induslriji-Trcnutno.
pravzaprav kar nekaj let je tekstilna industrija v SUweniji najbolj na udaru. Še pred desetimi leti je biio v tekstilni industriji v Sloveniji zaptislenih 70 tisoč delava'V, trenutno jih je nekaj več kot 29 tiso^. Btijim pa se. da se bo la šte\ilka Se krepko znižída. 71 podatki zgovorni. V M clubu smo zato že pred leti začeli pre-sirukluriranje podjetja, txl pn>Í/vodnÍh programov ck) vlaganj in sodelíwímja /. znanimi blagovnimi znamkami- Prvi reziillali so tu, ziito sem otpimist."
9 Kakšno je stanje v M duhu po v.svh teh prizadevanjih danes? Maijan Gabersek: "l^mi smo precej vlagaii v nove stroje. Menjali smt) del fiksirk, v delavnici imamo novo klimo napravo. Veliko srno vlagali v prenovil strojne iiprente in tle-lovnih razmer. Rad bi p<3udaril. daje tekstil zelo inlcn/ivna panoga, Riizmcrje prodane vrednosti in materialnih stroškov v končni ceni je med 6Í) in 70% in la podatek pove vse. Na srečo .smo prickibili zelo znane svetovne znamke, là trenutek je na.š najveći ekskluzivni kupec Bt)g-ncr, na drugem meslu je Armani, že nekaj toa delamo z Versaeiem in Franeivj. prihc^dnji leden bodo prišli nu pt> govore Japonci, Od tega sodelovanju si obetami') zelo veliko. ker bi na njilnw trg radi prodrli z lastno blagovno znamk<\ s klasičnimi izdelki. Te v manjših kt^ličinah pnida-jamo tudi v Anglijo, kjer je tudi uitercsza blagovnic znćimko M cluba vedno večji, nemizadnje pa se tudi na Hrvaškem odpirajo n<ive možnasli.'' 9 Tekstilna irulastrija je preieùto ženska panoga^ sploh, če po-gletiamo strukturo zaposlenih. Te pred leti ste opozíírjaliy da je profilent bolniških izostanhn' v teh vejah itidnsirije zelo ve^ lik, iSe je to kaj spremenilo? Marjan GaberŠek: Velenje je pri tem vedno zelo spe-ciiičnt». V našcjii obratu (îrad pri Murski Soboti, kjer je zaposlenih 40 delavk, imamo 1 do 3% bi">lniških izostankov, v Velenju pa od 15 do 20%. Že te šlevilke piwedo velikem. saj p<^vprečnti dnevno manjka 20 delavk. Delovni p«.)-gtîji so v Velenju btiljši kol v Gradu, zalo tako velike izixstanke jemljemo kot dejstvo. Kruto pa je, da mora delavko, kije ni na dek^vnem meslu. nad<îmestui zdrava delavka. le morajo tudi zalo Še veliko več delali, pri plačilu pa se to ne pozna močno. Zalo vlagamo v boljše dekwne pogoje, pogovîiijali smo se že z zdravniki, a žaJ se slanje ne izboljšuje.*'
0 Pravite, da imate trenutno veliko dela in da ste uspešni pri sklepanju novih pogodb. Kako se to Jtnančno odraza pri po^ slovanju podjetja? Mai;iiin (iaberSek: V M clubu .smo lansko poslovnem leto končali IHïzilivno, kar je zelo pimicmbno. saj v n«iši okolici žc mesečno propadajo lekstilne in konfekcijske lovarne. Sedaj, maja do avgusta, je naša gljivna seztina. Z delavci ^mo se dogovorili, da b<imo delali vse sobote, da bortio avgusta líihkť> zagotovili 14-Jnevni kolektivni dopust, kar je nujno, da si delavci odpočijejo. sSmo preprodani in zato iščemo dodatne zmogljivosti. Del proizvodnje bcjmo prenesli na Slovijo, predvsem cenene pa>grame. Zii pr<>sle zmogljivcisli se dogovarjamo ttidi s konťekcionaiji, ki ne morejo pridobiti toliki) dela. kol smo ga mi. Skratka, ti štirje meseci bodo za letošnje leU> odločilni. Pri tem ne zanemaijamo domačega irga. Nanj skv parno z novimi kreatorji in noVo blagovno 2namki> M desire za področje ženske konfekcije, oživljamo pa tudi Agent linijo za moške 1er znane smučarske kolekcije, ki jih l»m<i leli^s spel l>rcdstavili slovenskemu trgu."
■ Bojana Špegei
Zgornjesavinjski želodci
Visoka in izenačena kakovost
Lepo obletnico so slavili za-^nanci pri 'l\jrističnein društvu na Rečici ob Savinji, si^ $<> v so-del<ivanju z Zadrugo Mozirje in uislednimi scn)k(»vnjaki že deseto leto zapored pripravili cK'e-njevanje zgornjesavinjski ti želodcev. Tisto "slavili" seveda pomeni vzorno izvedbo (tudi) letošnjega ocenjevanja, prizna-n,ie za jubilej pa je gotovo dejstvo, da so s skupnimi napori od začetka do danes storili in dosegli ogromno.
Zeli) na kratko. Zgornjesavinjski žclodcc jc bil prvi slovenski suhomesnati izdelek z zaščitenim geugralskim poreklom, o dolgem CcLSu sc mu jc pridružila prekmurska šanka, ostali prav tako znani izdslki s pr.šutom na čelu pa so šc vedno v čakainid. Prav takt) je žclodcc sprožil val prizadevanj za takšno zaščito tudi v mlekiirstvu in še kje, česar ni odveč poudariti. In ob vsem tem je tudi sam pf)-slal lepši in predvsem boljši. Letos sc je opo^milo izdelovalcev s področja šestih občin, kar
je povsem na ravni prejšnjih let. Stroga komisija je podelila (le) dve zlati in tri srebrne plakete, kar 14 bronastih in 16 priznanj. Zlasti pomembna je zgoščenost kakovosti, saj so srebrni in bronasti želodci razvrščeni v eno samo točko, torej med 17 in IX, kar jc odlični ), saj 17 točk že zagotavlja pravico do zaščite geografskega porekla in za vse, kar sodi zraven. Zimimivoje, daje zlato odšlo na področje Luč, srebro v vSmihel in sosednjo Lepo Njivo, bron pa je enakomerno razporejen po obeh dolinah. Zlati plaketi sta prejela Peter Resnik iz Podvolovljeka in Srečko Škrubcj iz Raduhc, srebrne pa Ivan Atelšek in Franc Goličnik iz Šmihela in Frane Iludej z Lepe Njive. Med najzaslužnejšimi z.a vse dosežke minulega desetletja je gotovo dr. Stanko Renčelj, najuglednejši strokovnjak za suhomesnate izdelke pri nas. In kakšna je njegova ocena letošnje letine: " Letošnje ocenjevanje je pokazalo predv.scra izredno
izenačenost v kakovosti. To pomeni, da so izdelovalci upoštevati pripombe, izku,šnje in napotke prejšnjih let. da so se z želodci ukvarjali veliko več in s pravo pozomostio. "Ib kaže že izgled, pravilno Je razmerje med mesom in slanino, neprijetnega vonja po ovitku tudi ni več, prav tako ne dimljenja in prehude slanosti, bistven premik pa je tudi pri kakovosti sušenja in zorenja, torej pri boljšem vonju in okusu."
Napori desetih let so torej obrodili dobre sadove: "Velik je napredek pri izobraževanju izdelovalcev, kakovost se je dvignila, ljudje tekmujejo med seboj in hkrati izmenjujejo izkušnje, razmišljajo tudi o posodobitvi prostorov za sušenje. Želodec se je uu^dil na trgu, povpraševanja je vse več, saj je postal prepoznaven. Prav za to moramo nenehno skrbeti, opozarjati na vse kar ni pristno in opozarjati na zlorabe. Ime žciodca v svel nosijo pošteni izdelovalci. Če boste to dopolnili še z ostalimi
Dr. Stanko Renčelj: "Veseli smo napredka in visoke kakovosti"
Letos se je opogumilo 39 izdelovalcev
pristnimi domačimi izdelki, bo doiina turistično postala zelo mikavna, krajina je že tako lepa."
■ jP
Kmetijska zadruga Šaleška dolina
Bodo kmetje še administrativni delavci?
Med tistimi, ki morda v tem trenutku bolj kot drugi čutijo, kaj pomeni prilagajanje zahtevam Evrope, so gotovo kme^e. P« mnenju direktorja Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjana Jakoba so nekatere novosti med njimi že povzročile precej slabe volje, vnesle še nekaj več negotovosti, ki bodo zagotovo vplivale na gospodarjenje na kmetijah, posredno pa tudi na poslovanje zadruge same. Po mnenju Jakoba v proizvodnji zastavljenim zahtevam njihovi kmetje v praksi dobro sledijo. "Težave poraja vrsta predvidenih dodatnih aktivnosti in dejstvo, da hočejo snovalci kmetijske politike izpeljati spremembe vzelo kratkem času, kar je glede na zahtevnost procesov nerealno. Bojim se, da bo takšen tempo pustil hude p<.)sledicc, saj vprašanja ne bodo rešena do-
volj kakovostno in ljudje bodo glede na vložen trud nb koneu razočaraj!!. Vse bolj pa tudi ugotavljamo, da postajajo kmetje še adminislrativni delavci, ki jim bo izpolnjevanje raznih obrazcev, listin vzelo kar prccej časa." V tem trenutku, ko je spravilo prve krme v polnem zamahu, namesto na travnikih tekajo od vrat do vrat in iščejo potrebne dokumente za izpolnitev/.iihtcv-nih obrazcev, če hočejo letos pridobiti pomoč države pri prireji mladega pltanega goveda in mlečni proizvodnji po zahtevah Evropske unije. Obe sta prednostni dejavnosti kmetov v Šaleški dolini. Lani je država kmetijskim proizvajalcem gorskih in hribovskih kmelijv občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki za prvo dejavnost namenila približno 30 milijonov (skupaj z dojiljami), za drugo pa pri-
bližno milijonov tolarjev spodbud. 'liimu primerni so bili tudi proizvodni rezultati: oddanih 8 milijonov 800 tisoč Ilirov mleka ali 8-odstotkov več v primerjavi z načrti in 405 ton mesa mladega pitanega goveda, kar je 10-odstotkov več kot leto prej. Rok za oddajo vloge je koncc tega meseca. "Na zadrugi jim poskušamo pomagali, a je rok prekratek in bojim sc tudi, da veliko kmetov tej zahtevi ne bo kos."
Sicer pa je .fakob izrazil zadovoljstvo nad lanskimi proizvodnimi rezultati. TI so bili boljši kot leto prej, kar pa se v finančnem delu nI poznalo. "Glede na razmere v slovenski živinoreji jih na splošno ocenjujem kot zadovoljive in upani, da bodo tako menili tudi revi-zoiji, ki pregledujejo naše lansko poslovanje. Ob tem nas razvese-
ljuje še, da minula vlaganja v dejavnost trgovine že dajejo pričakovane rezultate tudi na tem področju."
Na osnovi lanskih rezultatov so smelo zastavili letošnje cilje. Načrtujejo rahel vzpon proizvodnje (pri mleku na 10 milijonov litrov), med drugim pa naj bi precej bolje poskrbeli za kmete, ponudbo v svojih prodajalnah v okolju, kjer ima zadruga s"voj sedež. .lakob je povedal, da ne bodo več čakali na ureditev kompleksa Tuša, saj ne kaže, da bi te zadeve hitro rešili, ampak se bodo uresničevanja začrtanih aktivnosti lotili zelo kmalu. Prav skrb za kmetijstvo v občini Šoštanj naj bi bila ena od tem članov novo Izvoljenega upravnega odbora.
■ tp
Zgornja Savinjska dolina
Združevanje strank šele jeseni
Po združitvi Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov na državni ravni je nova združena stranka začela postopek združevarua tudi na občinski ravni. Statut nove stranke namreč določa občinske odbore v vsaki občini.
Za Zgornjo Savinjsko in Zadrečko dolino, torej za šest občin na tem področju, bo postopek malo drugačen in bolj zahteven kot na večini ostalih ob
Vse te aktivnosti je nekoliko upočasnilo, vendar ne vsebinsko, spoznanje, da predčasnih volitev najbrž ne bo, na drugi strani sedanje obdobje pospešenim aktivnostim ni naklonjeno, saj ima večina sedanjih in morebitnih novih članov veliko opravkov na kmetijah in drugod. Najnovejše in najbolj verjetno razmišljanje je, da bodo združitvene zbore opravili v času, ki bo zaradi jesenskih volitev že sicer natrpan s političnim nabojem. Torej pred volitvami.
mjp
v Velenju tudi na lokalni ravni
Po /družitvi Slovenske ljud.ske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov v novo stranko, .se v javnosti pogosto postavlja vprašanje, kako združevanje poteka na lokalni ravni. Marko Jeraj, predsednik upravnega odbora SLS podružnice Velenje je povedal, da
združitveni del pripravljata .stranki tudi v Velenju. Računajo, da naj bi do tega prišlo .sredi junija. Dosedanja koalicijska povezovanja na ravni lokalne skupnosti pa osiajajo.
■ mkp
Gorenje na pohištvenem sejmu na Poljskem
POZNAN • Na st^mu pohištva v Poznánu na Poljskem, Kjer se je predstavilo 7.^0 razstavUalcev iz 19 držav, je (k)rei\je predstavilo svojo ponudbo kuhinjskega pohištvu in vgrudnih aparatov.
Med razstavljale! je hilo kar 70 odstotkov proizvajalcev pohištva, med katerimi pa je bilo Še najmanj ponudnikov kuhinjskega. Ciorenjeva ponudba je biia nekaj po.sehnega, bili pa so tudi eni redkih, ki so skupaj predstavljal I kuhinjsko pohištvo in vgradne aparate. Med novostmi so na sejmu predstavili novo generacijo podpultnih hladilno-ziimrzovalnih aparatov, kije naletela na veliko zanimanje obiskovalcev.
fPERSPEKTIVA
Polidii svetujemo
Policija: »orgnni preguiia», »modri angeli«, »kapsi«, »cajkani«. Osrednja točka mnogih šal in žarišče posmeha zaradi domnevne nesposobnosti, slabših možganskih kapacilet in popadljivega vedenja. Zaviralna sila vaše nekoliko previdnejše nočne vožnje. Morebitni vzrok vaši opustitvi vožnje po nekaj kozarcih. To so tisti, s katerimi se ne moreš pogajali. Tisti, ki jim poklic nalaga nalogo in pravico, da vstopajo v vaš intimni prostor. Včasih vrtajo z vprašanji in celo kaj telesnega izmerijo. Lahko končate na odvzemu krvi in urina v najbližji ambulanti, če Sle httdo sumljivi. Po drugi strani: če sle preplašena, napol pretepena ženska, na katero se udarci še u su vajo, proti vašemu zakonskemu partnerju ne morejo učinkoviteje in bolj vzgojno ukrepati. Kje je meja policijske (ne)huinanosti, (ne)u^miljcnja? Velikokrat, a še ne tako pogosto, kol bi si želeli, so v javnosti opazne različne policijske akcije, v katerih državljanje obveščajo, opozarjajo ali vabijo na ogled po I ic ijsk e postaje ali zamenjavo petard za kaj u šes o m in prstom všečnejšega. Tu gotovo lepša podobo policije, jo skuša približati ljudem, spomni na to, da so pravzaprav nam na uslugo in da nas ščitijo. In vendar preberemo toliko srhljivih zgodb, da zlahka razvijemo tezo, da nas ščitijo predv.Kcm pred njimi samimi. Kadar jih namreč ni. Ni jih, kadar jih najbolj potrebuješ, in so. kadar bi bilo bolje, da jih ne bi bilo. Prav. Se zgodi. Drobni preskoki časa in prostora, mnogokrat zastarela opremu, s katero se morajo zoperslavljati zločinom in prekrškom. Policijski poklic še zdaleč ni preprost. Prinaša številna psihofizična tveganja, je stresen in na prvi pogled prav nič simpatičen. Težko si predstavljamo, da kdo z veseljem ukroti podivjanega pijanca, z veseljem obvlada s priučenimi prijemi pretepače, z veseljem vrže so Iz i I ec med drhal, kadar se morajo branili temelji demokracije, z veseljem popisuje podatke nekega nepomembnega trka skoraj brez škode, kjer se vpletena voznika ne moreta zedinili.
Toda. roko na srce, že dolgo časa močnopogivšam prijazno, »ljudsko« policijo. Lahko rečemo, da mediji napihujejo policijske napake, toda o njih in o določenih prijemih, ki so jih bili deležni tudi popolnoma nedolžni državljani (najsi je .šlo za pomote ali pa za pomanjkanje zdrave komunikacije), pričajo tudi zdravniška poročila, ki opisujejo posledice takih bližnjih .srečanj Sprašujem se, ali ne bi bila potrebna temeljita preobrazba policijskega izobraževanja. Z nasiljem odgovoriti na izzive kritično nastrojene mladeži, kjer .so pogosto kakšni heroji, je sorazmerno preprosto. Pridrži te jih kakšno urico, dve na postaji, za nekaj časa jim odrecite telefonski poziv in ... svoje nadvladnje pokažite s pendrekom, da .se mule umiri in doume, kdo je šef. Pi'avilc, da tako negre? Da se bo piitožil in mu bo prisojena vrtoglava odškodnina za tako ravnanje, saj bo zdravniško .spričevalo natanko potrdilo .storjene poškodbe? 11 m... Morda... Statistično v kakšnem odstotku, največ dveh vseh vloženih tožb proti policijskim trdim prijemom. To ?ni daje misliti. Človek se za pritožbo verjetno ne odloči kar tako, sploh pa ne, čc ima tako nizke možnosti za uspeh. Blatni madeži na policij.skih suknjah se kopičijo, vsaj na prvi pogled pa se zdi, da vlada še vedno nek starorežimska miselnost, ki policijo avtomatično opere in odreši v.vc" krivde. Ne trdim, da so vse pritožbe upruvičene. Ne trdim. da ni težko potegnili črte, kdaj se lotiti kritične zadeve na ta, kdaj na oni način. Sepo.^ebej težko za mlade, neizku.šene policiste. Toda javna podoba policije se s kopičenjem pritožb in pronicanjem zgodb medije ne bo prav nič olepšala s le.m, da skušajo zadeve prikrivati, jih ne raziskujejo znotraj .svojih vrst. nam o lem ne poročajo, ter .so vedno sveto nedolžni in nezmotljivi. Pogrešam opravičila. In nenazadnje hi morali policisti pridobiti kvalitetna znanja tudi iz verbalne komunikacije. Iz humanejših, državljanu prijaznejših prijemov. Včasih tudi iz mižanja na eno oko. Za drobcene prekrške pač ni treba zganjati vika in krika, ki bi davkoplačevalce stal lepih denarcev in nemara ustvarjal gnečo na sodišču. Če kakšna žtirka malo uide z vajeti, .se da še vedno dogovoriti, da .sc glasba uli.ša in praviloma prisotnost policije vsaj malo prestraši večje vročekr\'ncže. Prijaznejši nasmeh pa bi se sploh lepo podal k unijormi.
■ trena Jakopanec
6 KAS I:ÍIS
NASI KRAJI IN UUDJE
25. maja 2000
KS Staro Velenje bo letos le načrtovala
v Trebuši prednost domačim podjetjem?
V KS Stan» WIenje su s storJenitH v /iićetku leta xixlo-voljni. Žul pa ku2«, úa letos iialo>h. ki l>i Jih čutili Krajani, ne Ni pniv velikci. O v.sem tem smu se po^ovarjiili s predsednikom sveta KS Stani Veter^je Hran-Kom Mehom.
"Krajevna skupnc^sl ?al nima mi}i\\ finćinćnihKrcdslL'V, na kar sem opo/oril žc vcCkrat. V celo« {j smo odvisni oU ohCinskcga proračuna. Mislim pa. da na fiam jc uspel veliki mcisicm, da smo konCno v kraju dobili oli-niwjjcno Cťsio Talcťv, ki vodi prou želc/niáki poslajLTo jcz<i-g()!ov<î velika pridobitev. Ta dc! nicsîû je sedaj urejen, Ludi po-hrežje reke Pake smo uredili. Na Slarem irgu smo skupaj v občino pred kralkifu na Majer-holdovi hi^i i>dsiranili "zavese" in poslavili xa^ilna ograjo, saj so /aradi razpadajoče hiic v nevarnosti pcšci. Druga črna točka jc tako imeni)vana Moćilniko-va hiSa. v kateri poskuŘamo s p^>m(íčJO tes na (^bČini doseči, da tiajcmnikc preko občiniikeg stanovanjskega sklada preselimo, da bi lahko novi lastnik Janko Močilnik končal objekl in v njem odprl siaroiriko gostilno/*
Iwedt^li smoSe, daje MO Velenje na drugem razpisu uspela prodali propadajoči Vilo Bian-
Predsednik sveta KS Branko Meh: "Letos za veČJe investicije nimamo sredstev, zato bomo fe načrtovafi za prihodnja teta."
ko. Kupil naj bi jo domačin Janko Meh. Preden bo lahko začel obnovo, bo Slanwan.sjkl sklad Velenje zagolovil še nadomestna stanovanjska Iri Je vedno zasedena sianwanjavnjej. V kraju pa so prepričani, da bo prav obnova Vile Bianke ludi začetek resnične O/'ivitve Starega irga. ki i^ai po obnovi v začelku devetdesetih lei ni zaživ;;lo. Danes imajo krajani občuick» da kraj spet propada, /^al je lako. da v občinski blagajni prav za v>e řelje in polrebe ni dwolj denarja, česar pa .se nov
svet KS dobro zaveda, /ato bndo ieios poskušali predvsem poskrbeli za lep3i izgled Starega trga s čiščenjem, zasaditvijo cverličnih lončkiw... kaj več pa letos ne bo denarja.
Eno zanimivejših področij v Slarem Velenju je zaselek Ire-bu5a, kjer je že industrijsko podjel niska cona. v predelu od Pi>-lieijske postaje proti Celju pa dobilo lokacijo Sc nekaj pod-jelniko\'. "Kar nekaj velenjskih obru\ikov se zanima /a lokacije v Trebuhi, ki so na odlični legiza sloriivcne dejavnosti, /alo ni čudno, da se (udi Irgiwci zelo zanimajo za nakup /umljiSča v njej- KS se zavzema zaio, da bi lu blagovni center gradilo domače Irgovsko podjetje, kon-kreino ERA. saj mislimo, da vsi řivimostem mcslom." Po neuradnih podatkih naj bi se namreč za lokaciji» zanimala ludi TUS in Merealor.
Oi> koncu smc^ sogovornika vprašali. Icaj načrtujejc» v naslednjih lelih. "lip:tnt4KdalM)mo naslednje leto naredili novo cesto v /Jiseike Podkraj • Kavče skiK /j Stari trn» preko *'Severjeve deponije" in mimo žiipni.^ča. S loobvuznio ho nujno treba urediti ludi Majerlioldovo hiAo,'* je prepričan Branko Meh.
■ bš
Savinja Mozirje
......w..................
iá
Crni točki" odpravljeni še letos
VNaz}irjah in mnlo sir.^i okoli* ci sřJi v /iidnjcm čiisu precej prahu dvignili dve /adevi» oltc v po-vczjivl z mozirskim podjetjem Snvinj». Pna je ohnov» nH/ar-skcga hencInskcjiH servis», ilru-
pa rušenje povsem dotrajane in milo rečeno neugledne stavbe v .srcdisču Nazarij. Resnici na ijubo.sc <iboJc vleče nekaj Icl.
Ob vsem leni gotovo ni odveč prislulinhi direktorju Savinje (Iregorju Verbuču. najprej o bencinskem servisu: "Končno so pri» prave na obnovo v polnem zamahu. V wbnične priprave smo vključili strokovno znanje Petro-lovega inženiringa, z mozir.sko upravno enoto pa rcSujemo kt^ii-kretne zadeve glede potrebnih papirjev. Pri slednjem nanije bilo dosti v pomoč nmenjc prebivalcev iji nazarske krajevne skupnosti glede predloga, da bi objekt zaičitili kol kulturni in tehniški spomenik. Vsi so namreč izrazili odločno nasprotovanje, to pa je biio pomembno za prido bivanje dokumentacije. Ta prlza-devanja imamo časovno natančno opredeljena, gradbeno d<woljonje p« bomo dnbjli julija. Dela naj bi torej začeli >e julija, aii konec avgusta, saj bi v drugem primeru .še "pokrili" turistično sezono."
Torej gre pa dolgotrajnih obljubah in odlašanjih 7x!a] vendarle zares. Je l)ojazen o "zaščiti" na en i in o neustreznosti črpalke na drugi sirani odveč: ''Nespo-
rno je, da Črpalka ne bo zaSčito-na kol tehniki spomenik. Se nekaj moram k tenm dodati. Savinja pri tem predlogu ni imela čLsto nič, številni ljudic pa so bili glede na članek v tedniku Nas čas prepričani prav to. posebej tisti, k i ga niso pozorno prebrali.
Ljuili gotovo najbolj zanima kakšna bo črpalka po obnovi, za grat.lnjo nove bi namreč porabili ogromno milijonov, ki se nikoli ne bi rH^Tniii/Ibrejjn bomo delno povečali in z okolico vred bi-stvoio polepšali- Ne bo nova in ne s I ara, povečana in polepšan ct pu bo ob dejstvu, du je zgrajena z masivnim kamnom, drugačna od drugili. kise |xmaÍajo s plastiko ali aluminijcin, Prometna ureditev bo ostala nespremenjena.
Glede njene neasireznosti pa toie; Pred dobrim tednom smo naročili novo testiranje, čeprav prejSnji atest s>e velja. Najprej
smo to storili za tono varnc^i. drugič pa zalo. dj ljudem povemo. da s črpalko ni nič nan>be, saj so vsi testi znova pozitivni." pravi direktor Gregor Verbuč.
NcdalcČsfran je vsrcdl^ču Na-zarij Sc en kamen spoiike. pravzaprav kar objeki. Uidi o njem in njegovi usoJ/ se govori marsikaj. Gregor Verbuč; "Kar se lega "marofa" tiče na Savinji pričakujemo. da bo občina nazarje držala besedo in nam zagotovila nadomestno lokacijo. Tak^iicî zagotovilo želimo imeti pred ru.<enje in upam. da ga bomo kmalu dobili, vsaj medscbc^jni razgtwri to ube-lajo. Postopek zj priglasitev del že teče in prepričan sem, da nc bo zapletov in da bomo ^lovcUje-nje dobili Še pred poletjem. Naj dodam, da smo j5c objavili razpis za najbolj ugodnega izvajalca teh del, torej mislimo resno."
mjp
Konec maja je «as za nabor
VELKNJE - Kol vsako leto konec maja bo tudi letos na Izpostavi 7M obrambo Velenje potekal nabor za bodoče vojake. Vodja izpostave Zdenko Slatner nam je povedal, da pričakujejo 260 nahomiknv, nd fegft '>0 v .^oíiíinju in 20 v íniartncm oh P;iki. Pn razporedu bo nabor najprej potekal v Šmartnem ob Paki in Šoštanju, kjer se bo pričelv ponedeljek ob S.lu V Velenju Ixuia-bor potekal v torek in sredo, tokrat pa so nanj povabili fante, riv jene leta iu starejje, ZagiMcwo se bodo v priniesinih KS ludi tokrat potrudili in fante na nabor pi»peljali v okrašenimi vozxwL
listi naborniki, ki bodo želeli, bodo vojaški rok lahko pričeli služiti jU; IcTiw, veČina lokratnlb nabornikov pa priliodnje leto. To bo prvi del letošnjega nabora, ki pa bo šlevilčno mi>čaejJi kot drugi, ki ga bodo pripravili oktobra.	■ i?š
Modna konfekcija Elkroj
Nova trgovina v Velenju, šoštanjska ostaja
Zaradi /naiiih In z^<»strenih ra/mtT na slovenskem irgii je ludi za IClkroj nujno širjenje lastne prodajne nireûr, Te^n sc v ecloU ^iivedajo. »i^edstjo p» m* tudi, da je na tr)>ovskcm podrodu nujni» povezovanje s s»-ro<lnimi firmami. Zato v svojih pntdajalnah îe sedaj prodajajo kakovostno bla^iMistalih i/ileUi-valeev, načrti pa segajo bistveno naprej.
Kakorkoli že. Clkroj je lani ^kJ-prl lastno trgovino v Ljubljani, letošnjega marca v Celju in prejšnji teden ře v Nakupovalnem centru v Veleiiju.s Čemer so 4e posebej zad(w<^ljnu Na krajši otv<iritveni slovesnosti sta nekaj bei>ed spreg<ivorila direk-t<.>rica Elkroja Marija Vrfačnik in velenjski i;upan Srečko Meh. Poleg lastnih blagovnih znamk Formula D in Cïarier so v prodajalnah na vt>ljo ludi izdelki nekaj uveljavljenih skv venskih firm kot so Labod. .Svilanil, Almira In Beti. Pri tem je treba vedeti. Ja prodajalna vfioSianjuastane.vnjej pa bo na voljo ocenjeno in zjîiiano bkigo.
Trenutno ima tako Elkroj osem lastnih prodajaln, trenutno zadnja v verigi je velenjska, kmalu pa ji bixlo sle- ^ dile ie nove. Ýjí junija bodo namreč i^dprli najemno trgo-
vino v Kranju, njej pa bo sledila le prodajalna v /rečah.
Na ptxlročju Širjenja mreže pa je zeli> ponwmbno ře začelo sodelovanje y ostalimi sIiA^nski-mi izdelovakri.'lô.soBeti. Svila-nit. Lalîod, Komet in Teksiil. Skupaj bodo namreč kupili trgovsko mrežo, ziasti za konfekcijo, Taksen model povezovanja lastne irg(w>ke mreže i ki skupnega nastopa na trgu bodo najprej preizkusili in uveljavili doma, izkušnje pa koristno uporabili na tujih tržiščih.'lojc za njihovi> dejavntist zelo pomembno, zato ne nameravaj(> odl&^ati.
V Velenju sc ni zgodila le
običajna oivt>ritev, s katero bi kupce le seznanili z novimi prostori, ampak so tudi ob tej priliki Želeli okrepiti stik s kupci, ki mu namenjajo veliko pDZornosti, VL'-liki^korlstiîih mnenj in napotkcw dobijo na tak način, tudi z anke-lami. v katerih kupci med največje predu<.«ti Elkrojcvih izdel-ktiv Štejejo kak<iv'C)sL niixJne kroje
in.ie man»ikaj,.KrečnežX'medsv^v
jinu kupci pa tudi nagradijo, 'lako je bilo tudi v novi velenjski prodii-jalnLkt>jeiri kupce izžrebal Leon Pektx^k. pnv v%e pa je p<wabil ( ludi) na Elkrojevo spletno siran na in le metu.
mjp
pomenu nove pridobitve v Veienju Je spregovorita d/re Morfea Marija Vrtačnik (prva z desne), zraven nje vodja mar-ketinga i^eon Pekošak In vodja trgovine Marjana Cekon,
m
samo 29, maja 2000
C*« Afttft 00
Cfl fOlOvIlM
49.990.^
TV PHIUPS 21PT 16S4
-diagonala 55 cm -Stack line slikovna cev -60 programskih me^l stranski l«lete)^t

IKvItoaKmlnetvfea»
Potopna črpalka Water Star
F

SIMwKwtoe*êluiâ ts
33.99a'^
TV Mariner SSTTX
-diagonala 55 cm •90 program, mest -TTX;Mono; Hyperband
^rii^^V «sn
8KsrtfwKe¥*W*i*
4.990.^
Zf ma vrata
e C 200 cm
-sc &na«iegafltndoblika baiviln baivt hrasta
-v
I
MÉkaina stena Nlka
«rt 1001
Sistem 2a vodno masažo. S^ka vgradnja, enorofiajna batanla. stoječa in ročna prha, fiksni curek« 6|ób za vedno masašc; 33cm, viSina: 139 cm
nemogoče je mogoče
kovinOtehna
Prodajni canter
v Nakupovalnem centru v Velenju
25. maja 2000
SOLSTVO
KAS VAS 7
Kvartet klarinetov velenjske glasbene šole
Odlična predstavitev nas samili, šole, dela
Rak Sinček, Uroš Supovec, Mattj Jeviiíšťk in Dejan Muliič
so tanljc kvarlcla klarincl{w velenjske glasbene Sole, ki so pred ěasom nastopili na državnem tekmovanju mladih glasbenikov v Ljubljani in osvojili zlato plaketo. Poleg njih ima zasluge za zavidanja vredno priznanje tudi njihov mentor Vla^až Emeršič.
Kol nam je povedal slednji, so zlati lanlje prejSnja leta nastopili na najzaiucvncjših preizkušnjah kot solisti, v kvartet so se združili septembra lani. Za nji-
Dijak 3. Letnika Rudarsko tehnične .šole in velenjske .srednje glasbene š(ile Rc»k Šincek sedem let prijateljuje s klarinetom. Že kot solist je žel uspehe na tekmovanjih mladih glasbenikov Slovenije. Od tod najbrž tudi povabilo za sodelovanje v slovenskem mladinskem simto ničnem orkestru, v mladinskem orkestru velenjske glasbene šole in tudi velenjske rudarske godbe. "Uspeha sem vesel in danes skorajda ne dvomim več o tem. kje bom nadaljeval študij po
Uspeha je seveda vesel, najbrž bolj kot oče. ki ga je spodbudil za glasbeno ustvarjalnost. Dobro leto je igral še na blok llavto. Z glasbo pa ga povezuje ludi prepevanje v zboru Šolskega centra Velenje. "Šolsko leto se izteka, pred manu pa sta še dve zahtevni prei/kušnji-ni^prej matura, nato sprejemni izpit za study glasl)ene pedagogike, kjer bom nadaljeval glasbeno izckbraževa-nje. Najbrž tM)m vzporedni) vpisal še dirigiranje." nam je zaupal dijak 4. letnikii velenjske
Zlati kvartet klarinetov: od leve proti desni: Matjaž Emeršič, Rok Sinček, Uroš Supovec,
Matej Jevnišek in Dejan Muhič
mije že nekaj priložnostnih na-.stopov, s katerimi so navdušili občinstvo in tudi strogo komisijo na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije. Po mentorjevih besedah je bil program dokaj zahteven, skorajda na ravni akademije, vendar so se trudili in uspeh ni izostal. "Seveda sme» priznanja veseli. Je plačilo za vaje in njim namenjen pntsli čas. Fan^e tega nimajo, saj imajo še druge obveznosti. Zlato priznanje je odlična predstavitev našega dela, njih samih in nenazadnje tudi šole, na kateri se glasbeno izobražujejo. Ze na predhodnih nastopih so bili tako dobri, da sem takšen uspeh nekako pričakoval." je še povedal Matjaž Emeršič, tudi sam klarinetist.
k<mčani srednji šoli —na Akademiji za glasbo,"je povedal Rok.
Uroša Supovca. dijaka 2. letnika Poklicne in tehnične šole z.a storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje in srednje glasbene šole Velenje je za igranje na klarinet navdušil stari oče :" Deset let igram nanj, do nedavnega sem bil tudi član šoštanjske godbe Zarja. Priznanje, ki mi veliko pcmieni, meje še dodatno spodbudilo, da bom po k<mčani srednji Šoli nadaljeval izobraževanje na glasbenem področju." Poleg klarineta Uroš rad vzame v roke tudi harmoniko in poskrbi za prijetno razpoloženje družbe.
Glede na trud. ki so ga vložili v predviden priigram, je Matej Jevnišek upal na dobro uvrstitev.
Splošne gimnazije.
Dejanii Muhiču pomeni glasba zadovoljstvo, uspeh, ki gaje skupaj z mentoijem in ostalimi tremi klarinetisti v kvartetu dosegel na državnem tekm<wanju mladih glasbenikov, pa potrditev dobrega dela in izziv za prihodnje. "Upam, da bomo dosegli še kakšno dobn» uvrstitev. Če bo tako, bo cilj, ki ga bom poskušal uresničiti po uspešno končani ekonomsko tehnični šoli, študij glasbe," je še med drugim dejal Dejan in sk-upaj z Rokom. Urošem in Matejem ter mentorjem Matjažem na hitro povadil program, s katerim so popestrili priložnostno slovesnost ob jubileju Gorenjeve Orodjarne.
■ Tp
Dobitnice ziatega Cani(arjevega priznanja iz Šaiešiie doiine:
''Presenetile smo same sebe!"
Alenka Korun, Lidija Ažman, Maja Medved in Mojca Andreje so učenke, ki v teh dneh samo še odštev^o dneve do konca šolskega leta, ko bodo zadnjič prestopile prag osnovne šole. Seveda niso edine, ki se vesele zasluženih počitnic. So pa med redkimi vrstnicami in vrstniki v Sloveniji, ki se lahkt» ob naštevanju doseženih uspeh(»v pohvalno z zlatim Cankarjevim priznanjem z letošixjega dríuivnega tekmovai\ja iz materinščine. Mimitgrede • od 255 sodelujočih iz celjske regije jih je tega osvojilo le 19.
Kol so nam povedale najboljše poznavalke balad, romanc in sonetov od Prešerna do danes s Celjskega, so z doseženim uspehom presenetile same sebe, razveselile svoje mentorice, starše, sošolce. Klub temu. da so morale kar precej podrobno odgovarjali na v testu zastavljena vprašanja, se jim tema ni zdela preveč zahtevna. O uspehu pa so še piwedalc:
Alenka Korun, OŠ Gorica Velet\je:"Ze lani meje mentorica Nevenka Smolčnik spodbujala, naj sodelujem, a se nisem odločila. Letos sem se ojunačila, se malo poglobila v .snov in uspeh ni izostal. Moj najljubši predmei je sicer etika, tudi zgtxlovina - bolj njeno najstarejše obdobje. a tudi slovenski jezJk je na seznamu priljubljenih predmetov. Vesela sem priznanja tudi za to, ker dokazuje, da nekaj vendarle zjiam. Znanje pa je prava popotnica za daseganje zastavljenih ciljev v nadaljnjem življenju . Sicer pa sem letos tekmovala šc na repiibli-.ških tekmovanjih v znanju iz matematike, fizike in zgixlo-vine."
Mojca Andrejo, OS Karla Destovnika Kajuha Šoštary: "Moja mentorica Vlasta Črešnik in mami, ki je tudi učiteljica slavistike, sla slavili name. Nisem ju razočarala. Tema je bila kar široka.
mislim pa, da so pripravljale! vprašanj malo preveč pozornosti namenili samt) Prešernu in premalo ostalim avtorjem balad, romane in sonetov. Da hi me priznanje spodbudilo k razmišljanju o nadaljnjem študiju slavistike? Mislim, da ne."
Lidya Ažman, OŠ bratov Letonja Šmartno ob Pitki: "V tem šol.skem letu sem sodekwala na štirih republiških tekmovanjih - v veseli šoli, zgodovini, matematiki in v slovenskem jeziku, z doseženimi rezultati na njih pa sem zelo zadovoljna, Za dobro uvrstitev na tekmovanju za zlato Cankarjevo priznanje me je mentorica Ida Centrih nagradila z odlično oceno. Nekateri pesnitve so bile kar zahtevne, vendar mi je mentorica vse razložila, nekaj sem o njih znala že prej, tako da je kar Slo. Učenje na pamet se na letošnjem tekmovanju iz znanja maierin.ščine nc bi obneslo, .saj si temo moral razumeli."
Maja Medved. OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje: "Ful sem si želela, da bi bila na letošnjem tekmovanju uspešna. Želja se je uresničila meni, menuirici Min-ki Bubik, slaršem, sošolcem. Nanj sem tiisem posebej veliko pripravljala, saj imam .še druge t)bveznosti. Za vse pa premalo časa. Slovenski jezik je med mojimi priljubljenimi šolskimi predmeti. a ne verjamem, da bom študirala v tej smeri. Za mano je prijetna izkušnja, ki mi bo za-goiovo prišla še kasneje kdaj prav. "
Najbrž vsem in to že prihodnje šolsko leto, saj so se dekleta odločila za nadaljevanje izobraževanja na splošni gimnaziji Šolskega centra v Velenju.
Ce.slilke in veliko uspeha ludi v prihodnje!
■ Tp
Republiško zborovsko tekmovanje v Zagorju ob Savi
v
Zlata oba zbora iz Šaleške doline
Konec tedna je bilo v Zagorju republiško zborovsko tekmovanje, na katerem sta sodelovala ludi mladinski zbor osnovne šole bratov Letonja iz Šmarlnega ob Paki. ki ga vodi Anka Jazbec 1er
otroški zbor velenjske glasbene šole pod vodstvom Manje Gošnik- Vovk. Oba sta na tekmovanju prejela zlato priznanje.
Anka Jazbec nam je povedala.
Zavarovalnica Maribor
da je mladinski zbor šmarške šole na tem tekmovanju nastopil prvič in zlata niso pričakovali. Zapeli so tri pesmi, program je bil zahteven, trud ob koncu poplačan. "Odločitev strokovne komisije nas je zelo razveselila, hkrati pa nam vlila še več veselja za prepevanje. Upam. da bomo lahko pokazali, kaj znamo še na kakšnem podobnem tekmovanju ali na tem ludi prihodnje leto."
( )[roški zbor velenjske glasbene šole na njem ni bil novinec. Doslej je vedno sodeloval in bil vedno proglašen za najboljši otroški zbor tekmovanja. "Odziv v dvorani je bil ob našem nastopu zelo dober, a kljub temu zlatii nisem pričakovala. Mislim, da nam je komisija dodelila tudi najvišje število točk. Ob tej priložnosti smo zapeli posebej napisano troglasno skladbo za naš zbor skladatelja Slavka Šuklerja. učitelja naše glasbene šctle, s katerim dobro sodelujemo. Na tekmovanju pa nas je spremljala še korepetitf»r-ka Ines Ivanovič in tolkalna zasedba. ki jo vodi Davor Plam-berger," pa je komentirala uspeh svojega zbora Manja Gošnik-Vovk.
■ tp
8 NAS (AS	OD TU IN TAM	25. maja 2000
		
RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK
Kot smo vas že seznanili, sta se konec minulega tedna iz dosedanjih prostorov na Foitovi 10, na novo lokacijo ob Kidričevi v Velenju, v prostore nad pošto (vhod s Kidričeve), preselila uredništvo Našega časa in uprava (tudi mali oglasi, čestitke poslušalcev, EPR..)» Upamo in želimo si, da zaradi tega niste in ne boste imeli prevelikih težav.
Mnogi so nas ob selitvi spraševali, kaj pa radio? Ta ostaja tam, kjer je bil, na Starem trgu 15! Pomembno pa se nam zdi, da na tem mestu spomnimo tiste, ki nam karkoli pošiljate po "časopisnem faksu", da smo s selitvijo spremenili številko. Nova številka FAKSA Našega časa je 897 46 43, medtem ko so telefonske številke ostale enake.
Selitev je potekala tako, kot smo si zamislili, hitro in zanesljivo. Prevelikih zapletov v zvezi z njo si tudi nismo mogli privoščiti, kajti, če bi si jih, potem današnja številka Našega časa ne bi bila zdajle v vaših rokah. Najbrž se bodo kakšne pomanjkljivosti ali zapleti, ki
bodo pri vas morda celo povzročili slabo voljo, še pojavile, a trudili se bomo, da bi jih bilo čim manj. V tem primeru se vam že naprej opravičujemo. Sicer pa so v primeru naše selitve bolj kot besede, zgovorne slike!
■ mkp, foto: vos
MNENJA IN ODMEVI
Spoštovani bralci!
Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne bodo predolgi. Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstic in z več kot 80 znaki v eni vrsti ne bomo objavljali oziroma jih bomo krajšali po lastni presoji.Vsak prispevek mora biti opremljen z naslovom avtorja in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Ce imate telefon, navedite tudi njegovo številko. Včasih je potrebno kakšno stvar namreč še pojasniti oziroma preveriti. Prispevek lahko prinesete (zaželeno) tudi na disketi.
■ Uredništvo
Pomlad se konča s poletjem!
v uvodu sem se dolžan opravičiti bralcem Našega časa in občinski upravi, ko sem navedel, koliko sredstev smo prejeli iz proračuna do 31. aprila, in sicer iz dveh razlogov. Prvič, april nima 31 dni in visoko kvalificirani Bojan tega ni opazil in drugič, da ni bilo možno zapisati, koliko sredstev smo prejeli iz proračuna do meseca maja ali vključno 2 aprilom, ker je bil moj članek predan v uredništvo že prej. Izpise smo prejeli po praznikih in datum na poročilu je 5.5.2000. Moje trditve so se nanašale do 31.3.2000. Seveda to lahko argumentiram, saj mora občina nakazovati za delovanje organa za tekoči mesec in ne za dva nazaj, saj vemo, kako je s položnicami. Zato se za nenamerno napako še enkrat iskreno opravičujem. Iz proračuna smo v letu 2000 prejeli drugačno vsoto, kot pravi g. Kontič in ne mislim ga imenovati lažnivec, ker nisem član ZLSD, kjer določeni druge imenujejo s tem, kar bi morali pomisliti, če niso sami.
Tvoji bivši sodelavci so se nasmejali, ko so prebrali, koliko let si preživel v rovih. Nekateri se te spominjajo kot vratarja na Sipaku in še bi lahko našteval, a se ne bom spustil na tvoj nivo.
V	članku trdiš, kdo bi lahko bil zmagovalec volitev, v kolikor bi bile večinske. Bojan, ali pozabljaš, da je v politiki vse mogoče? Spomni se samo, kako ste trdili, da bo član državnega sveta vaš kandidat in so se na račun željene izvolitve vozile smeti iz Mozirja v Velenje, a vse zaman. Član DS je iz desnice, a ne, Bojan?
V	članku trdiš, da je moj vpliv odločanja zanemarljiv, kar je bilo prejšnji mandat res in zato je tudi občina toliko zadolžena.
V	tem mandatu nimam takšnega občutka, saj lahko os-taU člani Sveta Mestne občine Velenje, ki so v isti stranki kot ti, potrdijo, da so zelo veliko mojih predlogov podprli, tvojih žal ne, ker kaj razumnega in zakonsko izvedljivega ne predlagaš. Trdiš, da poznaš vehk ljudi, ki nimajo diplome, pa diplomante prekašajo v mnogočem. Seveda je pri tem g. Sever izvzet. To so seveda tvoje trditve, vsi občani
mesta Velenje se s takšno ugotovitvijo gotovo ne strinjajo. Zanimalo te je, kako bom proceduralno zapletal na naslednji seji ob tvojem predlogu. Javnosti je že znano, da sem predlog za razširitev dnevnega reda podprl, a žal vaši koalicijski partnerji niso želeli spregovoriti o tvojem predlogu in mi je žal, da ni bil uvrščen na dnevni red. Pri točki bi lahko razpravljali in bi svetniki ter ostali lahko marsikaj izvedeli, a žal ni bilo zadostne podpore. Nikjer ti nisem očital plače in ni potrebno obračati besed. Res je KS prejela iz proračuna približno omenjeno vsoto do 30. aprila, a namerno niso potrdili, da funkcijo predsedniki svetov KS opravljamo nepoklicno in profesionalno, ker bi ti zmanjkalo besedila za naslednji članek, kjer bi bilo zapisano, koliko sredstev je bilo nakazano iz žiro računa KS Vinska Gora firmi Franca Severja. Da ne boš izgubljal dragocenega časa, bom sam objavil, daje bilo nakazano preko tri milijone za izvršena dela, ki sem jih izvajal po naročilu krajanov pri izgradnji vodovoda Čmova. To bi mi lahko plačali tudi v gotovini, a tega nisem dovolil in plačujemo vse stroške preko žiro računa, saj so krajani nakazali že preko sedem milijonov za vodovod in ureditev ceste v Zgornji Čmovi, ki pa je lokalna. Bojan, vsak se lahko zmoti in če s tem ni povzročena materialna škoda, ni potrebno nekoga takoj imenovati za lažnivca. Sam sem vsa leta trdil, da podatki v proračunu niso točni, kar v zadnjem odstavku tudi sam priznavaš posledično, pa vas nisem
imenoval za lažnivce, ampak slabe gospodarje s proračunskimi sredstvi. S tem tudi prekinjam polemiko, ki ni plodna in ne bo obrodila želenega učinka. _M Franc Sever
Demagogija prve vrste
v 19. številki tednika Naš čas smo lahko na tretji strani prebrali izjavo Svetniške skupine LDS o sejninah. Ne bom polemiziral o njihovih stališčih glede prisilnega plačevanja (odpovedovanja) sredstev, namenjenih nepoklicnim funkcionarjem Mestne občine Velenje. Te prisile bi se morali zavedati takrat, ko so glasovali o sklepu, da se do rebalansa proračuna pripravi prerazporeditev in predlog prerazporeditve sredstev, kijih dobivajo člani sveta in podžupana. Podprli so ga namreč soglasno, verjetno v upanju, da bo rebalans šele konec leta in bi se na ta način odpovedali eni, največ dvema sejninama. Pa to v tem trenutku ni bistveno. Pomembneje je to, da mi očitajo demagogijo, obenem pa omenjajo dolžnost države in državnega proračuna. In to stranka, ki vse od leta 1992 usodno kroji višino in namen proračunskih sredstev. Prav tako LDS v Mestni občini Velenje od leta 1993 pa vse do danes vodi urad, kamor nekako sodi tudi VDC. Pisati o tem, da ni državnih sredstev za VDC in pri tem pokrivati resor tako v občini kot državi, je verjetno kaj več kot le sprenevedanje.
■ Bojan KONTIČ
S toplimi pomladnimi vetrovi se je dokončno prebudila tudi
kunigunda 2000.
v sončnem maju se ti punuja priložnost, da aktivno sooblikuješ njen razcvet v polno življenje. Ce imaš odpičeno idejo, koristno izkušnjo ali neuslišano žeyo pri oblikovanju programa, tehnični izvedbi, iskanju sponzorjev ipd. te vabimo k sodelovanju. Preprosto nas pokliči (041-395-725 ali 063/863-140) ali pa nam pošlji e-mail (kunigundaZsiol.net).
Poleg raznovrstnih organizacijskih opravil se ti ponuja še vrsta programskih področij, znotraj katerih lahko izliješ svojo kreativnost:
-	glasbeno-koncertno področje (veliki open-air rock koncert, manjši jazzy, etno, rock, funky ipd. koncerti v atriju KSC),
-	plesno-gledališko področje,
-	literarno področje,
-	vizualne komunikacije,
-	performansi,
-	moda,
-	TV Kunigunda in snemanje dokumentarnega filma.
Seznam je seveda vse prej kot zaključen. Če tvoje ideje presegajo tukaj zastavljen okvir, nas boš le še bolj razveselil/a, ponuja pa se ti čisto svoje programsko področje.
Najširši krog navdušencev se bo zbral v Mladinskem centru v petek, 2. junija 2000, ob 20h, kjer bomo skupaj poskusili oblikovati podobo našega festivala. Pridruži se nam tudi ti.
Ob svetovnem dnevu muzejev -18. maju
Zmagovalci so bili vsi
Velenje, 18, maja ■ V prostorih velenjskega muzeja sta Varstveno-delovni center Ježek Velenje in Muzej Velenje pripravila zanimivo kviz tekmovanje o poznavanju gradov. Nastopile so štiri ekipe varovancev VDC-jev iz Novega Mesta, Postojne, Sevnice in Velenja.
Tekmovalci in tekmovalke so se na kviz očitno zelo dobro pripravili, saj so vse ekipe zbrale enako število točk. Zmagovalci so bili torej vsi, ki so pri kvizu sodelovali tako ali drugače. Za nagrado so si prislužili lepa praktična darila. Ekipe in njihove navijače sta pozdravila velenjski župan Srečko Meh in direktor kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje Vlado Vrbič.
Letošnji kviz je bil tretji po vrsti, domiselno ga je vodil Aleš Oj-steršek, z njim pa so zaznamovali letošnji svetovni dan muzejev. Darja Fišer z velenjskega VDC-ja je ob tej priložnosti še povedala, da si želijo, da bi kviz postal aktivnost vseh varstveno delovnih centrov v Sloveniji. Najprej naj bi pokazali tekmovalci svoje znanje na
Nastopajoči so se o svojih gradovih dobro poučiii in na zastavljena vprašanja odlično odgovorili.
regijskih ravneh, zmagovalne ekipe s teh pa naj bi nato nastopile na finalnem tekmovanju, ki bi bilo v Velenju. Upajo, da jim bo uspelo to zamisel izpeljati že prihodnje leto.
■ Tp
^ C

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 21. maja:
1.BRENDI:	Gasilska veselica
2.P0DKRAJSKÍ:	Prav zato jo rad imam
3.ČRNA	MAČKA: Abrahamu
5.IGOR + ZZ: Te presnete mačke 5.LÍP0VŠEK: Vsega kriv Predlogi za nedeljo, 28. maja: 1 .CVERLE: Veselo na rajanje
2.K1\/IETEC:	Marjana
3.PLANŠARJI:	V coklah vsi na ples
4.PTUJSKIH5:Turbojodl
5.TRIM:	Iz dneva v dan
11 glasov 10 glasov 5 glasov 2 glasova 2 glasova
Vili Grabner
m&smimmmmmmmmmm»
25- maja 2000
OD VSEPOVSOD
V-V
KAK VAS 9
Na državnem tekmovanju iz znanja zgodovine
i zlatih za velenjske osnovnošolce
Na osnovnih «"ilah (jorica. Livada in Mihe Pinlarja 'loicda v mestni občini Velenje so sc zagotovo letošnjih rczuIlaUwz republiškega tekmovanja mladih Zgodovinarjev nadvse razveselili. MeU dobitniki zlatega priznanja so namret^ našli imena svojih učencev. Kar pel zlatih zgodtmnarjev imajo na šoli Cjo-rica; .šcstosolko Kolar, Marija Mihelak. Amelu Žrt in Tina Cenlrih so učenke sedmega, Sabina Oiimanovic pa osmega razreda. Najboljša zgodovinarka na šoli Livada je Ilona Jerií. učenka 8. rřizreda. osmosolec Fr'moi Novak (MPT) pa je med zlatimi zgodovinarji zasedel celo 5, mesto v državi.
Sabina, Amela, Marija, Daša in Tina so nam povedale, da so uspeh pravzaprav pričakovale. Za tekmovanje se dobrt) pripravljale n?i sreřanjih dvakrat
na teden pod vodstvom mentorja Zvoneta Me2a jih je. "Na^a Šola je p(»znana po uspešnih z^i^dovlnarjih In na letošnjem tekmovanju smo ta sloves udeleženke znova potrdile. Vedele smo uspeha, saj dokazuje, da nekaj znamf». De* limo ga z mentorjem, starši in vsemi, ki so nas pri tem spodbujali," so povedala dekleta, ki ' tako kol večina učcncev - nestrpno pričakujejo zasluzenih počitnic.
Primož na državnem tekmovanju mladih Zgodovinarjev ni bil prvič. Sodeloval jc Že kot šestoš^v lec in si tudi takrat za i/kazano znanje prislužil zlato priznanje. "Sicer pa sem letos sodeloval skoraj na vseh tekmovanjih in to uspešno. Ko sem izvedel za rezultate, sem se vprašal, ali so mi ležala vprašan^fa. ali pa sem res toliko znal. da mi snov ni delal» p4)Sťhnih prejilavíť. Uspeha
ZtatI zgodovinarji: od leve proti desni:
so bili vesela tudi mentorica Andreja Šiťer in starši.*"
11oni je poleg mentorico Jožic C Kumar pomagal v pripravah na najzahtevnejše tekmovanje oče, ki jo je oskrbel §c z dodatno literaturo. "Mentorica je stavila name, s^ima n» znanj«*. Vesela
sem uspeha in upam. da ml ho pomagal pri pridobitvi Zoisove štipendije, seveda Če bom zanjo predlagana," jc Se povedala l!ona, ki bo priht>dnje šť)lsko leti> dijakinja Splošne gimnazije Šolskega centra Velenje.
■ Tp
v
Poklicna In tehniška šola za storitvene dejavnosti SC Velenje
Podietnišlce ideje v poslovnih načrtih
Dijaki in dijakinje 5. letnikov programa tehnik gospodinjskih storitev Poklicne in tehniške šole za sttiritvene dejavnosti Šolskega centra Velenje morajo v okviru predmeta podjetništvi» oh koncu šolskega leta izdelati, nato tudi zagovarjati poslovni načrt za svojo piHlJetnIško zami* sel. To so storili prejšnji teden. Kot nam je povedal dr. Ivan Voršnik. ki poučuje omenjeni predmet, so dijaki tn dijakinje pripravljali načrte celo Šolsko leto, delovali pa sov manjših skupinah. ï/dclali so21 poslovnih načrUw, med knterimi imajo mnogi kar veliko poslovno va'd-nost in uporabnost. "Iz izkuk^nj vem. da v šoli ne bomo obliko-
vali podjetnika, ampak poskušam dijakíím le nakii/ati čim več teoretičnih spoznanj in jih nato píívezati v prakso." Avtorji poslovnih naČTtov so v začetku prejšnjega tedna svt.ije "izdelke" zagovarjali pred posebno komisijo na šoli. ta pa jc med njimi Izbrala najboljšega za državno lekmovanje Mladi podjetnik. Iz Šolskega centra Velenje se je tekmovanja pred tednom dni v Portorožu udeležila podjetniška skupina dijakinj 5.Cîa razreda: Vesna Lu-mor, Urška Dcšman in Mateja Potočnik, predstavile pa so poslovni načrt za zasebni vrtec Malček d.o.o.
■ Tp
S predstavitve poslovnih naértov v Velenju
Osnovna šola bratov Letonja Šmartno ob Paki
1 roko v roki - srečno šolski sklad
Šmartno ob Paki, 15. maja • Pravlj<^ da zdobnidelnostjo do-bij<» največ tisti, ki darujejo. Udeleženci dobndelne príre-dit>'e z naslovom Z roko v roki, ki sojo pripravili učenci in učitelji osnovne šole bratov Le* tonja, su se o tem Iahk4> prepričali sami. Ob poslušanju ubranega petja otroškega in mladinskega zbora šole, kiju že več let uspešno vodil Anka Jazbec, igranju učencev šole, ki obiskujejoglasbenošolo,ob nastopu mladih gleda H ščn i kov, so preživeli prijetno un) In pol nedeljskega p<»p<»ldneva. Z nakupom vstopnice ali prostovoljnim prispevkom pa so opravili Še dobro delo. Zbran denar so namreč organizatorji prireditve namenili ustanovitvi Š(»lskega sklada, z njim pa bodo pinnagali učencem, ki se bodo znašli v težkem linančnem položaju^ in ki žf\tj<' v slabših materialnih pogojih.
Kol nam je ob tej priložnosti
povedala ravnateljica šmarške šole Ncvenka Iloler imajo na šoli vsako leto do 5 do KI lakih otrok, katerih starši ne zmorejo pokrili vseh stroškov šoie v naravi, kosil v štili, nakupa šolskih p\")trcV^in in podobno. Že sedaj so jim poskušali pomagali po najboljših močeh, vendar je vse težje zbirali denar še za te namene. "Idejo o ustanovitvi šolskega sklada sc nam jc porodila ob izkušnjah, ki smo jih pridobili v projektu Upanje za Afriko. Na Šoli ga izvajamo že nekaj lel, z zbr<mim denarjem pa pomagamo Dejvisu - dečku brez staršev iz Zambije- Dobrodelnost, navajenje na pomoč sočloveku sodi tudi v prizadevanja za prijazno Šolo. Prispevki, še lako skromni, bodo osrečili naše otroke, ki so bili danes morda prikrajšani za kakšno izkušnjo, za možnost pridobivanja novih spoznanj- Hvala vsem dobrim ljudem. Hkrati jih vabim, da ostanejo pri tem z nami tudi v
Utrinek z nedeljske dobrodelne prireditve, ki Je privabiia v
dvorano kar precej občanov.
prihodnje."
Z vstopnino, ki jc bila prvi prispevek za šolski sklad. s<i zbrali i)5 tisoč tolarjev, v skrinjici so našteli nekaj več kot 20 tisoč SIT Ob koncu prireditve je tudi šmarški župan Ivan Ritkun obljubil prispevek občine v višini 50 lisoč tolarjev. Sicer pa nam jc
Hoferjeva še povedala, da naj bi sklad pridobival denar ludi z donaeijami, prispevki staršev, pokroviteljev, zapuščinami in podobnim. Seveda pa bodo spodbujali njegiOV<i delovanje še na drugačen način.
■ Tp
Kulturni utrip Šoštanja
V	galerip paniske koncnice
ŠOŠTANJ. 2(). maja 'V petek oh 18. uri. bodo v Mestni galeriji v Šoštanju odprli razstavo panjskih končnic zasebnega zbiratelja. domačina iz Šoštanja. Zvt)ncta Čebula.
V	kulturnem domu Svoboda
.SOS TANJ, 26. maja - Ob 30. letnici, se bo vdvorani kulturnega doma v petek, 26. maja. ob 19.30, prcdsuivil mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj. 75 let Zarje
ŠOS TANJ. 2. junija - Pihalni «ukcster Zarja Sošlanj slavi IcU^s 75-Ielnico ol'sloja. Ob jubileju pripravljajo vrsto prireditev, z njimi pa začenjajo naslednji peiek. 2. junija, s koncertom Zarje v dvorani doma kulture všošlanju. Slavnustni koncert se začel ob 19. uri. Naslednji dan, v	3. junija, sebiu^b 11. uri, na
Trgu svoK)de začel koncert mladinskih pihalnih c^rkeslnw. Siv delovali bodo orkestri iz Slovenske Bistrice. Nove Cioricc, Na-Zxirij, Šoštanja in tolkalisli glasbene šole Velenje. Popoldan ob 16. uri so po slavnostni paradi zaČ*ne igranje treh godb - Pihalnega orkestra Strass, Komen in Zarje, S<'Kjelovaia bo folklorna skupina Vandn>včki in šoSlanjikc mažorete.
I mkp
V Galeriji KC IN razstava fotografij
Tretja moč Rafaela Podobnika
V<!aleriji Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje vsako leto v reden program razstav uvrstijo tudi razstavo f()t<i{>ru!ij. Tako Ixidi» jutri ob 19.h odpHi razstavo barvnih foUtgrafíj odličnega fotografa Rafaela PtKiobnika« med Šalečane pa bmh» razstavo i ^lasb(» "pa-nesli" učenci velenjske glasbene šole« ki bodo zagotovo tudi tokrat pripravili odličen kulturni pn^ram.
Rafael Podobnik je mojster Totografije PZS, odlični razsia^jalec ISP in odličnik FIAP Ukvarja se tudi s fotografskim mentorstvom, ol^asno grafiko in fi>lografsko kritiko. Njegwe najniwej.šc fotografije iz cikla Tretja moč zajemajo bajke, skrivnosti, dvoumnosti in čarovnije, ki jih predslavljajti osebe, stvari, zuiznamovani kamni in krajina..,
Razstava bo na ogled dober mesec dni. V juniju v Galeriji spet pripravili kolonijo dlplom^miov ljubljanske ALU, ki svoje uscvarjanje zaključijo s pregledno razslavovVelenju nastalih del in podelit^jo nagrad. Vabljeni na jutrišnjo otvoritev zanimive razstave.
■ bš
PremogovnIkovo razstavišče Barbara
Barbara Demšar med nebom in zemljo
v stekleni direkcUi Premogovnika Velenje so 9. maja odprli novo zanimivo razstavo. Tokrat se s svojimi deli pre<lstavlja Barbara Demšar, dipl. likovni pedagog iz SkoQe Loke. Slikarka Je za sToje delo prejela številne nagrade na Ex - temporih, s svojimi deli pa vnesla svežino tudi na hodnike !»teklene direkcije. "Slikarsko platno je dejanskonst materialncgći. Naslikana abstraktna slika dejanskost ne mim etičnega. Tako težko doumljiv prafcno-men, ki ga jc i/ najhilj skritih vizij slikarskega videnja, v dejanju slikarske poleze, priklicala Barbara Demšar, gomila jc pečat in odprla vrata, rckoc. da je stopila med nebo in zemljo. 'Ib je vmesno soočanje s slikovnim nosilcem, s predčasnim bivanjem, v kompozicijski dualnosti posejani s piklografskimi znaki. Vse se razliva v neizrekljivi izkušnji sijaja nerazpo!ožljivega pogiTvora z dušo. ko slika p(»stane prostor gkîbokih psihičnih vezij, ki se kopljejo v Iwanski svedobi sonca in lune...," je v katalog, kije izšel ob odprtju razstave, zapisal kritik Milan Kres. Razstava ho na ogled do 9. junija 2(X)CI.
■ bě
"Do želenih knjig.«.
v pc^vzeUvu intervjujii, v katerem sva z Bojano Špegel govorila ovclcnjskiknjižnici,je prišlo do (domnevam) lapsusa calami, ki bi na zavod vrgel kajčudno luč. čc bi bil p("»datck točen: pri opisu dejavnosti v letu 1999 jeizpadla besedica Več", iz česar bi se dalo razumeti, da 9.(XK) izpt'isojenihknjig predstavlja vse izposojeno grad ivi> v lanskem lctu.Izpt>soja seveda ni dosega samo 9.n(H) enouampakseje glede na leU) poprcjzii toliko p<wečala in se ustavila malo pred Številko 224.000, kar predstavlja povečanje za dobre 4%. Mimogrede: v letu 19^>9 so si brald samo v Velenju izpo.sodili prvič več kot 200.000 enot (natančno 201,027; v ŠošUinju l.S.070,vànartnom 7.795).
■ Lado Ptanko'
10 KAS CAS
FESTIVAL
25. maja 2000
i^s^m^n Eiiimg [iiiMm m
Kaj je festival Dnevi mladih in kulture
i)nçvi mUnlih in kutlun 4W ie lnulicùm<tUnffsiivttU A/yn od w<jo lacttliut orgiinHîra ^nhStí sluifvnlskŠ khth. Ijia 199! srjfAkupi/ifi iiudnUov zft/ifiť/ijak/u-oflfifoh net siuiltrtft/m Imtcn n<tàn pniznotttii inkmtni (fun miaihs/i 25. maj in w tslega !ii<t ar Je ť/wihirvni kiiuceft nn \ elenj<kkm f^ruin,
/ mzpi)di/in Jufcfisfcmjeje iígi*nfli> UuU prmnomnje dnem mhdiMi. fesinfilptije iKitû. xri/jein pnjznoifinfii inlih <ittsri in kidnm. h enmlrnís-nef^C' wJc nušinina ifíj<ine\'nej(a. prizuá^řn do^jítnjmzdrrMii poívkm mc' srn. (ifiunoprítíjn^fy/v/ an-edn usMjíi vtlertjM gnui, fá s čudoinim nrnjem elajť<klh^ťn ktíffrenni in filedniiih prtistor. veliko ttlfnínj prsdgnid'jm po	\WJe rtfck končen^
RíieňJ nu fesíň-úh íi> .w ve/fno k<w<'ťfr/, fncrnj.'f//as-elfio IťrvM n^ k. ytfídnje/n (\i.<r/ pd »> àù^/jonje pof>e-.ftrífe Indiglidfílifkťprtdsuive, imtcrni.^ke maiuvt, p<tiifir'no dognjotye, okrofilc inae s ifiiuJeiiL^kopmh/inwukri...
Níímťn Dncvuv intudi/i in kuftiiK je v iiflcfíje in iijcgoiv HrSti nhíhco pnpefjaù neiíhiNurino ktilfiini, liste iimeinike in njilun'o deh, kaierrffi bnz te^ fisUvnIa ne bí bi/oinořpn ncínih*!! lidvti.
i^hkejtnpcirtennjr íiididepňo, âu se nafesin'oiu lolikoprndsK^ijt inlaďi, Se neutrfjmijem lunclniki. h nn zíi^eihi fit-oj« iimi'in/ikep'iU tokfne pn!oSni*Sli h <liàkn ntijj«j'>. Tnkr> vinjtnhat mr Ipto naÁ d/tJini zatfjv drufim'en vf icr. ki prtfífsc ytt-ií. inlae/iistne in neofwnicnjene ideje, prvdjsuiví.i' nein/eno i/i numin zostje ludi kakšno niAO

Zatika Klemene
Program fe&lwafo štrlele, 3S.S.
U>.(X): VscsUr/cnf^ki literami muiatoii - iilrij :iJÍ Uom kuliurv)
2K01: Oivwicvfesiivjtj (grad atrij ali Jam kiiliufc) projekcije foiDgrafiJ, i7»<J knjige prcglcdnkc vseh de» scIihfesliv-jkivDMK
P«telc, 26.5.
17.IXJ: < >kri>^b niivâ na temo Beg Mo^i^sniw i/J^)iiiic: bludem, okolje, kadri, podjetja v kokainem i^riKvSju, plaCc. ^tuJij Lti^ delu, ipd ;ho(dPnkd
I9.fX): Koncert klasične íílasbe. koinoint progiam, i?vujald Aiia AvKirSck & Sanja Mlinar. Lojco "nimažA Dejďn rnmdc.beniďfnin Tirnul & l'ína^>crdin A Uta !3kuínwk. Mírun ^uincênik ík loni VerTClak & Fnmjo ('«^^Hc Milju /.^(kvoc: glasbena ^la Fmn K<>riih	^irgclska d^^>^ana glashvne ^»Ic
2I.ÍK): Rock iu'tncerl ; New wcl kojyk. Res Nullios, P^eho-paili. EM<»Jackson, Nlnilomanke
Soboto, 27.5.
lU.lXh Tradicwiialni turnir irojk (košarka) in ^u^lirv«xíl^ojki;igfl^prí ha/cnu
session (puradnoialksinjc) v btv^m velenjskem (cínem haivnu I l,()ř); lek mladih <id Velenjskega do Šaleškega gradu
14.1X): (yjer kuttura. tekmovanje v mre^ili igriili. DVD prcvtvnjanjc, projekcije, konfcrvncc na dul|4ivo. Mladinski ce nic r Vdeiijc
Nastopi uliCinh j5l:i4ienikov. ra/ne lokacijc po centru mesta Vcienjn (Cankarjeva tiHci. Titov tr^) UI.IK)do IJ.tH): Deluvnice na Velenjskem (iractu - literurna, glishcna. gledališka, likovna ... 14.tX}: Na*il<>pi manj:^ih bkupin Kao:/.	co .... (bjAsn« "I* Kate sc^ion)
21.(X): Veliki t!^dÍdona)nÍ rock koncert nn Velenjskem gradu (I^leía dvorana). 7 nastopism tockt^ipin New Model Army{C>B), Demolition (iriuip, Alterra
ELVIS JACKSON (i^dovičina/SLO)
Spl(k<ina csTorljđ i^huianja '^kaja in celo swln|a (cr k^n^biiiiianili imen V stilu kakšnih Mniílyn M.in^on, tudi pri nusrojevjsjdirtc..štirje/a-havljaCi s priinor4:ep konca pod imenom Dv^J.Kksm	p;inv
difj.ki pa ni padbkjr tako/neha. Pt' I /;}metki sedanjega poceija El-vis JjeksiMi V) se jítí^iU 9c v delu <JcitpÍnc Seuffy Dojt<. Po ra/padu le-leh jc osredn;j (Igiin skupine, hohnar HqMí {titdi orgaiM/at^« kon» cel lov naajdo\'skvgi>rÍških brdih), kmalu poÍ»«kaj Crika na basu, Boštjana na kíiari In odli^iiejza pevea Budo. Dvh dni pred piLstno «•Jiololeta IWHsulfamic Inkoprviii vddili v omenjeni piMavi, Na piiMno sohoto pil \o ÍticH v jlirskohi-siri^kem MKNi^.jii íe pr/i koncťri 'dvíjpaj /goienjsko-Jiiipino Grom-Qívis .laeksi>n odlikujejo ne-'^>nCno/j|\jvljasivo. iskrivi in dr/ni arajižmaji. odííčno mii/ieiranjc in dnhrs'nu meni enUi/in<aii.i. Pantje sov kmtkem ^sii in zahvaljujoč «Ji-kom, katere«»NI ustvarili /.orjuíni-/acijo koiicenov. km.i lu obredij iie« viliieodre pri nas in v tujini. Uihko hi celoa'kii, da v zadnje p<)l let:i ni bilo puiikovske vejîehce na kaicri ne bi nasio}^li. Enomiiio i^ievilo nastopov jv skupinu oderaki» lit rdi loin ko k temu de j.srvu pn^ie jemo te nji» hovo nci/merno 'ab jvlja^ivo in ko-munik.itivnost lahko Elvis Jackson nc^ipomo uvrstimo nfed skupine, katere ie prc/po^nijno potrebno videti v >ivo!
RES NULLIUS (VelenJe/SLO)
Rojstni dan skupine se^vduljnt scptcmlwr lO^/J.ko s«) vdoma^Jem mesiii odigrali tudi «vo| ptvl kon-ccn. Leta I'^Vl w nrfsi<»piii na No* veni Rocku, Kkup;ij 2 Nick Cave-om m njeçc)viini l'he Bad Seeds. NjihiTi» piwnec / nasksvk>m"Nti One Can Like Fhe Dranimer Man" je ieta IW.^ in bil leto kasneje proglašen najbolje rock&roll plotfo y(l-ih pri nas. Dv^ leti ka.s-neie posnamejosvoj pmvide«w|v>l
/A pesem "Straignt jo Heir, skony i.stoča.'^no i/ide tudi dru^a pUisCa / naslovom 'DeatI lovv n Di)^s", Septembra isleya leta Res Null tus/i drugî<^ nastopili na Novem Uix*ku, tokral k«u gostje veicra. Kasneje jc v «kupini nastopila krajš:i kri/a.
zapustila jo je namreč ritem sck-eija. l 'spclo jim je najri tsirvziio zamenjavo in tako ponovno ^oříveil. Njihovu /adnju<'D ploSCu je i/Sla letu lOy? pri alořbi Státem. Nashiv i/delka y: "Zdravo jc bili divji". OdllkujejojoodliCna bc» sedila v sU»vcnskem jeyiku. Ire-nutn«^ fanije pripravljajo nov male-rial xû pít»ii>, kj bi naj i^o^laiiC letos.
NIMFOMANKE (Velenje/SLO)
Nitnfomdnkc so mlad lokalni bend.kise ^e uveljavlja nasliAcn-ski ii>ck sceni. Njihm'j gla.s|ia tenie-lii nsir<vk&níll'<cniSíLih ii'HVIh. Na trenutke >ipomÍnja n» legendarne hrvaške prvake Majke in A/ri> pa tudi na <onarodnÍ4ke Res Nulliu>s ki eo jim v ouii7ik> opon» oli njiluna glasbeni poli. Vsi i<ksti pri njilK«vi avtorski jilashi so v vi» »venskem jc/iku.
ALTERRA
(LJublJana/SLO)
Alterra jc leia I^Wiz prekaljenih gla.'ilîcntkov, ki i^dcjov^islii nekaj nwcga o/Jfoina ^cÁígii. hvenee bi naj i/.<el junija let<.>s in siccr pri nemški neodvi«;ni /uioH>i Cel il.íppy l^coids. /elookiuno.
NEW MODEL ARMY (Velika Brrtanlja)
Skupina je nastaU leta l'MI. v Oasu punkj.v Bidafordu, Aitglíja in se ]H>iinenovjla p(> revolucionarni Vinski Sira I'honnvsi fatirla» in < Jli» veria Oomwella, S svojo punk'tolk/r^Jck ^e je ii: na
prvem albumu«»hmib proti tedanji politiki vkuki in se posti^vila obstian del js'skemu razredu. Po pr\'eni nastupu *0 podpisali pogodbo y
/aíiůnisk«" ha^o EMl Reainls.
Skupina je vedno Cedila punkov-skim koreninam. Čeprav s precej Ca^tvcnimi l>escdili in se nik<ili ni predala k<îmercionaln<ïsiî. Njih^wi albumi bili vedno vis<^o kvali* telni in ra/nolíki. vendar pa ni«o i?gubili originalne^	De*
cembra jc skupina jVidpisala p^igiidbo i. Epie I^cokIs
Januarja 2iK)(i so Neu Model Army Í7daÍÍ svoj n3jn<>ve].^j albtini r naslovom »Eijihi«. ki odraza fcveřiuoinv/nemirjenje - jc odli(^na kdekdja n<»vih pesmi skupine New MvkIcI Army,
Legendama sk'U pi na prihaja v Velenje. kjer bt' odigrala 'cvttj vUini koncert v Sloveniji, ki ho /.ti nameček <e brc/vstopnine. Ne velja jih /aniuditfl
NEW WET KOJAK (Združene države Amerike)
Ameri^^ka skupina New Wet K<s-j;kk je nastala kot stnin^ki piofckt Scotia MeClouda ín Jdmnvja lem-pla, ki sta bila čbna /nane skupine Ciirls Acaiiist Boys. Prvi album jc skupina izdala leta 1995 pri rak^řbi loueh&Clo Rccord.s. dtugep pa leta Le-ia ncwi naslov »Nascv International««. Iretji. /adnji album z naslovc»m »Do l liin^s« je skupina izdala lasnko leto.
Moto «kiiplnv je. da \'se stvari počne spontano, lorej tudi gla«bo dela popolnoma spontano, t^aka.
da so komadi /teli in praví, preden jih lansira v sviil, Njlhwa glasba irXtreva arog.<nco in ukvarjanje i njimi s.imimi. Se vedno se zavedajo, da »nikjer«. Njilu^v-a bese» dílateřko v/;iiueiHo xa re'^. amp;ik verjetno je ravno to bisivo; da <'ni HjnMspjiih niinajtv namena, da hi jih jetnali resno. PieprtAio prepustijo stvuj em, da se /godijc> same od sehe.
Na kratko, njihova glasha je mešan iea^premcinb ray |íolořcnja. temnih /Siikov in na prvi pogled nelogičnih besedil. Zanimiva nicianiai, ki jc ne velja zamuditi!
DEMOUTION GROUP
(Brežica/SLO)
DEMOU MON (iROUP so v sKvvenski glasbeni areni prisoini od LClA I98A, koje bila asianovljcna njihova pr,«skupina (/ASTRBA-J PR'S, V tisiih c^asih so igrali si-m(>s\ojo pne^nia>funka. [ninka ín |x>pevk ter I Aid i dve LP pl<*WÍ. Leta
,11'R'S razširila v veC smeri, zanidi tega so u«ian«ivitiveC frakcij,/notraj katerih so ustvarjali glasbo neod-vj«no«xl maliCne skupine.
Danes edina preživela frakcija deluje pod imenom DEMOLI-nON <îR( )UP. Lc-ti Sil kmalu po ustanovitvi (1^X7) podpisali pogodbo s tedaj najniiíčne italijan-
NBWWETKOJAH
dnevi mladih in kulture


sko nciKÎvjsno	CRULS-
IN'1 H.ARA. Ainjo t/dali dv« pMii ter imeli t^tcvilne koncerte tako domu kakiJr v tujini. Med pcmtcmb-nejSimi fetitivaii naštejmo vimo; SAN REMO Rock '88, BARCE LÍ)NAB1ENAL'S7.BERUNIN-DEPENDENf:E Days 'W, DRUGA CitîDBA "Rft. itd. Ra/ melje / ^Io^h^sc je ^^ndi komercialnih 321 hkv zaostrilo ter ki^nCnk> / raAiotom pogodbe leta 1901. S tem sc je profesionalno t^dd^jc DEMOLITION CiROUP /a klju^ilo. kai je omocočilo prehod v n*»vo. svetlejši) ustvarjalno dol>i>i
(j|as3>a demolition groupjcwdno bila /mes različnih stilov, skupni inienovalcc pa jc prepoznaven vi> kal, riKk in funk kitare, v druibi ene najboljših skivcnskih ritem sekcij 1er i/jemnega !<iksofona. DE» MOLînoN GROUPMitoilusira-eijo potrdili na već kot .V)() koncertih'v zadnjih ^siih krtih.LL-ta i/ide i/jeinna CD plosCa •Deep IVue U>se< .PloSi«> sta /u-zjtamovaU ludi dva vtdeospola ^ojimo^^im^• in •Yi)u Never ('ry«>. Demolhion Group so leto 1996 doČ;ikali številnimi nominacijami in nagr;HJami tako publike kot kritike. Naslednji niwialbiim,kisog;i |Viimenosali >>NcovangelÍj«', je izSel ol> njihovi petnajsii obletnici in jc svojevrstna napoved celovečernega filma »lemni angeli nsodc<' v regiji Podgiîr^ka. I re nu mo pri prav« Ijajo glasbeni niaterial /a nov album, ki bi naj bi luč dneva ugledal nekje je.seni letos^
PSYCHO - PATH
(Murska
Sobota/SLO)
Psyclu> Path so ixl sjimlli /nici-kov, ti Segajo v lelo 100.Í, ćc se naslonimo 7goIj na ime Psjeho-Palh, /asvdno i/bral i drugaC iio gla.sbeno p(U. làkiat so nosilni člani 'Ovupin
Mmm MM iitf ■»♦»L?! i âmà	^t; »♦iwn tma pA
p )	iniT llN C «US • FR« N^njmifM^i «W lyi «q
'íSXuMfá] 11 ♦sÉi iriM-K niíMOin ♦iiQi dMi^H« taÉH mk-
"NWMDDELABifÏEMOLffîQN CRDUP>ALTCRRA-Mr*?nri» ^
oman
Psihopati jn KS.rW,?,"opremljeni" /Ixipnimi kcffiecrtnimi izkušnjami, pridobljenimi v avslrijskth in inad^ai^kih klubih, pričeli graditi na p^ilu radikijlnein in naelektreno inleligcTinem, hmpno kitarskem /\oku. rpn^vičenovztrajanje Meli (vetkal). Jerneja aka (lenr>ja (kitara), Denisa (kitara), Mateja i), Janezi (bt>bni) in zvitfncga upiavlj;.]ca Stefana na svoji poii. seje daiics. sedem let kasneje, izka* mlo k«3l upi;ivíécni' Ín edln<3 pru-vilm>. Sk>venski rokerji so posebni vdojenjanju glasbene îiirine, imajo lï^cbnnst. ki jo prenuvejoredki, ter

izostren smisel za minima IÍ/cm, ki je vedno priniten v gljJ-^i, in ie po« «bej v grafični jxtdobi naslovnic tet na sptetnnih t^kovinah. Ustvarjajo poglobljeno, skori«j filmsko glasivi, ki pa je v>e prej kot pom-pi.)znaalispekiakuiarna.Kt>in;tL\4č za "plesno predstavo" lerminaPi istoimenski v /ivo pHi^nct album bo izAel pomladi leta 2tKXI). ki je pa ïsiinoi'alohiii^kjh pMKtvigih • izdaji albunnA "Jiu Jitsu" in "Au.
ltH;ro(ie"(lW)) njihiW irvtji glo.-..
hcni projekt in verjetno Ittdi največji glasbeni i/ziv doslej. Giivora je seveda o^lasbenem scxielovanju in ^Jvi spremljavi rock skupine v plesni drami, ki % dinamično odvija v zaprti koeki \?. pleksi stekla. Kmalu tudi na g<sti>sanjii po Evropi! V sedmih ktih inteii/ivnegj delovanja si prislužili številne k> Mirikc in priznanja (večkratni ^loHt-iiiki nagrade nuj n»ck beiidv.Skne-niji - leto 1W7 in l'^W),|>csnn imajo «ibjavljcne na številnih kompilacijah dom.i in na tujem, v lasi m regiji H) |K>sneli dva video (Dehydrated in United Fuckers), nedavno sii na mm filmski trak ove-kovofili iretji vid{;i*ïpoi pesem No Fi (reřija lzio< Zupe. aviorvt» deospuu frakcije Laibach .^(K).(llKI Virsehiedene Kravsalle), priprav. Ijajo se na snemanje «pota zi pesem Air Ragerv katerem kot goslujiwii vokal ftKiuluje Seoti MeCloud Iz skupine CKfls Acain« Bovs. ki je lek-stovno sodeKval tudi pri odmevnem projektu leiminal.
eusBBuSounuui
KORIM KOŽHJSn ilUDEHrsn KUlt
vabi na
KONCERT
komornih skupin
ob Dnevih mladih in kulture TinaÏRDINJarfa Tina ELAZINŠEK. ilavla Benjamin PIRMAI kontrabas AnaA^ERŠEK, klavir Sanja MUNAR, klavir OejanTAMŠE, tolkala Tomaž LOJEN, tolkala Mi^a ZGAVEC. pozavna Toni \RZELAK, pozavna Miran ŠUMEČNIK, pozavna Franjo CESAR£C. pozavna Orgelska dvorana glasbene lole Velenje
petek 26.5,2000.ob19.00
VSTOP PROST
SPORED
JOHAMNGEORGALBRECHTS-8ERG:R
PartilavC-duru Tina ŽERDIN.harla Tina 6LA2INŠEK, flavta Banjantin PIRNAT, kontrabas BILLMOLLENHOFř WsKzking, víbrafoi MATHIASCHMITT Ghanaia, man m ba WOLFGANG SCHMITZ Tango tango, tíuetbaleríj Dejan TAMŠE, tolkala Tomaž LOJEN, tolkala Ař^ON DVORW< Slovanski pies v As-duru, klavir štirifoćno PRIM02 RAMOVŠ 2X2, klavjf itifiročno AFTfHUR BENJAMIN Jamaican rumbra, priredbo za klavir Itiriročno: Joan Trimble Ana AVBERŠEK, klavir Sanja M U NAR, klavir GEORGE (3ERSHWIN Portret za átirj pozavne JEFFREY AGRELL Gospel time Mitja ŽGAVEC, pozavna TomVR2LAK, poavna Miran ŠUMEČNIK, pozavna Franjo CESAREC. pozavna
Prva desetletka
v četrtek 25.5.20DO, 1m> uh 21. url v atriju velenjskega strada olvu* ritcv ^»sef«}?! fcvtivsda Dno1 mladih In kiiMurc*. Dtvorifev hi>po>piv mil imti knjjdc l'rva ckscđictkii. ki jo izdtga ^uleski iiuf1<iir<ki kJuh. Kri|i)icn obscun podiitke o vseh doseriui^llli festivalih, Nu odru nas bo /JihnvnI Klemen Pisk In j^hjuk Irío In predstinll ^^ ho pn^am fcsthala v pričakovanju. ObciA se torej «n jep voč«rzjifo scnant pri* dm^Jtc.
■ Dražen Markovič, predsednik Saieškega študentskega kluba
——▼
HOROSKOP
Oven od M do 214.
Dfžilc obljube, ki sle jih dali ivojim sodelavcem. V nasprolnem primeru i\ boste nakopali več problemov kot ugodnosti. Ljubezen: poslušajte, kaj vam hoče povedati partner in ga nikar venomer ne prepričujete v svoj prav. Pomembnejše kot do se strinjate je, da se navadite drug drugega razumeti in spoštovati. îo ob vaši naravi ne bo lahko, a se do. Nobena sprememba ni lohka, a tokrat se vam res splača potruditi.
Bik od 22A do 205.
Po dolgem čosu bosle polni energije in vitalnosti. To se vam bo videlo že na daleč. Sicer pa boste znali koristno preživeti vsako minuto. Ker se boste dobro počutili, boste dobro voljo tresli povsod okoli sebe, zato se zna zgoditi, da boste nekomu postali silno všeč. lo vam bo najprej pokazal diskretno, saj ve, da ste vezani. Kako daleč boste šli, je odvisno samo od vos - dejstvo poje, da se že nekaj časa obnašate, kot da si želite vsaj bežno avanturo. [}vojď(aod21j.do2U.
Zelo boste nemimi. Želeli si boste več svobode, kot si jo trenutno lahko vzamete, kar si iz različnih razlogov niti ne upale. Prilegel bi se vam vsaj nekajdnevni dopust Če je le mogoče, si ga privoščite, o stroških pa raje ne razmišljajte, saj imate dovolj denarja, da še vedno lahko dobro poskrbite za svoje zdravje. Preden boste v naslednjih dneh očitali partnerju, daje hladen, se vprašajte, kaj ste naredili zato, da ne bi bil. Šele potem sprašujte, sicer bodite raje tiho. Rak od 22.6. do 22.7.
Veliko vaših misli se vrti okoli denarja, kar vas bolj ali manj spravijo v slabo voljo. Bolje bo, da o tem ne govorite preveč, soj tudi v sedanji situaciji velja, da bo čas poskrbel za vse. Sicer pa se stvari že vrtijo vam v prid, kar vos bo v to še prepričalo. No ljubezenskem področju bo vse lepo, romantični in nežni boste kot že dolgo ne, kar bo še najbolj veselilo vašega partnerja, ki bo vse, kar mu boste nudili, vpijal kot žejna gobo. Zdravje - povprečno, saj še vedno prebolevote rahel prehlad.
Lev od23J.do23.8
V naslednjem tednu se vam bo zgodilo veliko zanimivega. Zelo roz-gibono in dinamično življenje vas neopazno izčrpava, zato ne bi bilo odveč, če bi se zamislili nad vašo pogosto utrujenostjo. Če si boste vzeli dovolj časa za počitek in še naprej pozili, kaj boste doli v usta, bo kmalu bolje. Če bosle znali poskrbeti za sprostitev in tako obračunati s stresi, po še bolje. Zato je tudi prav, da se pogosto odzovete vabilom no zabave, le z opojnimi snovmi ne pretiravajte. Devica od 24. a do 23.9.
Za vos se začenja zelo plodno obdobje. Uspešni boste no mnogih področjih, še najbolj pa no poslovnem. Vse vam bo teklo tako gladko, da boste kmalu pogrešali težave in izzive. Potrudite se in vložite vse svoje moči v dosego željenega cilja, ki ni tako daleč, kot se vam zdi. Kar se tiče čustvenega področja, boste še vedno hladni; kaj ko bi enkrat za spremembo poslušali srce in prenehali pretirano razmišljati. Tehtnica od 24.9. do 23.10.
îudi če boste večino časa preživeli kar doma, kjer vam bo zelo lepo, se ne boste dolgočasili. Lahko se zgodi, do se boste lotili preurejanja stanovanja, saj vam bo ista rozporeditev pohištva in barve sten počasi presedla. Zal se lahko v naslednjih dneh pripravile na nekaj prepirov z domačimi, ki bi sejim, če ne bi imeli loko dolgega jezika, z lahkoto izognili. Pri finančnih zadevah ne tvegajte preveč. Tudi počasi se
âcorpijon od 24.10 do 22.11.
Pravilo postavljate čisto po svoje in se pri tem ne ozirate no to, kaj čutijo drugi. Niti opazite ne, kako se morajo vsi okoli vas stalno prilagajati vašim muham. In če kdo od njih ni pripravljen storiti tako, kot si želite, že vihate nos in kuhate mulo. Dolgo vas ne bodo več prenašali, zato se raje malce vzemite v roke. Boste po uspešni poslovno, saj se bo voša denarnica v naslednjih mesecih precej okrepila. Tudi po zaslugi vaše trme in poguma pri poslovnih tveganjih.
Sblec od 23.11. do 22.12.
Zelo boste nemimi. Želeli si boste več svobode, kot si jo trenutno lahko vzamete, kar si iz različnih razlogov niti ne upate. Prilegel bi se vom vsaj nekajdnevni dopust Ce je le mogoče, si ga privoščite, o stroških po raje ne razmišljajte, saj imate dovolj denarja, da še vedno lahko dobro poskrbite za svoje zdravje. Preden boste v naslednjih dneh očitali partnerju, daje hladen, se vprašajte, kaj ste naredili zato, da ne bi bil. Šele potem sprašujte, sicer bodite roje tiho.
Kozorog od B.12.ib 20.1.
Ljudje bodo spoštovali voš močan značaj, vam pa bo to silno ugajalo. Da bi vsem pokazali, kako nezmotljivi in genialni ste, ne boste pri svojih določitvah odstopili niti za ped, pa čeprav boste morda s tem naredili več škode kakor koristi. Denar - nikar tako močno ne zatiskajte pasu, saj vam še ne gre tako slabo. Življenje je kratko, zato ga je treba živeti. In pri tem prisluhniti tudi drugim. Partner si bo želel več živ-
ljenja v vas.
Vo(kKirod21.1.dol92
Ker boste dobro razpoloženi in vedri, se bodo tudi drugi dobro počutili v vaši družbi. Če boste organizirali kakšno zabovo, ali pa bosle nanjo le povabljeni, bosle vsekakor blesteli. Partner bo spet malce ljubosumen, o mu boste znali odgovorili na vso zoprno vprašanja. No delovnem mestu vam dela sicer ne bo zmonjkalo, o ga boste kor z lahkoto opravljali, soj se ga boste lotili s prave strani, finančno stanje bo solidno in nič več. Ribi od 20.2. do 203.
Ne rozmišljojle ves čas le o delu, soj je jasno, do se mora vsakdo tu in tam tudi pozabavati in tako pozabili no težave, ki jih je vedno dovolj. Vaše si boste kar preveč gnali k srcu, zato boste še toliko bolj potrebni sprostitve. Včasih pomaga, če se nagradite sami, morda s kakšnim kosom garderobe, ki si ga že dolgo želite. Pri tem se ne ozirajte na potrebe drugih, saj ves čas skrbite le zanje - sedaj je čas, do se začnete imeti radi.
Horoskop šopki 2
Morda ste že Tedaj želeli za rojstni dan podariti slavTjenlci aTi slavTjencu šopeTc, Id bi biT drugačen. PredTagam vam TiorosTcop šopeTc. V prejšnji številTci Našega časa sem vas seznanila z osnovnimi značilnostmi Tioroslcop šopTcov. Danes vam predstavljam značilnosti tistih Tioroslcop znamenj, Id še niso bila predstavljena.
ime znamenja	čas	element	barva	cvetje	drevo
oven	21.3.-20,4.	open!	rdeča	kovačnik, osai	iglavci
lev	23.7.-23.8.	ogenj	vse barve sonca od vztioda do mraka	sončnice, ognjič	palma, lovor, pomarančevec, limonovec, mirta
devica	24.8.-22.9.	zemlja	momarsko modra, zelena, temno modra	vse majhno cvetje živahnih barv, npr. anemone	orehi, mandlji, lešniki
tehtnica	23.9.-23.10.	zrak	vsi odtenki modre, rožnata, svetlo zelena	modro cvetje, hortenzije, velike vrtnice	jesen, topol
škorpijon	24.10.-22.11.	voda	temno rdeča, kosîanleva	geranije, rododendron	vsa gosta, grmičasta drevesa
strelec	23.11.-21.12.	ogenj	temno modra, vilolična, škrlatna	nagelj	lipa, breza, murva, hrast
kozorog	22.12.-20.1.	zemlja	temno siva, čma, temno rjava	bršljan, trobelika, divja mečeha	bor, brest, tisa, nešplja
vodnar	21.1.-18.2.	zrak	tirkizno modra	orhideje, mimoze, trobentice	vse sadno drevje
ribe	19.2.-20.3.	voda	morsko zelena	lokvanj	vrba, figovec, drevje,
ki raste ob vodi
Ker horoskop šopTci v našem prostoru še niso dovolj uveljavljeni, so pa trenutno zelo modni, je prav, da obdarovancu razložimo pomen šopka. Seveda z njim TaTiko razveselimo tako mlajše, kot starejše slavljence.
■ Nataša Dolejší, dipl. ing. agronomije
NATAŠA DOLEJŠU.p.
Goriška 40 3320 Velenje kulturacwsga telefon: 041/269-707
3
Petelinie ^
Jože Melanšek, vsem znani predsednik PD Velenje, se pridno potepa po hribih in planinah, pridno tudi fotografira, pred nedavnim pa sta se oba s fotografskim aparatom vred izkazala. Dva sta bila tudi presenečena in prestrašena, na srečo eden od njih ni bil aparat, pač pa petelin in to divji.
Marsikaj je Jože že doživel, dogodek s pobočja Uršlje gore je pa vseeno nekaj posebnega, ne zgodi se namreč prav pogosto, da te divji petelin sredi gozda preseneti dve uri po poldnevu, ne po polnoči, da ne bo pomote. Presenečenje je bilo popolno, prestrašenost dvojna. Med prijetno hojo je namreč pred Jožeta
nenadoma skočil našopirjen divji petelin. Bilje prestrašen in "divji," prestrašil seje tudi Jože, a je vseeno našel toliko zbranosti, da je izvlekel aparat in pritisnil, na koncu pa popustil, saj se petelin ni umiril. Umaknil seje Jože, petelin pa je neizprosno branit svoj pros-
tor, saj kasnejši poizkusi, da bi mu se še enicrat približali, niso bili uspešni. Svojo skrivnost je obdržal zase, Jožetu pa so ostale foto-gi'afije na (ne)prijetno, vsekakor pa nevsakdanje doživetje.
Otroci poslikali Zibko
V Erini Zibki otroke vedno prijazno sprejmejo, saj je to trgovina zanje. Zato so se odločili, da prav otroke povabijo in skupaj z njimi poskrbijo, da bodo nakupi taki, kot si želijo vsi, prodajalci in potrošniki, prijazni.
Usposablianje za varstvo pred požarom
GORENJE - Zakon o varstvu pred požarom ter Pravilnik o usposabljanju za varstvo pred požarom zavezujeta delodajalce, da morajo usposobiti delavce za preventivno ravnanje v smislu požarne varnosti. Donedavno pooblastilo za to strokovno delo so imeli številni izvajalci, med dri^im tudi gasilske oi^anizacije, ki so si pooblastila pridobila. Po sedaj veljavni zakonodaji in uredbah pa je Ministrstvo za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje, pooblastila le redke izvajalce, ki izpohiju-jejo pogoje - registracija za izobraževanje odrashh, strokovne kadre ter tehnične pogoje. Vsekakor je tudi sedanje izvajanje povezano s strokovnjaki s področja gasilstva, kemije, varstva pri delu, elektrotehnike idr. Razen za interne potrebe nekaterih specifičnih organizacij (Premogovnik, Gorenje, Termoelektrarna) ima v Šaleški dolini takšno pooblastilo Ljudska univerza Velenje, ki lahko sodeluje z gasilskimi organizacijami. Vsebina usposabljanja za varstvo pred požari je preventiva, nastanek in gašenje požarov, reševanje in nuđenje prve pomoči, uporaba ročnih gasilskih aparatov za začetno gašenje ter gasilska intervencija - s preizkusom znanja, ki velja tri leta.	■ JM
12 àVilS CAN
VRTIUAK
25. maja 2000
Župan Šmaiinega ob Paki Ivan Rakun je prejšnji teden v Velen-|u sprentljal tekmovan-fe za Mdrimčev memorial, ki ga vsako leto organizira Plavalni klub Mladinski servis Velenje. Pri lem je ugo-tavljaU da veliko mJadih plavalcev pri« ha|a v Velenje tudi iz Šmartne^a. '*Ne bi se iim bilo treba voziti» £e bi ba/en gradili v Šmartnem/* ga {e nagovarjal Marjan Knez, ki |e v velenjskem klubu eden aktivnejših funkcionarjev. Šmariki župan pa v smeh.
Brata Jenko sta
navdušena teniška igralca, pa tudi vneta učitel* ja. tako vneta, da tudi med ogledom
rokometne tekme pre-mišlu|ela samo o tenisu.
REZANJE ŠOŠTANJA
Kristalno nedeljsko jutďo, se Je dvignilo po dveh dn^h dežja, cloveKa kar smo po* vabi na piano. Skozi oXno se ml emeje bleščeča, od sonca obsijana stvlna Pustega gradu, nad r^lmpa sepne modro nebo, M sta ga dež tn svežina očistila prahu in motnih megUc prezgodnje vročine v inž^u. Čeprav z malo zamude, ss	, ServaolJ in Boni-
^dJ 1er znamenita Zofka niso l^nsveiill tradicii lu Smi'ekovec ter UrS^a gora nas v sončnem Jutru pozdravljata s sneženo kapo âkodabibllo ne i2korlsUU tako lep^ nedere. In kot nalašč namja na vo^oTi^élca pot oko* 11 âoâtarvja. će si nismo že prej za vikend iiačrtovall kakénega drugega izleta.
»^rska pot, kJ obkroža m^to éostanj. Je speyana, kolikor Je to bilo mogoče» po mejah soétÀT^fikega pomli;ja cmestnega ozemlja). Je âe od srednjega veka predstavljal meje. do katerih je se^ oblast sarae^ trga, kasneje mesta Šoštanj. M^a Je pred letom 1648 po-tekala takole: od Pohrastnlka mimo Sraleta do RDŠtaJnerja ter mimo Lepa In skozi gozd pod Pleš^em, Odtujeprisla vDruŽmlrjBpri Mlklavu ter nato proti Paki čez Tamšetov travnik. Ko Je meja prestopila P&ko. seje na* da\]evala mljno Klancujja, HU^. OstrožnJka. Vrhovnika In Pu Snlka, od koder ee Je spustila v Psiik In nato naz^J do B^hrastnlka. ùe ta opis primerjamo s potjo, ki jo je ubrala Tráka pot vidimo, da se več kot polovici poteka povsem pokrtvata. Tb (naključno?) po-fcrtvi^e govori samo po sebi o trdovratoo-stl mestnih meja. ki so pri Šoštanjóanih podzavestno prisotne do današnjega dneva« Tako prične svojo pripoved prof. Ibne Bavnikar v spremnem besedilu zloženke Tráka pot okoli èoètaixja» kl Jo je letos izdalo Planinsko društvo èo&tai^j. Ko Človek prebere Jedrnat opis cele poti se nikakor ne more znebiti vtisa, da J© Tbne ne le profael« onalno dober poznavalec zgodovine, ampak tudi dosleden m natančen opazovalec in pero mu steće tako gladko, daje spremna be* sed v resnici privlačno povabilo na pot.
Planinci v prospektu đod^a|o; «Trško pot Je uredilo Planinsko društvo Šoštanj ob visokem jubileju, 90-letnlcl ustanovitve Šaleške podružnice Slovenskega planinskega dmétva. s ui'adnlm odprtem 9. mai'ca 1094. Pot smo speljali po obronkih Šoštanja,
po mejah, ki so se zaćrlale s pridobitvijo trsklli pravic v letu 1364, Takratni éoštaj^čanl n^brž niso slutUl. da bo nekoč Iz majhnega trga zi'aalo mesto, da bo posta*
10	kulturno in gospodarsko središče áaleske doline, ki pa ga bo tok novega čaaa zopet potisnil v ozadje. Todai Spremembe eo del našega časa. Tako tudi naš kraj. Trška pot Je namenjena vsem. ki bi radi pobliže spozna*
11	ta del Šaleške doline. Predvsem pa Soštaj\)čanom» da se na nekoliko drugačen način seznan^o s krajem, v katerem žtTtjo. Zakaj ne bi opazovali svojega doma skozi gozd Lokovlškega slemena? Zakaj bi po* poldneva preživeli na sprehodu okoli ëoâta* i^a? Preko naravo l^iko odkrivamo svoj kraj. In sebe v nJem. Tako vsi lepo vabJjeni na Trsko pot. Sami, z družino, pryateljl ali 2 nami - v družbi šoštanjsklh planincev, vsako prvo nedeljo v marcu, na ti^adlcional* nem pohodu po trški poti« Planinci so v osredi^i del zgibanke dodali karto, na kateri Je zelo nazorno prikazana cela pot, ob morebitnem ponatisu prospekta pa bi lahko na to karto dodali še uradno mejo mesta áoštaj\)a. tako da bi pohod nlkl videli, daje Trška pot okoli Šoštanja v resici speljana v pretežni men po meji sami. Šoštaiijskl pla* nJjicl so zs, Trško pot izdelali tudi sanlm^ logotip. ki ga Je najti na pečatih kontrolnih točk Ti'âke poti, sestavni del zgibanke pa Je kontrolni kartonček za odtis žigov. Takšen žigosan kartonček pa društvo nasadi pohod* nike s spominskim znakom.
Zgibanka Trška pot okoli Soštai\ja ni samo koristen napotek z zem^evidom in kuponom za žlgosar^le na konti'olnlh točksh Ti'èke poti, ampak zrcali profesionalen odnos Pla* ninskoga društva. Soštaiij do te^ projekta, kar pri mnogih drugih društvih In njihovih akc^ahv Šoštanju pogosto pogrešamo. gre vsa pohvala uredniškemu odboru. Tb so Martiiia Pečnlk kot urednica in Bojan Rotov* nlk ter Matej Eortnlk, ki so k sodelovanju pritegnili poleg že omsryenega prof Ravnikarja še fotogra& I^tra Marinska, poskrbe* Upa so tudi za lekotorlrai^e, ki ga Je opra* vila firma Velenlka-Lektorlks. Zgibanko Je oblikoval Peter Eortnlk, ki ga ni zapeljala skušnjava eksperimentiranja, kar Je v današnjih, računalniških časih vse prepogost pojav, kije sicer viden na dveh aH treh logouplh sponzorjev, brez katerih tudi pri tej tiskovini nI šlo, Klobuk dol Planinskemu društvu Šoštanj za. skrbno pripravljeno zgibanko Trška pot okoli Šoštanja.
■ Pero rez
átefka Kordeš, upokojena direktorica Območne službe Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje Velenje, ki se v zadnjem času vse bolj uveljavlja tudi kot slikarka ter tajnica Območne službe, kot se ustanova imenuje po novem, Barbara Rabič, sta občudovali Elkrojeve stvaritve v novi prodajalni v nakupnem centru. "Na lakih prireditvah se še pa srečamo," sta družno ugotavljali.
FRKANJE
Hvala bogu
Mladi razlskoviUcI .so znova dokH/ali.Uajc všiilc^kidohni veliko ra/villh fniï^gHn<w. I (vala bogu. Sv homo imeli kaj izvajali.
Jakf v zalogi
Stenska slika Jožcia I [orva-ta .lakira ostaja 7a lesenim opa?em. Morda kot zaloga za kiik^nc kasnejše Hudobi seveda bilo, io hi Jaki valUcval sliko nu/aj. Polom med prod-dvvfjcm in skupšiiasko dvorano nebi bilo sccne.
Čítalniétvo
v VCÍ krajih ac s ponosom Sf>ominjajo lisilli zjiodovinskih Časov, ko je bilo za Slovence pomembno Cil nlni^ evo. VVc-tenjuMŠczdaj tiemorem<i pri-
vo^iii (esH liikegit, ko pa sc lak(f /nUku z i^radn jo Ć Ital nice.
Srečanje
Janez DmovSekzdaj, ki)jc ex premier, nim;i veC Xnko veliko pi^membnih sreCanj. Enega pa je 'zadnji čas le imcL Srećal se je / Abrahamom. Jaa^ pa nii.
V$e za upravo
Vl:lenjski nogomeíiíSi so v zii-dnjih tekmah razve.sciili uprfi-vo kluba. Ta sc nainreć bojda zelo hoji previsoke uvrstitve mcviiva.
Žeja
Junija se bo tudi v Sule^ki dolini podraj^ilavoda. Píxira^iive nekaj ćasa niti ne bomo lako opa/ili. Saj poleti v glavnem pi;emi> pfvo in Spricarje.
Pivo
Lel<îA(ije leto je res v znamenju piva. Za unionovega je Uïhi »1'dhH reklama, ko je ljubljansko ko^rkarsko mošivo i/gu-hilo naslov drfavnega pn'aka, /n kiške^ dobra, ko so dr/avni prvaki pt>siali rokometa^i in noi^ometiišL Eni o pivu sanjajo ludi brez kîik^nega cd leh vzrokov.
Gospodlnjcl
Ciorenje uspcSnodela gt'sptv dinjske řiparaie. (Kvjpodinje so mu za to zelo hvaležne. Upajo |xi, da bodo kmalu naredil: Se kak aparat /a giwpo-dinjcc. Da bi bilo već gospo-dinjcev: Scle tedaj hi se ženske oddniiniic-
Fakin
C eljsko bolni^nieo boâe naprej vixJíI FAKIN. Siimo Fakin!
/VCi/»7iO
CaQ*. UVbOrtfa m» MS SS OtO «i 011 S*m9M«r. (pn SlFMi). Ml: 083 mo 13 GO
Matiz 2^«J1.149.000 sit Lanos
2ecd 1.449.000 SIT Hu^ra - Ratio feed S.299.000 SIT
Financiranje do 8 iet
Pri ukupu stvo za novo ^ko rBb|eno vodlo korejske proizvodnje ocqiimo 100.000 STT
^siasnjEuQlB«
za naiojp vozila potretu|ete samo: - minimalni polc^ oslaio r^ položnicc -os^no izkaznico
Rešitev je v naših rokah!
25. maja 2000
REPORTAŽA
KAS VAS 13
Plečnikov nagrajenec, arhitekt Nande Korpnik:
"Hiša Acman se je dotaknila tudi navadniii ljudi"
Čepnivje pred osmimi leti svoje p<):)lovne pn»slnrť preselil vCeUe.Je^ ve(ln4»Ve(enJčun.To mesto ima rad, prepričan pa Je tudi, daje prav s svojim mcxler-nim ÍZ{>lť{l4)m in rastjo tisto, ki OHlrntićneje vplivst na nje|;ove »rliitektnrne projekte, ki st» ga is pred leti uvrstili med deset najbolj obetavnih mladih slovenskih arhitektov. Letos Je Nande Korpnik d4>hil najvišje priznanje svojih stanovskih ki)« le^)v, Plečnikovo nagrado za ar-hitekturo. Za približno 3<M) kvadratnih metn»v veliko hišo v vasi Griže« katere investitor in milićen stKielavec pri nastaja* nju projektov je prav tako Salečan, dr. Boris Stn»pnik in družinsko podjetje Acman. Nagrada je vredna t<iliko več, ker sojo prejšnja leta pinldjevall ZH veliki» večje, pt)navadi družbene projekte. Je pa tudi dokaz, da dr/nost in inovativ-nosi nista vedno spregledana.
Od karatejista do arhitekta
NřinJctasc sosolci in prijatelji iz gimnazijskih lel spomnijo kol odličnega šporUiika. podpcw-prečnega dijaka in prijii/nega re-Jar j ii vve le njskih nočnih klubih. V kanileju je vlosegel lako veliko, da so mu (îbijubijali Športno štipendijo in ludi redno delovno mesto trenerja, čo konča fakul-iclo /ii hpcirl. Tàùo seje brez ríz-misljanja o kakšni drugi pokiie-ni usmeritvi, prepričan, da bo ^vljcnjc |X)svelil šp^irlu, vpis<il na lakulteli^ 7'<\ šporl in končal pr%'i letnik, Obljubljene šlipendije pa ni in ni bilo, pedagoško delo na kakšni šoli pa ga. rcsnici na ljubo. ni najbolj veselilo. Zalo je oh spoznanju. Ju I» te/ko prišel do pokli enega trenerja kar aleja. do/ivljal velike osebne stiske.
študija arhitekture sem pravzaprav prišel povsem slučajno. ()d malega sem rad risal. nisem pa si predstav^al. kaj Je arhitektura. Nobene predstave o lem p<»klicu nisem imel. Bil sem zasvojen s sToJim športom, poleg tega so bila to leta mlraščanja. V Ljubljani sem bil ťimer prav tako Velenjčana (îo* rana Semecnika, kije ze študiral arhitekturo. Še danes sem mu hvaležen, ker sem prek<j nJega spoznal arhitekturo, za k^te* ro meje navdušil prav on«'* se spominja Nande.
Sludijska leta na arhitekturi so /anj minila brez večjih težav. »Mislim, daje naša faludteta prej slaba kot d(»bra. Imel sem srečo« da med študijem nisem imel velikih pncak(»vanj. Zatrt sem skozi študij prišel brez težav; Šele, ko sem začel poklicno delali v arhitekturi, sem spi»-znal. da Šola zelo slabo pripravi m lade IJ u d i na real n o življenje. Nekateri profesoiji starejše generacije so sicer name naredili velik vtis. Najbolj pa Je name vplival pmf. Junez Kožey s svt)jim sodobnim prisiopt»m do mestne arhitekture. "OaT ml Je tudi realno metodo, ki STa Jo uporabthi skupaj z indijem Vučin<i pri prijavah na natečaje.
Tak<» sem pravzaprav začel svojo p<iklicnr) pot.**
In /ačel jo je v rc^dnem Velenju. ki je /anj luJi danes lepo mesU). Zelo velik^i seje v njem zgodilo v nekaj letih, vsi deli so zeh» prep4»znavni. Mislim celo, da sem estetiko mesta pil že tKi otroških let, da ni slučajno, da danes deiam, kar delam. Štejem se za sod(»hnega ekspreslv« nega arhitekta, ki mu iežijo mestna središča in urbana okolja. Morda tudi zato, ker sem odraščal v centru mesta in od malih nog srkal sodobne like okoli sebe. Zagotovo Je Velenje name mocno vplivalo.*'
Zal<i se je samo po sebi porodilo vpra«mjc. /akaj je svoje p<> slovne prDStore preselil v Celje.
Plečniki wo nagrado, i n ves lito r-ju pa odlično reklamo /a blagi^-vno znamko Aeman.
Srebrna hiša ni tujek sredi vasi
o hiši Acman je bilo že zeio veliko povedanega in napisanega. tako domakotviujini. Sama sem jo prvič vidcb še preden jc /a rad i Plečnikove nagrade po-.slala medijsko i/redno /;mimiva. Nanjo meje opozoril prijaleij, ki se sicer na arhiiekturo prav nič ne spozna, všeč pa so mu stvari. ki so nenavadne. Ze prvič, ko sem se le peljala mimo. sem bila navdušena, lo je zagotovo hiša. ki bi jo rade volje imela tudi sama. zalo me je podatek, da kvadratni meler ni presegel cene
Hiša Acman je že med gradnjo v Griže privabljala radovedneže od vsepovsod, najbofj pa so se čuditi domačini. Danes vas bodo z na$mef7om usmertii k tiiši, ki so Jo sprejeli kot det svoje vasi.
Srebrna hiša ponoči daje prav pravljičen izgled. Velike steklene površine na sprednji strani namreč postanejo z iučmi obsijana gaierlja. Priznajte, da deluje čarobno.
Uande i^orpnik je zadnjih nekaj féř veljat za enega najbolj obetavnit^ mladih siovenskih arhitektov. S Plečnikovo nagrado, ki Jo podeljuje stroka, Je postal najboljši v letu 2000.
Prav lepo je sli.sati, daje bil vzmk pravzapnw banalen. *'Ko sem iskal zame ustrezne poslovne prostore, jih v Velenju nisem našel, v Celju pa sem imel možnost najeti lep umetniški atelje v stari vili, blizu centra, na mirni Itikaciji.** lakoj doda. da ima v Celju le delovni "brlog", sicer pa jc Šc vedno Velenjčan.
'Arhitekturno delo sem začel v Velenju"
Za Nandela Korpmka smo v Velenju prvič poklicno slišali, kojeleia IW skupaj z Cdijcm Vučino izdelal urhanisličnnva-/idalni načh"! /a cenlraLie predele mesia. V letu 10^7 je izdelal projekte za dva poslovna objekta, ki ju sam še vedno uvršča med svoje boljše slvarilve, ki ga navdajata s ponost)ni; lo sla poslov no-u p ravna stavba, kjer je Državna uprava in poslovna stavbo Aiming. V Mariboru so leta 1998 odprli "njegov" avtomobilski salon Integra. Projekt je bil lani uvrščen v nacionalno selekcijo za evropsko nagrado Miss Vandero. Ib jc nagrada, ki jo Evropa podeljuje za spodbujanje inovativnosti. "V konkurencije bilo M) pr<>jekt4iv iz vseli koncev Evmpe. med njimi tudi projekti firm. ki imajo po ItHK) zaposlenih,** še pove oh leh po-dalkih. ZèigiUovo pa je zelo ponosen na Acnumovo poslovno • bivalno hlso, ki mu je prinesla
14() tisoč SIT krepko presenetil.
Ob pogledu na estetsko štiriiv glalo hišo. ki ima na sprednji strani veliko stekla, sicer pajc oblečena v srebrno pločevino, pn njive, kozolce in vse kar sodi na vas v ozadju, sem namreč dtv bila občutek, kot da so hišo v Griz.e Spustili vcsoljei in jo tam po/abili. Na prvi pogled hiša. ki je že med dve letno gradnjo budila veliko zanimanje domačinov in okoličanov, ne sodi v to ruralno <ikoÍje. Pa ni res. Bolj res bo, daje prav hiša Acman pi'fskrbela, daje arhitektura poslala zanimiva tudi ljudem na vasi in da zaradi nje meščani prihajajo na vas.
Ob drugem obisku sla mi zakonca Acman. ki bivala v spodnjih prtjslorih lepe in funkcionalne poslovno-bivainc hiše. z veseljem razkazala njeno notranjost. V njej ni prav nič lulveč in prav nič ne manjka- Šesldesc-lleuii zakonski par je nad svojim novim bivališčem, odetim v nežne pastelne biirve. navdašen. Nikjer odvečnih stopnic, robov In preprck. Se pralni stroj, sušilec perila in vse garderobne omare so skrile za vrati, ki izgledajo kol predelna stena. Talno ogrevanje jima pozimi ni pov-zročiUo niibenih tej^av. dež. ki se kol slap zliva po stenah hiše bre/ žlehw, pa se jima zdi manličen. Sneg? NÍ bilo težav, s strehe je zdrsel. še preden se je
dobro prilepil nanjo.
Z arhitektom sva o hiái govt)-rila k*le po mojem ogledu, ko sem o njej že imela i/oblikovano zelo pozilrvno mnenje, 'Trr>« jekt je zanimiv; ker sem bil omejen pri m<»2nostih. saj je Ih za nadomestni» }*radnJo. Zanimiv je tudi zaradi tKiličnega siMÍe-lovanja i investitorjem dr. Kori-som Stropnikom, s katerim sva mladostna prijatelja. Marsikaj sva že pi»čela skupaj, tudi prizidek k njegovi hiši v Kavčah Je '"moj**, pa trgovina in butik Acman št.l. Reči m<»ram. daje investitor učen mož^ ki mije natančno p<Tvedal. kaj želi in kaj ne. Na lo sem se odzval. Na parceli Je stal star svinjak, zraven pa kozolec, lo meje pra>zaprav navdihnili». Ker se imam za bolj url)anega arliitekta. sem si želel, da ne bi Čisto sestopil iz svojega stila. Zato Je di» ideje za hišo z aluminijasto fasado prišlo pre* c^J slučajno. Hiša .\cman je najmanjša hiša, ki je bila dosedaj t/.vedena po mojih arhitekturnih načrtih. Dogovarjanje o detaj* lih Je potekale» zelo plodno. Določene stvari, ki semjihjaz spregledal, je opazil dr. Str4>p-ntk. In obratno. Zavedam pa se, daje pri takšnih pn)Jektih. kot je hiša brez žlebov« kjer v<»da teče po fasadi, vedno malce tveganja. hoje po robu.
Seveda sem stanovanjski del hiše prilagodil zakoncema sred-
njih let. Upoštevanje naročnikove želje jeml jem kot del sv<»jega ustvarjalnega procesa. Arhitektura se mc^»če loči (kI ostalih umetnosti ravno po tem. Slikar je sam s sabo in platnom, pesnik je sam s sabo in pisalom. Do tebe pa pride nek<h» s sv<»jimi pogledi in določenim iutpitalom. /ali» mt»raš njegove želje vključiti v svoje del<j. Narobe bi bilo. če bi bili v konfliktu. Mislim« da sem upfišteviil vse, karso pri hiši Ac* man želeli investitorji. Ko so l<» dobili, so upi»števall tudi moje sugestije, lako je vsakdobil svoje. Posebej rad pa bi poudarikda Je to moj^i pna hiša, pri ksiteri se projekt (xl dne, koje hil vložen za gradbeno dovoljenje, ni čist(» nič spremenil. Niti stcnii, niti vrata! To se mi zdi za današnje razmere zelo z;t nimi VO.«
'^Za nagrado so me predlagali prijatelji"
Plečnikova nagrada za leto 2000 Nandetu Korpniku veliko pomeni tudi zalo. ker so bili v ktmkure-nci zanjo objekti kolje Oospodarska zbornica v Ljubljani in knji/nica v Novi G(uici, Ibrej velike državne iiîveslicijc. ^*To pomeni, da smo s to hišt» zadeli v polemično jedro stroke. Zatn Je zame nagrada velik k(»mplimenl in veliko priznanje. nagrad<» meje prijavila skupina prijateljev arhitektov iz Ljubljane, ki se sami srečujejo s pod(»bnimi pn)blemi v prak-
si in Jih Je ta hiša tako tascini-rala, da so me pi»zvali, da sem pripravil gradivo za prijavi».^*
Ob koncu meje zanimalo le še to, ali seje stroka oh srebrni Ac-manovi hiši razcejiila na dva pola? '•Morda res. Čeprav mo* nim reči, da sojo arhitekti neverjetno lepo sprejeli. Lsjudje v državnih službah, ki se ukvarjajo s procesi izdaje gradbenih dovoljer\j, pa so se počutili malo izigrane, saj smo se držali vseh predpisov." Fasade namreč oh teh posl(">pkih ni treba navajati, prav ta pa se nekaterim zdi sptv rna. "Pri na.s je veljalo ncnapi-sami pravilo, da se dvokapnicc ne da naredili estetske. Umetniške. Tu sem naredil dvojnost. Naredil sem dvokapnico. ki je ari- teliš, esteisbu kol jo oce-njujejeŠ ti. Bolj zanimiv fenomen se mi zdi. daje hiŠa ganila navadne ljudi. Zdi se mi. daje problem iirhiteklurc v tem. daje vrhunska arhitektura tako oddaljena od ljudi, tako da se o njej ne upajo ne razpravljali ne sodili. Nili kritizirali- V hiši Acman pa vsak prepozna lip znane hiške. vidi. daje mali> nenavadno dodelana in vsak se je čutil poklicanega, da lo malo pokomcntira. V dobrem ali sla-hem/Io štejem za velik premik in kompliment, ker smo arhitekturo vrnili med ljudi," ■ Bojana Špegel, foto: Miran Kambič
14 KAS rjs
TV SPORED
25. maja 2000
ČETRTEK, 2S. maja
PETEK, 26. maja
SOBOTA, 27. maja
NEDEUA, 28. maja
PONEDEUEK, 29. maja
TOREK, 30. maja
SREDA, 31. maja
SLOVENIJA 1
08,00 Odmevi 08.30 Mostovi 09.00 Pod klobukom 09.50 Zgodbe i2 školjke 10.30 Nationalgeographíc.2/13 11.20 Neravni parki 11.90 Naokoli po Nemčiji, dokům. oódaja 13.00 Pûfoôild. šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.40 Pomel 14.2S ZOOM 16.00 Sk^venci po svetu 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Na liniji 1720 LažniviKljukec.4/6 17.50 Svet čudes. 11/13 18.tO Zvok,2/S 18.40 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Horno lunsticus 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Podoba podobe 23.20 Neznane podobe. ^3 OO.Î5 Svetiudes. 11/13 00.40 Zvok, 2/6
SLOVENIJA 2
09.30- Videospotnice 10.00 Df.Sommerfeki.7/10 10.00 Nič svetega. 19/20 13.30 Svet poroča 14.00 Finale lige prvakovv no* gomeiu.REAL MADRID-VALENCIA 16.00 Njen boj. amer film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Podeželski utrip. 14/16 19.05 Ne nadom Susan. 9/26 19.30 Videospotnice 20.05 Narobu, 17/22 20 25 Obleka, 2/15 20.50 Imago S loven lae 2125 črolikon.čežkilitm 22,50 Videospotnice 23.25 Poseben pogled
06.00	Dobro jutro Slovenija
09.00	Top shop
09.30	Tri ženske, nan
10.30	Divji angel. nan.
11.25	Labirml sirasil. nad.
12.20	Udarci pravice, nan
13.50	Diagnoza umor, nan.
14.45	Jesse, nan.
15.15	Zakon v Los Angelesu. nan.
16.15	Tri ženske, nan.
17.15	Chvji angel. nan.
18.10	1,2,3-irebanje
18.15	Labirml strasti, nan.
19.15	24 ur
20.00	Wctoberdan,nan.
21.00	Moškszaženilev. Rim
23.00	Prijatelji, nan
23.30	Nevamasrca,nan.
00.30	M.A.S.H.. nan.
01 00	Na zdravje, nan.
01 30	24 ur. ponovitev

Hmnmn ar
B2
09.00 Naj poldneva 09.05 V mojem kosku je pa
mavnca 09.55 Vabimo k ogledu 10.00 Naj spot, glasb, odctaia 11.30 Videostrani 18.55 Narspotdneva 19.00 Regionalne novice 19.05 Otroški program 19.25 TV izložba 19.30 Obvestila
19.55 Oglasi /Vabimokogledu 20 00 Poklici od A do 2, pogovor v sludiu-gradbeništvo m geocfezija 21.00 SKRBIMO ZA ZDRAVJE, pogovor v studiu • Fizio-lerapl(a 21.55 Regionalna novice 22.00 Motor sport mundial. 26. oddaja-tedenskj pregled dogajanja na podnožju moto športa 22.30 TV izložba 22.35 Nafspotdneva 22.40 \^deosl;ani
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
08.30	Prislulinrmo tišlnf
09.00	Pravljice a luikarjevega
vozička, 9/10
09.25	Trojčíce, 9/13
09â0	lažnivi Kljukec, 4/6
10.00	Nalin^i
10.35	Svetčudes,11/13
10.55	Zvok. 2/6
11.25	Trgovina, 2/3
13.00	Poročila. Sport, vreme
13.45	Osmi dan
14 .15	Neznane podobe
15.10	Alpski večer 2000
16.00	Mostovi
15.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Lahkih nog naok/og
17 20	Oddaja za otroke
17 45	Zenit
18.20	Dosežki
18.40	Risanka
19.00	Kronika
19,30	TV dnevnik, ^rt. vreme
20.00	Petka
21.10	Det^jica
21.25	TV poper
2t.SS	Olimpijski kotiček
22.05	Odmevi, žport. vreme
22.55	Polnočni klub
00.05	Zenit
00.40	Dosežki
SLOVENIJA 2
09.25 Vkleospotnice 10.00 Podeželski uirip, 14/16 10.50 Narobu. 17/22 11.15 Orel je pristal, amer, (ilm 13.15 In življenje gre naprej, Î. 14.40 Metropolis, odd. o tUmu 15.25 Kolesarska dirka po Italiji.
prenos 17.30 Po Sloveniji 18.00 Spoznavajmo. 2/11
19	00 Tunslične akcije 19.30 Vkleospolnice
20	05 Zlata mrzlica, 6/6 21.00 Grace na udanj. 19/25 21.25 Nori tujec, řranc fiím 23.00 U Dca upalna. 6^10 23.45 Oz, 2/8
00.40 NoćzDIckom 01.05 Videospotnice 01.40 EPvgimnashki(M)ekipno
06.00 Dobro julnD,Sk3vení|a 09.00 T(^shop 09.30 Tri 2enske. nan. 10.30 Divjiangel, nan. 11,25 Labirint strasti, nad. 12i0 TVdoberdan.nan. 13.50 Diagnoza umor. nan 14.45 Jesse, nan. 15.15 Zakon v Los AngeJesu 1815 Tri ženske, nan, 17.15 Divjiangel,nan 18.10 1.2,3-žrebanfe 18,15 Labirint strasti, nad 19 15 24 ur
20.00 Rosomah. amer, film 21.45 Komandosi, nan. 22.4S Milénium, nan 23,45 Sir>ov) groma. nan. 00.45 24 ur. ponovitev

Kanali
2T

09 00 Naj spot dneva 09.05 DOBRO JUTRO. Infoffna-tivno-razvednina oddata 10.05 Poklici Od A dO Ž. pon pogovora-gradbeništvo In geodezija 11.05 Vabimo k ogledu 11.10 Skrivimo za zdravje, pog.
v studiu • fiz)o!erap(|a 12.05 Motor šport mundial, te* densKi pregled dogajanja na področju moto športa 12.36 Videostrani 17.55 Najspotdneva 18.00 Miš maš, otroška kontaktna oddaja 19.00 Regionalne novice 19.05 Otroški program 19.35 TV izložba 19.40 Obvestila 19.55 Oglasl/Vabimokogledu 20 00 Pnjgram, am. f.-drama 21.50 Regionalne novice 21.55 IzoddajeOobrojutro 22.45 TV izložba 22.50 Naj spot dneva 22.55 Videostrani
SLOVENIJA 1
0800 Odmevi 08.30 Zgodbeizškoljke 09.10 PodkJobukom 10.00 OBliščki, amer film 11.35 Klapa zahodnega dela.
8/13 12.00 Tednik
13,00 Poročila, vreme, špol 13.10 Petka
14.15 V osrčju ognja. amer, film 16.30 Poročila, ^ort, vreme 16.45 Fračli dol. 9/23 17.10 Mozartova druščina, 21/26 17.45 Navriu 16.10 Ozare
18.15 Novi raziskovalec, 4/13 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip
19.30 TV dnevnik, vreme, šport
30.0	Res je ^ 21.40 Zgodbaotelesu.6/B 22.15 PoTOčila. šport, vreme 22.50 Vftiliak, 2/10 23.15 Hfošći. 17/20 00.05 Laser, film
SLOVENIJA 2
0650 Videospotnice 09.25 V telovadnici. 14/50 09.55 Nevarni zaliv, nan. 10.45 Svetnik, 19/43 11 35 štafeta mladosti 13.00 športni film 13.25 EP v gimnasl^ (M), članr
- mnogoboj, prenos 15.30 Kolesarska dirka po Italiji.
prenos 17.25 Košari« NBA 18.55 Športni film 1930 Videospotrice 20.05 Slepa ljubezen, franc film 21.35 Nič svetega, 20/20 22.20 Svetnik, 20/43 23.10 Sobotnanoč 01.50 Šok, 1/8 02.20 Videospctrvce
06.00 DojžinaZakaj, ris. serija 08.30 X'men. ris. serija 09.00 Hroščeborgi, nan 09.30 PriAddamsovih, nan. 10.00 Knji2ni molj Wishbone, nan.
10.30 Šdskitiodniki, nan. 11.00 Navihanka. nan 11,30 Knjiga o džungli, nan 12.00 Mlada čarovnica, nan 12.30 Neverjetni pasji mladiči,
dokum. oddala 13.00 Viva Las Vegar.lilm 14.30 Mistrabvahč^, nan. 15.30 Mala Daiiela, nad. 16.30 Pc^ n'roll, glasbena oddaja
17.30 Herkul, nan. 18.20 Xena, nan. 19.15 24 ur
20.00 Teorija zamte. amer film 22.00 Lepapunčka. amer, film 00.00 Jezus Kristus Superstar,
amer film 02.00 24 ur, ponovitev
ttmnmU
©

i	SLOVENIJA 1
•	08.00	Mumini.2/14
!	08.25	Franček, 10/26
i	08 45	Babar. 50/65
j	09.40	Pfeme.2/26
I	10.05	Ozare
j	10.10	Dlanvdiani
:	11.00	Svetmofij
i	11.30	Obzorja duha
I	12.00	Ljudje in zam^a
I	13.00	Pbročila, šport, vreme
]	13.15	Homotun^us
I	13.35	Pomagajmo si
i	14,05	TV poper
j	14.35	Res je!
I	16.00	Prvi in drugi
i	16.30	Poročila, špoil, vreme
I	16.45	Marketing
j	16.50	Vsakdanjik m praznik
\	17.45	Slovenski magazin
I	1815	Naravni parid
I	18.45	Risanka
I	1850	Žrebanielota
j	19.00	Danes
I	19.30	TV dnevnik, šport, vreme
I	20.00	ZOOM
I	21.35	Družinske vezi
I	22.35	Poročila šport, vreme
i	23.00	Iluzije, balet
I	23.35	Naravni parki
I	SLOVENIJA 2
I	07 30	Videospotnice
]	08,05	Metrq)obs. odd. o lilmu
I	08.50	Norozaljubljena, 5/47
I	0915	Nevarni zaliv, nan.
I	10.05	F^polnaiujcd. 15/24
I	10.30	3sloogci. dokum senja
I	11.00	Tunstične akcije
I	11.30	Poliaid na naši sirani
I	12.00	Mednarodno tekm. pev-
I	skâi zbon^v Maribor 2000
I	12.25	Motociklizem. velika n<tgr.
I	Itaiije do 250 ccm, pren.
i	13.20	KošarkaNOAacrtion
I	13.50	Molociktizem, velika nagr.
I	Itayje do 500 ccm, prenos
I	14.50	EPvgimnastiki(M).člani
I	' orodja, prenos
I	17.00	KolesarslQ dirka po Italiji
I	17.55	Finale slovenskega poka-
I	la v rokometu. (Ž) prenos
I	19.30	Vkjeo^otnlce
j	20.05	Re^ se, kdor se more, 3/3
I	20.55	Mu rf^ Brown. 4/24
I	21.20	Cikcak
j	21.50	šport v nedeljo
I	22.50	VelikJ karneval. Iranc film
i	01.00	Video^otnice
08.00	Družina Zakaj, ris. serija
08.30	X-men. ris, senja
09.00	Hroščebor^i. nan.
09.30	Pri Adamsovih, nan
10.00	Knjižni moljWishbone
10.30	Pop'nYoll
11.30	Meriti^, nan.
12.30	Xena. nan.
13.30	ČBto prvič, amer fiim
15.30	Mala Daniela, nad
16.30	Otroci ne lažejo
17.00	Dvojčici, nan.
17.30	Modna popotovanja
18.00	Pod srečno zvezdo
19.15	24 ur
20.00	Ljutim težave, amer Tiím
22.15	športna scena
23.00	Fun Sail
2318	šolagoíía
23.30	24 ur. ponovitev
09.00	Naj spot dneva	
09.05	Miš maš, ponovitev	i 09.00
10.05	Vabimo k ogledu	1 10.00
10.10	Filmi na VTV. Pnjgram,	: 10.50
	ameriški film • drama	i 11.10
12.00	Videostrani	j 11.25
18.55	Naj spot dneva	
19.00	Otroški program	
19.30	TV izložba	5 11.50 i 12.40 : 1245
19.35	Obvestila	
1955	Ogia^/Vabimo k ogledu	
20.00	899 VTV magazin, regio-	I 13.05
	nalni infonrialivni pro-	
	gram	j 14.55
20.20	TV Parada humorja, po-	1 15.45
	snetek 1. defa pnreditve v	
	Mariboru	j 16,46
22.10	Lenzing-LyoceH. doku-	j 16.50
	mentamt film	1 17.00
22.20	899, VW MAGAZIN, po-	
	novitev	! 18,00
22.40	TVizkJžba	i 19.50
22.45	Naj spot dneva	
S50	Videostrani	i 2120

UmwtmU 27 4«
MIŠ MAŠ.pon. Izpon.odd Dobro julro 699. vrv magazin športni torek Športni gost; gosta v studiu: JOŽE SADAR.ALES PIPAN-KK Pivovarna Laško
Iz sred. odd. Dobro iuiro Oglasi / Vabimo k ogledu 899. vrv magazin, pon. TV PARADA HUMORJA, posn, 1 dela prir. vMB Iz pet. oddaje Dobnu julro Skrt)lnio za zdravfe, pog v studiu - fizioterapija TV izložba Videostrani
Poklici od A do Ž-gradbeništvo in geodezija Avstralska divjina, drama NAJ SPOT.gl. oddaja, gost)e;SÍNDI in MERITA'S VIDEOSTRANI
SLOVENIJA 1
08.00 Utrip 08,20 Zrcalo tedna 08.40 Pomagajmo si 09.10 Risanka 09.15 Lahkih nog naokrog 09.50 Dogodivščine iz živalskega vrta 10,30 Zenit 1110 Dosežki 11.30 Na vrtu
11.55	Novirazfskovalec,4/13 12.20 Prvi in drugi 13.00 Poničila, šport, vreme
13.25	Ljudje in zemlja
1415	Polnočni klub 15.25 Podoba podobe 16.00 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme
16.45	Radovedni Taček 17.00 Pleme. 2/26 1750 Drugačni.2. del
18.35	Žrebanje3x3plu$6 1840 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 HotelobVriiskemjezeru 21.00 Odstiranja 22.00 Odmevi, šport, vreme
22 55	Odstiranja
00.35	Drugačni. 2. del
SLOVENIJA 2
09.25	Videospotnice 10.00 Zlata mrvica. 6/6 10.55 Spoznavajmo. 2/11
12.55	Cikcak 13.25 Sobotnanoč
16.05	Domače c^rti 16.35 Policila na naši strani
17.05	Modest Musorgski. dokum oddaja 17.30 Po Sloveniji 18.05 Snežna reka. 47/52 19,00 Lrngo. tv igrica 19.30 Videospotnice 20.05 Jasno in glasno 2100 Studio city 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 In življenje gre naprej, f. 01.45 Videospotnice
09.30	Triženske, nan,
10.30	Divji angel. nan.
11.25	Ldbinnt strasti, nan.
1220	Športnascena
1350	Diagnoza umor. nan.
14.45	Jesse, nan
15.15	Zakon v LosAngelesu, nan.
16.15	Triženske,nan.
17.15	Divjiangel, nan.
18.10	l,2,3-2febaníe
18,15	Labirint strasti, nan.
19.15	24 ur
20 .00	Lepo je bili milijonar-
kvc z Jonasom
21,00	Ujeti utrinek, fi[m
22,45	Prijatelja, nan,
23,15	Nevarna srna, nan
00.00	M.A.S.H., nan.
00.30	Na zdravje, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
mal I ftr
sa
I	09.00	NAJ SPOT DNEVA
I	09,05	DOBRO JUTRO, infonrta-
\	livno-razvedriinaoddaja
I	10.05	899. vrv MAGAZIN, reg.
\	I ntormativnj program
\	10.25	Vabimo k ogledu
I	10.30	TVPar«Ja humorja, po-
\	snetekl.deUprredtvev
:	Mar4)oru
I	12.20	Videostrani
:	18.55	Naj spet dneva
I	19.00	Regionalne novice
1	1905	Otroškrprogram
1	1925	TVizložba
:	19.30	Obvestila
I	19.^	Oglasi / Vabimo k ogledu
I	20 .00	Dober večer, gospod
:	predsednik, gost V SI udi u.
\	PETER VRISK, predsed-
\	nik kmetijsko gozdarske
•	zbornice
:	21.00	Regionalne novice
\	21.05	Prva sk)venska zastava
:	na Antarktiki, dokumen-
\	tarni film
:	21,35	Iz oddaje Dobroiutro
i	22.25	TViztožba
:	2Z30	Naj spot dneva
\	22,35	Videostrani
j	SLOVENIJA 1
I	08,00	Odmevi
I	08.3G	Mostovi
i	09.00	Male sive celice, kviz
I	09.10	Radovedni Taček
:	09.30	Živahni svet iz zgodb Ric-
I	harda Scanyja, 25/26
I	09.50	Najlepše počřtníce, 5/12
I	10.15 Oddaja za otroke
i	10.45	Dobervečer
I	11.35	Zgodba o telesu, 6/6
:	13,00	Poročila, šport, vreme
I	13.40	Alica,evn3p. kulLmaga-
I	zrn
I	14.05	Gore m ljudje
:	14.55	Gospodarska panorama
I	16.00	Prisluhnimo tišini
i	16 30	Poročite, šport, vreme
i	16.45 Sprehodi v naravo
I	17.00	Kako rada imam šolo.
I	21/26
j	17 15	Mo|3 žival m 132,21/26
i	17.50	Besede
I	18.40	Rtsanka
i	19 00 Kronika
j	19,30	TV dnevnik, šporl. vreme
I	20.00	Razkošje, 13/18
\	21.00	Aktualne teme
i	22.00	Odmevi, šport, vreme
j	22.50	Trgovina, 3/3
I	00.20	Besede
I	SLOVENIJA 2
!	0910	Videospotnice
I	09 45	Snežna reka, 47/52
I	10.30 Štafeta mladosti
j	11.25	Film
I	13.25	Studio city
I	15.25	Šport
i	17.30	Po Sloveniji
I	18.05	Gimnazijasimhsn:,5/13
I	19.0S	Noni) zaljubljena. 8^47
I	19.30	Vkleospotnk»
I	20.05	Dokum oddafa
:	21.0	film
:	23.00	Šport
i	00.00	Svet poroča
I	00.30	Videospotnice
06.00	Dobro jutro Slovenija
09.00	Top shop
09.30	Triženske.nan.
10.3G	Dtvji angel, nan. 11.25 Labirint strasli, nad
12.20	Lepojebftimilijonar-
kviz z Jonasom, pon
13.50	Diagnoza umc^. nan.
14.45	Jesse, nan. 15.15 Zakon v Los Angelesu
16.15	Triženske,nad.
1715	Otvji angel. nad.
18.10	1.2,3-žrebanje 18.15 Labirint strast", nan.
19.15	24 ur
20.00 Zamenjava ob rojstvu,
amer film
21.45	Urgenca. nan.
22.35	Prijatelji, nan. 23.15 Nevama srca, nan
00.00	MA.SH.,nan
00.30	Na zdravje, nan.
01.00	24 ur, ponovitev

lun »II
SÍT
02
09.00 Naj spot dneva 09.0S Dobervečer,gospod predsednik, pon. oddaje, gost v siudiu. PETER VRISK, predsednik kmetijsko gozdarske zbornice 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 Prva sk)venska zastava na Antarktiki, dok. fílm 10 40 Videostrani 18.55 Naj spot dneva 19.00 Otm^ program 19,45 TViztožba 19.50 Obvestila 19.55 Oglasi / Vabimo k ogledu 20.00 900. vrv magazin, reg.
intonnalivni program 20.20 Športni torek, športna informativna oddaja 2040 ŠporlnigosLgostievslu-
diu dmžina Pertiač 21.00 l2 produkcije združenja LTV Stovenije. oddaja televizije Impulz Kamnik 21.30 Zaztiravjesrca inozilja. 4 oddaja - Z varovalno prehrano proti bolezni 21.45 900 VTV MAGAZIN, pon 22.05 ŠPORTNI TOREK. pon. 22.25 TVizložba 22.30 Naj spot dneva 22.35 Vkleostrani
!	SLOVENIJA 1
I	08,00 Odmevi
i	08,30 Dober dan. Koroška
!	09.05 Babar, 20/65
i	09.30 Mozartova dnjščina,
I 21/26
i	09,55 Spreliodi v naravo
:	10.10 Kako rada imam šolo. i 21/26
:	10 25 Moja žival in jaz. 21/26
j	1040 Besede
\	11.30 Obzorladuha
]	12.00 Razkošje. 13/18
]	13,00 Poročila, šport, vreme
]	13.30 Film
\	15.05 Aktualneteme
j	16.00 Mostovi
j	16.30 Poročila, šport, vreme
j	16.45 Podktobukom
j	17 50 National geografie
1	18.40 Risanka
I	19,00 Kronika
1	19.30 Dnevnik.šport,vreme
I	20.00 Film
\	22,00 Odmevi, šport, vreme
i	22 55 Zvočnost slovenskih po-} krajin
i	23 15 Simfoniki RTV predstavljajo
I	SLOVENIJA 2
I	09.23 Videospotnice
i	10.00 Gimnazija strtih src, 5/13
I	10.45 Rfm
j	12.05 Dokim. oddaja
i	13.40 Rim
I	15» Šport
\	17.30 Po Sloveniji
i	18.00 Dr Sommertek],^10
I	18.55 Šet,2/6
i	19.25 Videospotnice
j	20.00 Šport
j	OO.OO VFrostovemslogu,7/8
i	01.40 Videospotnice
"J
06,00 Dobro jutro. Slovenija 09.30 Triženske,nan. 10,30 Divjt angel, nan 11.25 Labmnt strastí, nan. 1220 Podsrečnozvezdo,ponovitev 13.50 Umor.nan, 14 45 Jesse,nan. 15.15 ZakonvLosAngelesu, nan
16.15 Trižen^, nad. 1? tS Divji angel, nan 1810 1,2.3-irebaníe 18.15 Labirint sirasti, nan. 19,15 24 ur
20.00 Najboljša prijatelica,
amer, film 2145 Udarci pravice, nan 22.35 Prijatelji, nan. 23.15 Nevarna srca. nan. 00.00 MA.S,H,.nan 00.30 Nazdravjei, nan. 01.00 24 ur. ponovitev
•tMniill
97

SS
]	09.00	Naj spot dneva
i	09 05	Dob« jutro, iniomialiv-
\	no-rarvedrilna oddaja
i	10.05	900 VTV MAGAZIN, po-
i	novttev
j	10 25	ŠPORTNI TOREK, šport-
I	na in lormativna oddaja
j	10.45	Vabimo kogledu
:	10.50	športni gost, gostje V stu-
i	diu: DRUŽINA PERHAĆ
j	11 tO	Iz produkciie združenia
i	LTV Slovenije, oddaja te-
i	levizije Impulz Kamnik
:	11 40	Videostrani
i	18.20	Naj spot drreva
i	18,25	Regionalne novice
:	18.30	0tn:ikj program
j	19,20	TVizložba
I	19,25	Obvestila
:	19.55	Oglasi / Vabimo k ogledu
i	20.00	Video top. oddaja z glas-
:	benimi videospoti
•	20 45	Cvetfični utrinek' Mozirski
i	9^1
\	20 55	Regionalne novice
I	21.00	30 let ansambla Šaleškj
i	tantje. kontaktna oddaja
i	22.00	Iz oddaje Dobm julro
i	22.50	TVizložba
I	22.55	Naj spot dneva
i	23.00	Videostrani
25. maja 2000	IVIODRO@^[L^ KRONIKA	VAS 15
		
VELENJE	^
Na zaznamovanem prehodu v dečka
VsrciUí, 17. m;«ja, nialopoS. uri.jc prislci prt'niclnc vkrižISÍu Kidrítcw iji Kersnikove ccsic v Velenju.
IV-lcuiaNin« M. c Velenja je peljala osebni avtomobil pti Kidričevi twti iz smeri Kotalke pn^i kriHiu j; Kersnikwíj.Na zaznamovanem preiiodu za pešcc je / njene desne Mrani vozišče Kidričeve prečkal U)-lcini pcAec Mir«?t F., prav lako iz Velenja. Pri irřenju je »Urok. ki je bil na poti v St^îo. ulrpcl hude telesne pci^ki^idbc. / rdevainlni avioinobilofn so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolniSnico.
Mlad kolesar v avto
v nedeljo, 21- maja. ob 15. uri, se je m\ lokalnîa'sîi vSkalah/gi^-dila proineina nesreča, v kaieri se je piv^odoval 5-leJJii kolesar.
2íMeini B<Jan M. iz Skai je vozil osebni avto po lokalni eesii i/ smeri tkalskega gasjL<:k«cia dama. V kii^Lî^ z dtwozno ccsîo je znjcgovv leve strani pripeljal voznik koksa 5-leini .laka K. i/ Ve-knju in trčil v levi Kik i)sebnega avtoni<ihiIa. Pri irCenju fn padcu se je huje p(v4k<^diwai.
Objestnež delal škodo v SIKovI
Včclriek. 18. maja. i>ki>li 21. uro, je neznanec prL^el Jo siano-vanjske hi$e in gt'»Np<^darskega poslopja v Silwi. lasi Uranka O, Pred gospodarskim pcslopjein je přeřezal eleklrićni kabel, nato pa od^'1 v hlev, kjer je v bazen /20(1 litri mleka vrgel uáe.snožie-vílko živme. Pol je nad<<Ijeval do 'ťV stolpa s preuzmem ikoni in iz siebra odliki omarico, Lasinikajezdejanjem o^xliA'alzj okoli 5tMK)IH<i[arjev.
Tatvina v Gorenju
v noči na pelck, 19. maja, je nczjiancc v podjet ju Gorenje d.d,,
vobralu hladilno zamrzovalni apanitiv\t'knju. ukradel pnevmatski vijačnik. vreden 122.0(X) tolarjev,

Pretep v Florjanu
v zgodnjih nedeljskih juiranjib urah. 21. maja, so so domačini v gostinskem lokalu v Florjanu v bliřini C/ornjega Cîradu spt>re-kli s skupim» mladih fanuw iz Slovenskih Konjic. P<» neuspešnem asklajevanju mnenj so zapcie pesti.
Kljub lenîu. ali pa ravno vraradi lega, da je poka/al. da pc^du-je no/i, jih je najhuje skupil domačin X^-letni ,Iože i\, ki bil v prelcpu hud<i telcsnci pt^Skodtwan. Kdo je za to txlgovoren. po licisli ^ ugolavljajci.
myumMim. p^s^Já^

Dva požara v enem dnevu
Viorek. 16. maja, okoli 17. ure. je v kraju U>ke na obnuvju J!alc3 priilo Ju pt^žara na irakiorju znamko Tiai 4i)4. s katerim je An« Ion H. obračal seno. Pri i^gkdu je biUj ugot<ivljeno, da je do požara prišlo zaradi kratkega slika na električni napeljavi. Ogenj, ki so ga pi^gasiii gasilci, je na v<5zjlu ptwzročil za okoli 3I)0,(XX) tolarjev gmolne i kode.
Drugič pa je yjg(>reIo zaradi napake naelckiričnem bojieguv stanovanju v íempetru v Savinjski dolini. Zgorel je del električne napeljave, najemnik si a n< wan ja Undť^snvM. pa jc zaradi tega utrpel tnanj.^i materialnem Sktîdti. N<i kraju p<mžara so pijsredova-li gasi les.
Za stre/ v Pakl še niso Izrekli sodbe
Ne umor, pištola se ie sprožila nehote
fUdi v kose jenu okro/.nem siidL^'u v Cvlju naduljcva-\',i ohnivmiv» proli 36»le(nemu Vdcnjéinnu Faudu Hasanovk'U, šli nis» Izirkli sodbe. Sodli^čo je niimrec ugodilo prcdU^u /ago-vornk'L'	iKlvctnleí Nui*! Nfacek. tla Im> /a mnenjť ii
mo^noslii dn seje lahko pistola res spro^.Hn sama oziromn nc-
hoUs povprašnlt Se i/vcdvnea »t orodje. IM ohto/xmi Hasuno-vićsc namreč zagovarja, iinnikíikor ni imel namena strcIfalK ampak seje pistola, ko Jo Jť pred prerivanjem pobral s (al in<hij>« nil« nenadomsi sproi?,ila sjima. Zrno psi je /Jidelo Ekrcm» Kutkovlea, sicer	sc^rodnik^i rn dohre^sa prijatelja, rav-
no v vrat.
Dejanje, zaradi katerega se na s4>Ji^u z.ag<]varja Faud ! lasa-novié, se je zgodik> že preti rte kaj več kot pelinn leti (9. aprila IW)vlnkalu Mali Ami RTCTrebetiSkovPakipri Velenju/lè-daj sc jc drutôina v lokalu sprla, prišlo je do pretepa in v njem naj bi bil Buikwic v/ei v rt^ko piSlolo. líasam^vič mu jo je zbil, ko}e med prerivanjem ležala natkh.jojc pobral, tedaj je odjeknil streL Obtoženi se vcs čas zagovarja, da ni hotel streljati, ampak seje piSlola sprožila .sama. I/vedcn balist je sicer menil Ja 10 ni mog<">če. vendar naj hi uakatere ra/iskave vendarle potrje-vak-daje v lakem sirosnem slanju mogoč<ř ludi to. In prav lo ^li <řokazati tudi zap^vomica obloženega.
■ k
FELA transport
Tržaika d7/a» Maribor
TelAfon: 0S3 749 15 00 062 320 26 31
UGODNE CENE KURILNEGA OUA BREZPLAČNA DOSTAVA PLAČILO DO 6 ČEKOV
Radarii
policisti bodo z radarji meriti hitrost im območju Policijske poslajc Velenje danes, v četrtek. 25. maja, popadne in v ponedeljek. 2y. moja, dopoldne.
V petek, 2(\ maja. popoldne, pa hixlii izvajali ptxxsiren n;td-a^r vpnmietu, kjer biHlo poxx^rni zlasli na voznike motornih koles in koles z motorjem.
ÍM 1 si	J	t ^^ 1	
Uc		C ^^ - k.	i
in strn" po Kidričevi v srediču Velenja
Ogrožanje peicev na ptocniku, "ogrožanje" ze/en/ce. o^roianjé samega sebe...
Regijsko tekmo^fanje ekip CZ /n RK
Nastopile le štiri ekipe
.^mHriRoohlSki,20. maja - Na nogometnem igrlšću pri osnovni soli v Smartneni ob Paki je bilo (\ po vrsti regijsko tekmovanje ekip Civilne wáíile in RdeCega križa. Organi2alorja lekmiwanja sta bila Uprava za obramba Celje in regijsko združenje RK. gostitelji paobčinskišiab<.y.ohCineÍNmarlnoob Paki in krajevni organizaciji RK Šmartno ob Paki in Oarenjc. Na kkmtAoinju so nastopile le žiiri ekipe.
lèkmovak'i íj] tekmovalke»^ níoraliiwkrl>eii po iztiri ptiSkt^dtwan-ce v živeli nesrečah, in sicer na gradbi^u ter v prometni nesre<3i. Pn occm vodje oru^ni/^teljskcj^a «Klbora Igorja Hlzjak^i, so ekipe pokazale zadovoljivo znanje, /magala je ekipa .Šmarja pri Jelšaii (ř>% uw^k)-lanfika zmagovalka pred ekipami obCin Velenje (ř'14), Soštaiíj in Smartnoob Paki (572 tofk). Zmagovalna ekipa .se bo udeležila se državnega tovrstnega lekmovanja. ki bo oktobra na így pri Ljubljani
■ rp
IZ DELA SVETOVALNE PISARNE ZA VARSTVO POTROŠNIKOV
Zadnje case opažamo, da se potrošniki večkrat javijo v naši pisarni v zvezi z nepravitnostmi ob raznih nakupih, ko se kakšna stvar zaptete, ko z artikiom ali biagom ni vse eaKo, kot bi moralo biti. Stranke opozorimo na določbe ZAKONA O VARSTVU POTROŠNIKOV, ki ga tudi trgovci v večini ne poznajo ali pa se nočejo spomniti nanj. Takoie piše v zakonu:
37.	člen
Po^roitnik ima v prodajalni, Kj^^Jc hiUi hla}*» kupljeno, oh morebitni napaki n» blaj^u pravico /iihtevati. da podjetje iibgo / napako/.»mer\ja z novim brc/.hibnim blH^joni alivrnv plaćani /.ncsťk ali odpravi napako na bla^u ali vrne del ploCane^a zneska v sorazmerju z napako.
CV je napaka očitna, mora potnňnik /jihtevo iz prejitnjcf^a odshivkii sporočili podjefju v osmih dneh pii prevzemu bla* pri drugih napakah pa v enem letu po prevzemu bla^».
Kaj je napaka iiabl^u ^k^k^a /akon o obligucijskiii razmerjih, pomembno pa je. da ima p<^tr<5šnik svobodnih i/biro. katero zaiuevi'» bo uvvljavljal in laliko takoj uveljavlja ludizalitc-\o piî vrnilvi kupnine.
Za grajanje očitnih nap3kjedt^liwjenti«enîdnevni rok, za skrite napake pa eno Wio po prev/cmu blaga- Sle lo vedeli ?
Ne kupujemo pa samo v trgovinah, smo ludi potrošniki storitev, ko nam mojsier ali kak-^na servisna delavnica opravi storitev in je tudi rado kaj narobe. Zakonodajatec je takSnc primere zajel v naslednjem členu ZVPoL
38.	člen
i'olro.^nik ima prn>1c<»i eejc bila sk^rUcv opravljena nepravilno. (xJ (Mtdjctja /ahtev»!), da storitev p«mo>no oj>ravl ali vrne phiivni /Jiesck ali «Klpravi pomarijkljiv<»s(i pri opravljeni sto« rhvi ah vrni* del plačanet*a /.neska v sora/merju s pomanjkljivostjo pri opravljeni storitvi.
I'olrošnik mora svojo zahtevo sporočiti podjetju pri ocitni napaki v osmih dneh po opravljeni storitvi, pri drugih napakah pa v enem letn po opravljeni storitvi. Poiroiniktmi svetujemo, da morebitne reklamaeije rešujejo pisno, saj ni tako ie?kct napisati kratek dopis, opremljen z na-slovt>ni. vsebùîo. datumojn in podpisom. Veljajo tudi ustne reklamacije, iz izkušenj vemo. da so manj uspcSnc.
OlwezncVvli ima seveda tudi prodajalec ali izvajalec storitve, glejte kaj pravi naslednji člen:
39.	člen
Cev primerih in.^8, čicnanap^k«! ni sporna, mora podjetje takoj ujjmliti iMtroAnikovi zahtevi,
i^>djetje mora pisno odgovoriti |Hitroivnikii na »ihtevo naj* ])oy.ncje v iksmih dneh po njenem prejemu, će je napaka sporna.
Z.a kršitve navedenih členov so predvidene kar visoke kazni, ki s<i navedene v Kazenskih določbah Zakona, poglejmo, kaj pravi npr.: navedene Člene:
78. člen
z denarno ka7Jiijo20<).tH>0 tolarjev; ki se izterja takoj na kraju prekrška, .se ka/.nuje pntvna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zve/i s sanirtstojtiim opntvljanjem dejavnosti: 12) če v primeru 1x37. in 3K. člena, ko napaka ni sporna, ta-kr>j ne Ujjodi potrošnikov i /iihtevi {prvi odstavek člena);
13) čc potrošniku nc odgovori v osmih dneh po prejemu potrošnikov« «htcvc (dru^ odstavek člena).
/n podrobnejše razlage določil ZAKONA O VARS IVU PO TROŠNIKOV ali za druge pota^SniSke zadeve se ogla.si-te v nasi poiroiJnlski pisarni v Velenju, Efenkwa bl/b ob uradnih urah zn stranke, ali pa nas pt) kliči te na številko 871 .^21.
Brezplačno svetovanje vam omogočata Ministrstvo za ekti-nonisk« odntKu in rarivoj in	ohčiuij V«l«nj«.
Za Potrošniško pisarno Velenje Janez Pelko
Ekip» so na tekmovanju reševale življenja poškodovancev v dveh nesrečah, na gradbišču in v prometni nesreči. Prikazale
so zadovoljh/o znanje
16 kVilš í:as	SPORT IN REKREACIJA	25. maja 2000
		
Miro Požutif trener RK Gorenje:
"Imamo zelo nadarjen mladi rod!"
S pokat nim finatnim turnrijem (rokometaši Ceija PL so tudi poka f ni zmagovalci) so minulo nedeljo sklenili tekmovalno sezono. O tem smo se pogovaerjali s tre-nerjem Gorenja Mirom Požunom.
Prťcl Tdcťlkoni nivnn kmičanepu pn'cH»lva ste dvjalí, <fu žclilc uvr> htí(vv <icí l.cli»5. inesiu. <lf)^L<elUtc prav peli) mc^lo. »to lorvj /. dosv/cnini /adovoijni?
'Delno smo 7. doseženim /ado-voljni, sij <mc iloscgli natírliw.ino. Vedeli inio» dii Pivovranii Liisko» Prule. Prcvcni in Irehaje /clo	ekipe, mní no okrep-
ljene pred leni prvcti-^ivom iii so Iclos v evropskih lekmovMnjih d<v >egle izretliic U5;pehe. RealiKi tako ni<mo mogli pričakovali kaj vcC. zalo smo t;jksen eilj ludi poplavili.
N.i/a(ieiku pnen^lvj vrnoimeli kar nekaj teřav. *.;ij vnioj<^ pi^ knj« ski seA^ni preeej prenovili in pv mladili, kasneje pa Mno hili vse bliže želenemu 5. me'»ui, mi konai p:« smo^siini Sk<^ii«:li>Crtnom usli knr	lock. Lcii>s :>nio ligo îgr
r;tlj drug^ie kol prej, lorcj s kon^^^ico najboljših Teslih m ^ ^e^iinii dodatnimi krogi. V teh krogih smo igrali pi'cccj f>oljse kol vpivemdeiu. smo p;i v pivslop-iiem ri>kn /aiiicnjaii luju«. Nametlo ."îtVIcî nega Aslafcjeva smo pripeljali r^-lelncga Bělorusa Sergejíi Rutenka. ki «e jc ekipo dohro vključil in prine^.*! vanjo novj duh."
iCudiMc (i^kme sle odi^nili ne* k<ihko sinhsc. Vťrjoinn zato, ker pete^n inv^tn nlsle rmt^U ne i/.-iHiljšati in nc lA^ubitU pa in /«lo mnCni nnsproinlki so bili?
'Laliko irtiim nekaj. i'c bi d«>
konea pivonsiva o.siaM v popolni p^^siavi. s kalero smo igrali večji del prvenstva, bi dosegli Mjic re-zuliaie. pmli konoi lige sc jc na-niree pi>^kodi)val vodilni igraleev ohninibikro/iii napadalec Marko Ostif, prav tako l/iok Ro/nian. vmes so imeli manjCc pí>sk»Klhe Neostali. Pfvcnsivo je bito ludi i/-retino naporno, mogiMic je hiki v konCjiici preveć lekcni v kraLkeni ćasu. /vexi .se jc nanircć iwkoko nuuUlo, da bi prvenstvo koncili «lil 17. maja. .«nio igrali ritem sreda - «obola, kar ^c jc naiiin mladim igralcem veveda pivn;d«> in naje vplivalo drugače kot na «.larej^^e in í/kuwne. Zato smo malo padli. KJjub leniu pa sem /adov5>ljen s kkmnmi prolt na-jnh^čnej^im. s:ij smo edin i v Ljulv Ijaiii odv/elj ii^ko Pnilani In jih nato preniagiili v Velenju. Proti Pivorani Laško nam je /manjkalo moći, proti Trebnjem nismo imeli d<7vidj igraleev, v iradnjem krogu pa stiio ostali ^c brc/ Rn* tenka, kije cxlšel na priprave svoje reprc/enlanee. Kljub Icmu bi lo tekmo v Skoiji Loki lahko dobili, smo pa imeli v drugem polčasu kar If> minul i/kljuOiiev in na koneu tesno i/guhili.
Resjc ludi.UiTsniopel domačih ick-im igr;ili na Dolu. kurje b\\ tkvlaiii i napor /n igralce, mdi gledalcev je bilo inajij. Veiular nas to ni preveč ovirajo. Normalno smo delali naprej. fanijeM^bili t^^redno priy;«lcvni, imajo velik nK>î!v in

Miro Požun
radi delajo/
Znaui siv pMiem, d<i veliko in dohro <lclaiv /. miadimi i^ralcr, Leto.vnjv prvenstvo Je bila prilo/jiost uuli M i\fih« kiir nekig načinjenih .siv predsiuvill in po njihovi igri lahko .sodimo, da nI VVĆ daleč ćns ko Ih) (iorenjuspel cnn vodilnih moškv v dr7(i\ L
'Res smo lelos v prvo ekip<í vključili precej mladih igraleev. saj smo bili delno ludi prisiljeni, kajli na5 s^pi^n/ur Gorenje se je ixlîocil, da ne lx> opravil zclo<lra-gih nakupov dragili igraleev. ampak bo icmcij nagega dela r. mla-dimi. lorcj smo pnsiili v ogenj naic mlade igralec, vsi so /elo nadarjeni in «io priložnost dnhn'' i/-
korisiili^ /.al pu mije. da je Aljo5a Stefanič, ki jc po lanski pt>i»kodbi d<H>r4> okreval in /ačel rgrallv prvi ekipi, pomwno pi^sk^v doviil in zadnjih pel mcsectfv .sploh ni Igral, saj bi v n.isicdnji sc/onizdobrini delom že krepko posegel v ptv(> postavo in ta/brc« meni) Kiiva§a, ki jc letos v igri prcccj nihal. Imamo /elo dobro genenieijo	in na njej gra«
dinio priluxlnost. ,le pa se prezgodaj. lia bi lahko pi^segaM v vam vrh vliïvenskcga n^komcla. 'Jo so Dobel^ek. Kaviičntk. ki stj mij-blii^jc, seveda pa ludi oslaM. Prilo;>no.'»i W) dobili in i/J<orisiili ludi nekateri lan»^ki mladinci, k «v nceki>nccv pa so nai^t Icti^nji mladinci indi drugi v državi, kjer je zmagal Inlcíí pored nainí. Treb« njem in Pivovarno Laško. Tudi tu sc ptMfjuje na^e dobrt> delo. seveda pa moram p<>hvaliti kadclc in mlaj^, ki mi sc uvrsiili v ťi-nale državnega prvenstva, ki v l/oli.
NaJ cilj je razumljivo vključili čim več domačih igralcev v prvo ekipo, da igra čim več Ve-lcnjC;inov, Ugoiiwilisnu). daje lo nx»^mii í^iWinstvu vý;č iti da s sim-patijami gleda na na? klub. rado prihaja na kvalitetne icknic In nas spodbuja.'
Nekaicrl menijo, da uk<na kcmCica kut jc* leto. ni mijbolj za-nimiv^a. siij so ra/.like v toCknh ía prvenstva H» velike?
"Dejansko je takšna končnica pisana na kožo Pivovarni ki si )c med ligo ustvari neulov-Ijivo predni>st. Kljub temu'holj^ja je letošnja končnica, kot lani. ko
jc ni bilo in se je prvenstvo končalo po 22 krogih. Mislim, da 32 prvenstvenih tekem in se j>o-kalne morajo hiti. da igralci trenirajo. so motiviruni in napredujejo. Vendar, najboljîa jc končnica, ki prinaJu vmj približiv) eiiak<>vreclno mi>^nos[ vsem ekipam. ti^p )C končnica na izpadanje. kjer ludi slabJi vidiji) malo mo^^^ti, večje glodalcev./amini-vostse «.topiijujc. Primer jckosiir-karska končnica in mislint. <la lxi KI morali uvesti tudi v n>koiueiu. Stevilogledjieevbise proii koncu p<weČalo, dalo prvenstvu drai^ in U veíjo kvalilclo n>k<»meUi. saj je U'emitno sigurno prvi v Sloveniji nh:d ipiirti vr?itgi>. Moramo sle<)Íli poti naiih najboljisih klubov, ki so bjeslcli v Evropi, jim priti bli/u, prav to pa je nas eilj za naslednje prvciwivo,'
Gledalci su ímelt vodnu prí-ponilK' (la soduiko, kuku turej oce-níujete sojťnje v minulem pnen-
'Načelno ^c ^nlniki ne ukvarjam. tmii me<l lekmo nc komentiram njiluwih ixlločitcv. Mogi'>čc mi nekalen vuimcrijo, d a sem premalo agresiven, vendar menim, da mora trener svojo po/ornosi {^srctlotofiii na swjo ekíp«5 in igros da ne more obrcmcntevaii ?» sodniškimi odločitvami. Kljub temu bi deial,daa>sodnlkivna$i ligi mogoče prev/eli nekatere navade jugo lige, ko «o scíx: smatrali /a glavno atrakcijo na igrišču, da »e preveč i/postavljajo. Dol>cr sodnik je listi, kije neopa/en, nc i^me izzivati ne igraleev in ne glc-ilalcev. mi pa jim seveda moramo
zaupali. V na?Ci ligije preveč kom» licnzacij. preveč kalkuliranja, /-Ui> klubi premalo zaupamo sixlni-kom. kar jc težava, ki jn bo treba prcbftxliti- Signrno p;i je ni<^a osnovna stvar, da ekipo vl<-»bro pripravim. Ko ekijxi zmaguje, so vsi /Áitkwi>ljni, ko i/gubljas dlake» vjajcxi in lakrai so ludi ihÎ ločitve so<lnikov veliko bolj sporne in prinašajo spt^re. Res je ukÍÍ, da son^kometna pravila premalo ile-finirana in dajejo sodnikom preveč proste roke."
So igralci 7.e na ^Hslu/cnvm odmoru?
'Sploh ne. Igralci st^ imeli pel dni pn>sio, sieer pa sc/oiia traja do konca junija, p<KÍtek pa bo na vrsti julija. Seveda nc popoln, saj b<-jdo Igralci v juliju delali samostojno, di>liili navodila, naloge in /ahlcvc, kako pripravljeni morajo prilina/aj. Se pred teniK^iu» .^l. maja\xlpotovajinadobcr turnir v Cannes na A/urni obali, kjer bomo gosli lamkajsiijega kluba. Poleg na^' članske ekipe povabiti še kavleisko in mladinska, giv .stili nas b<xlo seveda Franciwi. /«i nasjc turnir zelo pi>memben. siij bomo predstavljali skwcnski rokiv me I in naicga sponw»i]a («Te nje. ?ato snu^ priprave na turnir /ačcli Žc v ponedeljek, po povratku pa bomojunijskc priprave namenili izboljšaiřju iclesnih spcib^^iiosli, piwečanju fizične mase za prelahke igralce, «^jveda tudi krepitvi telmično-lakltčnih sposobnosti, da bomo Čim Indije pripravljeni pričakali naslednjo sezono.'
■ vos
KoncBtto prvoligaška nogometno prvenstvo
Ňi se zgodii čudež
Prvoligaši sokoiiLx: ledna.v.s^jhotu in n«<lel]o. oflij^nili zadnji pneii-.shcni krofr MarsIkaJJv bik» zjmnu »zdavnaj.kosoSKťíril zaporedni nasU» žc/jij*otii«ili Mariborûini. » .sclitvyo v flrugii lii^» pa st» sc nuli f£ veliko prod kuncem sprijaznili ijs-nilciPohoiju ill PocrrÂnilui. Lcspa*-inemltH na drugem mostu jc bibt v no-de|joi(e mi»/ju, pájeni bilo.
VLjudskemvnuRc niygiKlIlasen-/iieija, lu^ii v Murski S<)boli ne. Vc-lenjčiiniso po pričakovanju izgubili z lUTvimidr^iivnimi prvaki. 111 IGoriai pojeludiprlCakovano vSoKMiprc-magiila úixbii Mum, iziklasla biiana I'tbeh tekmah enaka. Vclcnjčanl so
i/guhili z \:2s ciiako.Si^^mi. 'lako
50 si ob Mariboni in pokalnem prvaku ser Olimplji nastc^ v Cvn^pi zagiHovili ic Novi-^goričani. "rudatji" pa so ostali praznik rok. Lahko bi zaigrali v p^ikaJu Iniertolo. vendar «C zanj niso prijavili.
/ igro v Ljudskem vrtu velenjski prvoHgiii v nedeljo v primeijavi <» lekmo proii CMC Publikunni na iK"nnačcm igriiču, kljub pť»razu ni t«zjx;aral, V prvem pilčiisu «o res bili dojíiači btilj.si v drugem pa Vc-lenjčani. /c na f<amem ?ačeiku so imeli rudaTjitrilcpeprilo^iosti.kipa jih nisoi/kiHLstili. D>maČist^ povedli zZiidelkomDjuranoviča nekaj minut pred koncem pr/ega tlela igre. v HI, minnli pa je B^izta^ diKegel se dmgl za domaČe bi s 24 zadetki poslal kralj slreleev leto^njčp tiržavncga prvenstva.
Že na samem začetku drugega pi-)lČ3$a jc bilo zelo vroče v kazenskem proslorik íkxnačih. vendar pa rudaijinisoinKli sreče, .«aj seje Sime-uncwié dvakrat ^elo l/Jt.'Ui^ii. Najprej je udarcc Vidojcviča <xihil v prečko, odbito /ogo pa je Vio\cto poskil tik mimo vraL S ime un wič se je izredno i/ka/al ^ enkrat v 70. minul i. ko je /
Tako so Igrali
l*rvrt SNL, in MdnjI kro«j
Muribor Pivuvurnu Ldsko •
Rud»r2 : 1 (I :
Rudar: Laiič. Cirunič. Sulcj-manovič. Oblak. PoJvinski, Ciolob.Turk. SpfKojcvič Jjj-vornik), Lavrič, Gajscr (.Ic-seničnik), Vidojevič.
Sircki: I : O • Djur^novič (4(i).2rO-Bozgo(81).2! I -Podvlnski
Druga SNL.27. km«: l^.u>tcch Smurlno - .Imiran J^vpič 2 : O (1) : 0)
Eicitcch: Cenirib. Milanove, Omeragič, Mernik. Purg (Po klckaj. Rei>ov? (Drcv). Mu-jakwlč, Boritnar, Cupma.s. Arlič. Dragic (Sprcčnkovič ). Strelca: I : II - Mernik (55),
2 : t). Dragič (76). Tretja SNL, 24. kr<in: Liisko • Usnjar t»: 5 rO:2f Usnjar: Ca nič. Daničič, Soft ič. f>aba novic (KovaCiC). Mernik, SicfanCič, OMak. Fcnko. Švarc (Riismir). Mir. PuJgar (Markus).
Slrclci:i;: 1 • Mir	: 2
- Pudgar (44), O t 3 - TaniC {74.11 m).IJ:4-PudgaríHn.
SKL. zcRske, ziulnji kn^^ končnice od 5. do 10. mesta: Vcgrail. Jelovica 26 : 27 {U : 15)
VťgraJ: Cajnkar, Rusmir. Dc&man. Î, Topič 2. RoJiČ Nojinovič 3. Jukič 4. Gnidnik. Sicv:tnovič H. Muraiovič. Uikič.
mwoizwdiioobrambo zaustavil dobro iXlmerjen Viiloievičcv udarec. Ilknili p;i ludi gostitelji imeli nekaj lepih prilo^U"felj /a vii^o zra,ip">, Uxla velenjskivralarLaličje hil kljub dvema prejetima ^loma med najboljšimi mo>mi na ip-i^u,
Ki^i smo Ta i^memli Í0 sc Velctijčant morali sprijaznili s tretjim mestom, vendar lega mM izgubili v ^K:de(ií^ v MariK>ru. ampak /e prej na nekale-rih tckni^Ui. na kalerili mi mislili, da so s$lr^šiminaspr\Mniki.
S ihJljim mestom je Rudar sicer pi^novi) lansko uvrstitev, a kar malec raziTčaral glede na to, koliko je klvib vložil v sestavljanje niivcga most\a. Upi>slcv;ui pa jc treba da je imel ta'ner Brane CMak zelo kratko rezervno klop in da so moSlvovsc^kozI pestile pi^škoclbc. pa bo tudi za letošnjo sezi>iK>. ptxlcíwio kol za lansko, veljala ugLUk"'vifcv.dii je biUibisk tekem v Velenju v primerjavi ■/. drugimi nhfstizchíJ^nwen. pa čeprav je novo vodstvo kluba uvedlo brezplačen v«;iop za i^ln>kc in žene. R^lj kol 10. kaj bo predsednik kluba, /iicnk«^ Lah, >tiinl. da A-ahi ••»b igrisX* več ídedaiccv,
■ vos
KK Velenje
Pet naslovov
Na letošnjem dfi:avneni prvenstvu ^a najmlajše tlo L^ lel so varovanci Draga Cin^ssaija dosegli pet pr^ih nieî.1 in ki^pic drugih ixiliénih uvr.siitev, Dr?avî)i prvaki so postali Darkiï Paxlovič v ^^portnih hi)jih in kal.ih. Jasmina Hoilžič 1er ekipi sla-rej<ih deklic A in mlajših dečkov A v kalah: piulprvaki so postali ekipi starejših in mlajših dečkvw B v katah in DnmeuČrc^nik v športnih bojih: tretji fnesti slav sjwrtnih bojih swojila Stniša Pcjkunovičpri starejših dečkih in Aniela D/akulič pri slarcjsih deklicah, čelrli so bili Mjrcla Sijak. Rnjko Mijaiovič in ekipa slarcjsih deklic B, peti pa Lidija in Ralko Bo/ič	B
NK Usnjar
Zdaj v boju za četrto mesto
Z neprii^aki»vano in visoko /mngo v l^skerti so sc nogii-nMa.ši i'sfûmja le i»trvsli 8. mesta. Pravzaprav so n» 7. mestu zamenjali sobotne go.sliU'Ije vM|>i> flM biškn, kr so jih na njihovem tvarnu premamili kur s V nasictinjem kn^u bodo osnjarji v.^on^ii j^i ».stili ekipo Starše*, inorehilnv tri toćkc pa bi bile ctobrodoi^le. saj scd;\j ua sedmem mo»tii za četrtim Kovinarjem z«ii»&tajajo Iv točku.
V Laškent sta bila }c v prvem polčasu uspe<na Mir in Pudgar. tij .^:Uje vredi drugega pi>lč;isa z enajstih melrtw povijal vriitar ĆaiiiCtV zadnjih dcsel ib miiuiiah pa sta bila uspešna Puvlgar s svojim drugim golom na tej tekmi in v /adnjih trcmilkih sc
rciiko.
Namizni tenis
ERA za tretie mesto
iJr/avno pnvnslvo v nami/Jiwn tenisu Mť ])0Č2isi priblr/ujo li koncu. Ignilcl vole!\)skc 1£KE so (u<ll v drii^csii .src6i(iju kiKičnke <lrbv-»ogn prvenstva morali prizttalt premoč igmlecvizPrcsi-riJ.
čeprav je Uidi t(»krai C^KA prv-magala ERO s 6:1, pa so bih posamični dvx>boji zelo izenačeni in napeii.ii je bila gosiujtva ekipa, ki jc tudi favorit za <\svojiicv na-slova dràavncga prváky, boijâa. Zii Vc-Icnjčanc, ki so jnonovno igrali Ivez poškodovanega Vro^ SlaUnžka, jc ločko osvi-yil Damir Aiiko^'ič. V boju r*} tretje mesu> sc bť) ERA pomcriUzekipî^.N^lKMariNïr.
■ DK
NK Esotech Šmartno
Spet na tretjem mestu
v drugi ligi so se ^ninrčanl spelfHivzpvU tu» tretje iih'Sto, ki so ga i/pustili po nekiij ni/(K'ar»njih & slabimi mo.šlvi. Samo za Intje nivsto pa de* jansko gre, saj Ima U vodilni Koper in drugi Tabor pa'd njimi Uo^timnui 1Q lock predncksii. igralci ICsutcelia pa pn^d zasledovalci dvv in več.
Nedeljska tekma z Jadran Scpičem v.Smanncm torej ni <xlKv3ala o čem pi^mcmbncjscni.domačini pa so zaigrali/iilo dobro in AL^lu?cno7jiiagali / 2:(). Na začetku tekme so imeli pt"ibudo gostje, vendar bicz pravih priložnosti. Po petnajstih minutah igre Šmarčani zaigrali bolj i»dločno. najpa'j je Dragič zamudil k po priliki^, v minuli pa je domači vratar C'cn-trili uknHil najlepšo priliko gi>siov na s'sej lekmÍ..V nadaljevanju so takoj pritisnili di>nuiči ni in v.^.^, minutije po si relu s k<^la Mernik prvič zadel giv stujočo mrež<5, /m le m si> domači malopopustili.čcsargi^siic niso i/koristili. V 7fi. minuli jc prik»řnosl zapravil Omeraguč. takoj za lem pa je pii lepi akciji Pokickcin Ailičana2iO pi"*vi^l Dragič lojcbil tudi konůi i izid, soj nogometaši Esoteeha do konca tekme niso izkoristili šc nekaj pi Íložnc>-sti. V nedeljo bodo Smarčani gostovali v Scniiuriu.
■ JG
ZRK Vegrad
Ostale na petem mestu
Prejsiui potekje bilo konoe prvciii^lva lurii Zii vcleiuske rokomebii^iee. V /jidnji tekmi končnice^ uvrstitev od5. clo 10. mosta v 1. SKI.&o v Kdcći dvorani gosiile Jelovico in i/giibiles 26 :27. S tem jv Jelovica potrdila 5. rm'sIiM35), na svslein.soVvlei\J£ankc.s!^(irimi li>ck«imi/imslnnk«i, slvdyo IgralkeKuêcvju l/J>raleso30), l/olc417), BuijviK) in Branika5.tamo^lj-rími osvojenimi lockanh.
Pred z-tdnjo teknili sovelcjijskadekleîa §e itnclii tei>retÍčncmo?ni*ti. da z. visoko zmago zrinejo Školick>čankc» petega mcsia./ačele so imeniino in ptwcdic s 5 :1. linla nato w popustile in ob p<'>lča$n so gostje žc imele gol prednosti (14: [5) in upov jc bilo koncc. Po nekaj minutah natlaljcva-nja so gostje u5lc dc^mačini za Iri zadetke, vendar sc Vcicnjčanke nisí> pre-<lalc, Njihovovodsivo so ujele. u5lc nasprotnicam za gol. i«xla v zadnjih Lrenulkib tekme so igralke iclovicc imele prednost dveh zjdctkvw. ki jo je Nojinovičcva zmanjSala na enega. Cjosrjc so nato izgubile ži.»go m s icui omogočile domačim, da sc ihJ prvenstva pt'>sK)V'ijovi;aj z ncixlloicnim izidom. Priložnost za lojc dobila (spel) NiîjiiuwiCcva, vendar jc gv"»siujoča vraiarka ubranila njeno s krila.
RK Gorenje - MIddi v slovenskem vrhu
Mlajše sclekcijc RK Ciorenje tzrcdnu iispci^îno nastopajo v državnih prvenstvih. Mlajši sleČki Ast>vp(5lÍLn:iluprcmag;;ílin,ijprej Šmartno s 17:1 in naiošcDobovoz 12;.^ in se uvrsiilina finalni turnir, ki hov ncileljo. maja. v velenjski Rdeči dvoriini. Na luiahn lumir, ki bo v sob»>io in nedeljo, 27. in 28. maja v L\»li. sose uvrstili ludi kadeti. V/athijih dveh tekmah so premagal i Dobovo s.'^3:20(KavtiCnik 7. Rut ar h. Peteri in 5) in ()rim>ž r 29:23 (Kaviw^ik 6, (iolčar 4). (Xlhčni s^i bili mladinci (iorcnjx ki sov državnem prvenstvu osvojili drug*> mesto, starejši dečki in mlajši dečki 13 pa so zal izpadli v poUînalu.
DP za mlajše dečke
v Rdeči dvorani vVvK'iijo Imi v itede(iiK28. muja.ol) 15. uri H milni lur-nir dr/avncga rokometnega pr>'cnstva za nihO>L' dečke. Na.stnpilc h«Kln ukipe Terma. Intusa. Dola in gostiteUa • (rorc^ja.
■ VOS
25. maja 2000
SPORT IN REKREACIJA
KAS VAS 17
Maraton treh src
Slavičí Poznič posebna nagrada
v subotu je bil v Radencih 20. jubilejni maratun "treh src." Na malem in velikem maratonu je skupnu nastopilo 1800 tekačev in tekačic, bilo pa jih gotovo veliko več, če je organizatorjem ne bi zagodlo zelo slabo vreme. Slavica Poznič je tokrat nastopila že osemnajstič. Petkrat je bila absolutna zmagovalka, tokrat pa je bila v malem maratonu druga za Heleno Javornik.
^ treh
20. m
Vendar organizatorji znajo ceniti zvestobo svoji prireditvi, zato so ob Jubileju nagradili tiste, ki so nastopili največkrat. Med njimi je bila tudi Slavica Poznič, ki je prejela lepo bronasto skulpturo.
Tenis
Še brez poraza v 2. ligi
Pomlajena članska ekipa ŠTK je na Ptuju presenetljivo s 6:3 premagala favorizirane domačine, ki imajo v ekipi tudi dva tujca. Posamezno so zmagali Lisac, Dovšak, Grosman in Apsner, v dvojicah pa Gros-man-Prusen in Lisac-Dovšak. V sobotnem 5. krogu se bodo pomerili z ekipo Maxi Group iz Žalca, v nedeljo s pričetkom ob 9.00 pa bo na igriščih TRC Jezero mestni derbi med ŠTK in TK Puma As, ki so ga zaradi dežja morali preložiti. Tradicionalni klubski turnir bo v soboto od 9.00 naprej na igriščih TRC Jezero.
Nad 170 tekmovalcev
Teniški klub AS Velenje je od četrtka do torka izvedel turnir
rekreativcev in tekmovalcev Teniške zveze Slovenije do 12 let. Na njem je nastopilo več kot 170 ljubiteljev rumene žogice.
Rekreacija - moški, polfmale:
Bajcer - Halilovič 9:8 (6), Z. Roškar - Novak 9:5; finale: Bajcer - Z. Roškar 9:7; rekreacija - ženske: Sunarič - Pečnik 9:6, Pirečnik - Kavtičnik 9:4; finale: Pirečnik - Sunarič 9:7. Finalni izidi tekmovalcev du 12 let, A finale: Golubovič (Ho-tiza) - Kukec (Triglav Kranj) 6:3,7:5;
B finale: Goršek (AS Velenje) -Benko (Koper) 6:0, 6:1. II SLčlani, 1. kolo: TKMaxi group Žalec - TK AS Velenje 8:1, 2. kolo: TK As Velenje : TK Ravne 9:0, 3. kolo: TK Laško : TK As Velenje 2:7.
LK Mozirje Novi uspehi
Uvrstitve mozirskih lukostrel-cev na sobotnem mednarodnem turnirju v poljskem streljanju v Škofji Loki: Članice: L Bernarda Zemljak Perhač; veterani: L Dušan Perhač, 4. Miran Borštnar, 5. Janez Pelko. V nedeljo je bilo v Ilirski Bistrici absolutno državno prven-
Mitja Potočnil^f teiimovaiec v teiivondoju
Vrnil se je s štirimi medal|ami
Pred dobrim tednom dni se je na Škotskem končalo mladinsko in člansko evropsko prvenstvo v borilnih veščinah. Na njem je prvič sploh nastopil tudi Mitja Potočnik iz Šentilja, sicer član kluba Sun iz Braslovč. Po izjemno velikem uspehu smo ga skupaj s trenerjem Simonom Janom povabili v naše uredništvo.
Simon, na evropsko prvenstvo si odšel s skromnimi željami, domov pa si se vrnil s štirimi težkimi medaljami !? Lepe čestitke in kako je bilo?
"Hvala za čestitke. Bilo je zelo naporno, a ml je uspelo. Zelo sem vesel in srečen, prav tako moj trener, ki je bil tudi zelo uspešen, saj seje uvrstil med osem najlx)ljših, kar je tudi velik uspeh."
Vrnil si se s štirimi medaljami, kakšne pa so njihove barve?
"Najprej sem zmagal posamezno v borbah pri mladincih v težki kategoriji , torej sem evropski prvak nad 70 kilogramov. V testu moči sem bil tretji, mladinci smo zmagali ekipno v borbah, vtestu moči pa smo za tretje mesto dobili bronasto medaljo. Konkurenca je bila zelo močna, sodelovalo je veliko držav, v polfinalu sem premagal domačina iz Škotske, v finalu pa Poljaka."
Nek^j Je k temu seveda dodal še trener Simon Jan, sicer doma iz Braslovč. Ste trener in hkrati tekmovalec, pa najprej vaša ocena uspehov vašega varovanca?
"Moje zadovoljstvo je zelo veliko. Na evropsko prvenstvo smo odšli brezveqih pričakovanj. Mitja je bil prvič na evropskem prvenstvu, prvič tudi član reprezentance, in jaz upam. da bo nadaljeval v tej smeri. Mogoče sem sam pri sebi upal. da ima možnost za kakšno kolajno, za sam vrh pa nisem verjel, saj njegovi tekmeci v mladinski konkurenci tekmujejo že vrsto let. Glede na to, daje odšel na tekmovanje brez večjih izkušenj, sem izjemno vesel. Uresničile so se pravzaprav moje sanje, da bo naš klub prinesel kakšno medaljo tudi z evropskega prvenstva."
Redko se zgodi, da se n«kdo tako malo časa ukvarja s športom, pa tako hitro pride na evropski prestol?
"Mitja je zelo nadaijen. ima izjemne telesne sposobnosti, je močnejši od vseh nasprotnikov, kar smo izkoristili, poleg tega nihče od njega ni nič pričakoval. Bil je sproščen, vsak športnik pa ve. da je lažje priti na vrh. kot ga obdržati. Tudi zaradi tega je bil malce manj obremenjen, lahko se
je bolje zbral, imel je dober motiv, tudi v finalu sem bil z njim, povezava je bila odlična in šlo je.
Tudi sam sem v tem športu in v članski konkurenci zelo kratek čas v primerjavi z ostalimi reprezentanti. torej sem tudi sam dosti hi-
člani in ena članica. Mladincem se je na Škotskem kar "utrgalo," saj je naslov prvaka osvojil še tekmovalec iz Maribora, iz kranjskega kluba pa je bil drugi, torej so dosegli zares ogromen uspeh."
Mitja, doma v Šentilju so ti pri-
Trener Simon Jan in varovanec Mitja Potočnik sta se neizmerno veselila štirih medalj
tro uspel. Če trdo delaš z veliko volje in truda, se da narediti lep rezultat. V tem športu sem šele šest let, pa že tri v reprezentanci. Je pa to bilo moje tretje evropsko prvenstvo. Pred tremi leti sem prvič nastopil v Grčiji, lani v Italiji sem že dosegel enak rezultat kot letos, torej 4. do 8. mesto, Na Škotskem sem imel zelo težek žreb, saj sem izgubil s svetovnim prvakom. Svetovno prvenstvo v Argentini je bila sploh lepa izkušnja, čeprav sem v 3. kolu izgubil z Američanom in bil med 8. in 16. mestom, ekipno pa smo bili pod-prvaki sveta, za kar mnogi delajo celo življenje, pa ne pridejo niti v bližino."
Koliko slovenskih predstavnikov Je nastopilo na prvenstvu?
"Biloje 5 mladincev, člani pa zaradi objektivnih razlogov nismo mogli nastopiti ekipno, čeprav smo bili kot svetovni podprvaki kandidati za zmago, bili pa smo trije
pravili lep sprejem.
"Res je In velika hvala vsem, ki so se potrudili. Niti najmanj kaj takega nisem pričakoval in še to malo pred polnočjo. Presenečenje bil tudi trener, ki meje pripeljal in so se mu tudi zahvalili, pa še nekaj članov našega kluba. Biloje zares veliko presenečenje."
To sta si seveda oba zaslužila, kaj pa vas čaka vnaprej?
"Letos, če bomo rešili denarne težave, se bo Mitja udeležil svetovnega mladinskega prvenstva, ki bo v Koreji, torej domovini tega športa konec avgusta. Če bo lahko šel, ga čakajo dolge, naporne in vroče počitnice."
Mitja jih bo gotovo z veseljem prestal, da bi le videl domovino tega športa: "Veliko bo treba trenirati in preliti veliko znoja. Če bom šel, sem bom gotovo potrudil po najboljših močeh."
■ vos,jp
stvo v olimpijski disciplini 2x70 metrov. Uvrstitve - članice: 1. Bernarda Perhač Zemljak; člani: 2. Štefan Ošep, 5. Dušan Perhač, 7. Marko Satler, 10. Ivan Šket.
Batinanje Zdaj že tretji
pa se le slavili favoriti.
Moški: 1. Velenje II, 2. Šmartno ob Paki, 3. Velenje 1,4. Šoštanj, 5. Mežica, 6. Slovenj Gradec, 7. Pesje, 8. Ravne na Koroškem; ženske: L Slovenj Gradec, 2. Šmartno ob Paki, 3. Mežica, 4. Ravne na Koroškem, 5. Velenje.
Prvouvrščeni ekipi bosta nastopili na državnem pivenstvu.
Balinarji ekipe Velenje Premo- PlaVanjO
govnik so po porazu v prvem ...............
krogu tekmovanja v drugi iVIârlniCeV državni ligi dvakrat zapored zma- |1|0|t|OrÍ9l gali in se že prebili na 3. mestu. V tretjem krogu sovgosteh premagali Svobodo s 17:7.
Tudi v območni ligi so odigrali 3. krog, balinarji ekipe GIP Vegrad pa so z dvema zmagama in porazom na drugem mestu.
Baiinanje
Regijsko
tekmovanje
upokojencev
Prejši^i četrtek Je bilo na baliniščih pod bazenom in DU Velenje regijsko tekmovanje upokojencev v balinanju, ki je bilo hkrati izbirno za državno prvenstvu, na katerem Je nastopilo 8 moških in pet ženskih ekip. Igre so bile zelo izenačene, na koncu
V spomin na tragično preminulega velenjskega plavalca sta Plavalni klub Mladinski servis Velenje in Športna zveza Velenje v četrtek, 18. maja, oi^anizirala 13. memorial Boštjana Mariniča. Spominske tekme, ki Je bila hkrati tudi medobčinsko prvenstvo, se je udeležilo 60 učencev 1., 2. in 3. razredov osnovnih šol iz Velenja, Šoštanja, Šmartnega ob Paki in Rečice. N^več mladih plavalcev je prišlo iz OŠ Antona Aškerca in OŠ Gorica.
Rezultati: mlajši dečki - 50 m prosto - memorialna disciplina: 1. Matevž Škofiek (Gustava Šil-iha), 2. Jože Blažina (Gorica), 3. Matjaž Borovnik (Gorica), 4. Andrej Ki-žič (Livada); 50 m prsno: 1. Jože Blažina (Gorica), 2. Ma-
tevž Škofiek (Gustava Šiliha), 3. Marko Krstič (Mihe Pintarja Toleda), 4. Andrej Kižič (Livada).
Mlajše deklice - 50 m prosto: 1. Uiika Tič (Mihe Pintarja Toleda), 2. Zala Pia LipiČnik (Antona Aškerca), 3. Ajda Praznik (Antona Aškerca), 4. Špela Hiršel (Šalek);50mprsno: I.Urška Tič (Mihe Pintarja Toleda), 2. Nina Kondič (Gorica), 3. Staša Kopčič (Antona Aškerca), 4. Katarina Škoberne (Gorica); štafeta 4 x 25 m prosto mlajše deklice in mlajši dečki: 1. OŠ Mihe Pintarja Toleda, 2. OŠ Gorica, 3. OŠ Antona Aškerca, 4. OŠ Gustava Šiliha.
Dviganje uteži Tri medaije na DP
Na državnem mladinskem prvenstvu v dviganju uteži v Ljubljani so predstavniki TKA Rudar Velenje osvojili tri medalje. Janoš Kavnik je bil drugi v kategoriji do 77 kg, Slavko Laijek je bil tretji, do 69 kg pa je bil tretji Roman Germadnik.
Germadnik bo avgusta nastopil na evropskem prvenstvu za dečke do 16 let v Košicah, Kavnik in Laijek pa na evropskem prvenstvu za mladince do 20 let oktobra na Reki.
■W v v
SPOMLADANSKO ČIŠČENJE OKOLJA (2001)
Tudi letos smo na območju občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline že izvedli prvo akcijo iz programa akcijskega zbiranja in odstranjevanja odpadkov, to je akcijo zbiranja odpadkov od spomladanskega čiščenja okolice. Povzetki poročil kažejo, da se vse več občanov oziroma gospodinjstev, ki so uvedena v našslstem ločenega zbiranja odpadkov odziva na posebne akcije in s tem prispeva k boljšemu ločevanju odpadkov na izvoru.
Najslabše razumljena je ravno akcija zbiranja odpadkov od spomladanskega čiščenja, o kateri smo pisali v eni od zadnjih rubrik. Tu povzročitelje očitno "potegne" priložnost za odstranitev kakšnega kosovnega odpadka in keson je takoj ko ga namestimo poln. Ti dve akciji pa sta ločeni ravno zaradi uvajanja ločevanja odpadkov na izvoru, ker so dpadki od čiščenja In urejanja okolice predvsem biološki odpadki, to so odpadki iz vrtov, gred in zelenic in podobni odpadki iz
gospodinjstev In naselij In sicer:
-	obrezline In posušene veje sadnega in okrasnega drevja in grmičevja,
-	posušena trava in odpadki z zelenjavnega vrta,
■	listje In trava od grabljenja In pometanja zelenic In travnikov,
-	odpadki od grabljenja In pometanja ohišnice,
-	zemlja iz lanskolelnih cvetličnih lončkov,
■	ostanki pesek In zemlje po zimsli službi,
-	odpadno sadje in kisal iz ozimnice,
-	ostanki hrane (usedline kave in čaja, olupki, kosti, ipd.),
-	odpadki s pokopališč, ipd.
Odpadki biološkega izvora so nezaželjeni na komunalni deponiji, ker ob razpadanju širijo smrad, po drugI strani pa je mogoče iz njih pridelati koristen kompost.
Letos smo skupaj z občinami že petič organizirali akcijsko ločenega zbiranje odpadkov od spomladanskega čiščenja okolice, ki je bila najavljena tudi v Ekoiloškem koledarju, povzročitelji pa ste bili obveščeni tudi preko lokalnih sredstev obveščanja.
Preglednica kaže na uspešno akcijsko zajemanje odpadkov iz gospodinjstev, ki ne gredo v posode za redno zbiranje odpadkov oziroma ne bi smeli biti odloženi vanje.
Pričakujemo, da bodo povzročitelji postopoma še poboljšali pravilnost ločevanja posameznih vrst odpadkov, nekaj v zvezi z nadzirom Izvajanja določil Odlokov o ravnanju z odpadki po posameznih območjih pa bodo morale storiti tudi občine.
Napredek na področju ravnanja z odpadki je v občinah Šaleške, Zadrečke in Zg.Savinjske doline očiten, prepoznaven pa je tudi napredek v podjetju PUP Velenje.
Letos smo zbrali In odstranili naslednje količine:
Zap	OBČINA	Število	Količina	Primerjava
št.		postavitev	odpadkov	z letom 1999
		kesonov	m3	%
1	2	3	4	5
1	Velenje - mesto	86	344	380
2	Velenje - okolica	66	264	292
2	Šoštanj	42	168	244
3	Šmartno ob Paki	16	64	72
4	Nazarje	18	53	76
5	Gornji Grad	22	88	176
6	Ljubno	0	0	0
7	Luče	8	32	40
8	Solčava	12	48	0
g	SKUPAJ	270	1080	1280
Z NAMI V ČISTO MESTO! PUR Velenje, d.d.
SPOMLADANSKO ČIŠČENJE
18 KAK VJS
OBVESCEVALEC
25. maja 2000

BREZGLAVI JEZDEC
grozljivka Režija; TIm Burton Vlffgr Johnny Depp. Chrístma Ri ccK M i rand a Richardson Dolžina: 105 minul Četrtek 2S.6. ob 18.00 Petek 26.5. ob 20.30 Sobota 27.5. ob 18.00 in 22.20 Sedetla28.S.ob18.00 Ponedeljek 29.5. ob 20.30 Napeta In zanosna pripoved je nastala po klasičnem Irvingovem romanu Legenda o Speci dolini In se dogaja v letu 1799. Sanjski. $ čarobnostjo prevzeti svet je prepleten z grozo, fantazijo In ljubeznijo. Rim j6 mešanica humorja, drame in groze, ople-
meniten pa 2 neverjetnimi vizualnimi efekti. Pravljica, ki spominja na grozl|ivkeiz50'tlh in 60-lihlel
KONEC AFERE
ljubezenska drama Režijs: Nell Jordan Vloge: Ralph FI en nes. Julian ne Moore, Stephen Rea Dolžina: 105 minul Četrtek 25.5. ob 20.30 Petek 26. S. ob 2130 Sobota 27. 5. ob 20.20 Nedelja 28. 5. ob 20.30 Torek 30. S. ob 20.30 Piše se leto 1939. Anglija je v vojni. In vtem, za ljubezen tako neprimernem času, bo iiubezen-sko razmerje med dvema človekoma, za katera se zdi, da sta kot us tvari ena drug za drugega, dobilo svoj tragični epilog. Ekranizacija presunljivega romana o ljubezni,
Prireditve Kuiturnega centra Ivana Napotnlt<a Veienje
Korajža velja
v soboto, 27. marca, ob 17.(H) bo v Domu kujturc Velenje polekal meUSolski vokalni Tcsiival. na kalcrem boJo nastopali uCcíkí naslednjih ivsnovnih Osnovnešob (iustóva Siliha Velenje, Prve osoiwnc Žolč Slovenj (îradcc ícr ùsnovnih J i/ Mis-linjc. Dravograda. ŠoSunja In Rcčicc ob Savinji. Prijave sci moî^ne pri Siudiu ÎI \/ Trbovelj.
Šentiljska dolina bo pela in igrala
SENTIU PRI VKLEN.IU • V neJcljo oh IG. uri se ho v domu krajanovvScnlilJuprićda tradicionalna prirediiev "Šentiljska dolina poje in igra", ki vcUno privabi veliko <ibiskovalcev. Na njej bodo tudi letos nastopili Številni glasbeniki, vokalni sestavi in pevski zbori iz Šentilja in okoliSkiii zaselkov. V Soli pa bodo likrali odprli razstavo likovnih del ŠalcSkih likovnikov, ki so jih aviorji podarili za izgradnjo pri/i d kit k Soli, v katerem bodo uredili vrico, Slike bodo prodali na avkciji, pripravili pa jo bodo Sc pred priCeikom gradnje, lorej pred zaCeikom Gotskih poCiinic.
mbš
Veljko, priznano trgovsko podjetje (esno tehnjčne
stroke išCe partnerja na območju Slovenj Gradca,
Novega mesta in Ruja za poslovno sodelovanje na
osnovi trangjzlnga.
Pogoji:
-	najmanj 400 m2 skladiščno prodajnih površin v lasti ali dolgoročnem najemu
-	Izven centra mesta z možnostjo ustreznega števila parkirnih mest in urejenega prostora za manipuicijo z blagom.
Interesenti naj pokličejo:
. tel. št- 041/422-087 med 18. in 20. uro za Slovenj Gradec in Novo mesto
-	tel. št 041/769-218 med 7. in 8. uro ter med 15. in 16. uro za Ptuj
SOBE ZiMMER'ROOMS
KRONE
MORAVSKE TOPLICE Mfa iiL 1

[Ponudba za julij in avgust;
5 dni z zajtrkom s 12.500,00 SIT + t.L $ dni polpenzlon z eno bograč večerjo = 16.500,00 SIT -f U 7 dni z zajtrkom » 17.500.00 SIT + t.t	J
7 dni piHpenzion z eno bograč veâêrjo = 23.000,00 srr •¥ tt 7 dni bivanje z možnosifo kuhanja » samo 10.000,00 Sn 4- U. Rezervacija tel.: 069/ 26 434 aH 48 648.	*
GSM; 041/404 648.	| Prijetno Ietom]e11l
prevari In seksualnem ljubosumju, pisaielja Srahama Greenaz enakim naslovom.
LEPOTA PO
ISI
AMERIŠKO
črna komedija Režija: Sam Mendes Vlage: An ene Benning, Kevin Spacey,... Dolžina: 122 minul Sreda 31.5. ob 20.30 Je v življenju vse tako kot se zdi? Presunljiva življenjska resničnost, ki ni samo tipično ameriška, je nekaterim v§eć, dajglm ne. Vsekakor pa je bila v^eć ameriški Akademii! za tilm, ki mu je prisodila največ letoinjih Oskarjev in sicerv petih glavnih kategorijah I Fi(m leta I

SOLARIS
znanstveno (anlastlčni lilm Režija: Andrej Tarkovski Dolžina: 165 minul V okviru ledna astronomije z naslovom ZVEZD£ SO PADLÉ fW GLAVO 2000, ki gaorga-niara astronomsko društvo Gostosevci Velenje. Četrtek 25.5. ob 20.00
OTROŠKA MATINEJA
Sobota 27. 5. ob 17.00 Nedelja 28. 5. ob 17.00
POLETJE V ŠKOUKI 2
slovenski mladinski film. Dolžina: 95 minul Dve nagradi za obiskovalce ! Filmski ciklus v maju. OSKARJI 2000 (Lepola po ameriško, Matrica, Fantje ne jočejo. Vse o moji materi. Lepota po ameriško) Ponedeljek 29.5. ob 19.00 Torek 30.5. ob 19.00
LEPOT/^ PO AMERIŠKO
črna komedija Režiser: Sam M en des OSKARJI: za film, za režijo, za scenrij, za kamero in glavno moško vlogo!
Naslednji ciklus (v juniju): FILMI STUDIA S (HiŠNl RED, GLAVNA POSTAJA, APOSTOL, SREČA)!
Cena vsiopnic: redne predstave 650 SIT predpremire 700 SIT, otroške mallneje 400 SIT. Informacije o pretisuvah : 896 24 93 0Ú ponedeljka do potka od 6. do 14.ure. Informacije in predpro-daja vstopnic tudi za teden dni naprej: 896 24 91 vsakdan pol ure pred prvo predslavo in dalje. Ni rezervacij vstopnic.
E80 OPREMA, d.d., Velenje, Preloška c. 1.3320 Velenje v stečaju na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju z dne 17.5.2000, opr. št St 15/97 objavlja:
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
PREOr^ET PRODAJE
Nepremičnina na Prešernovi 22,3320 Velenje, na pare. št. 2692/1. vi. SI. 327, ko. Vclenfe poslovni prostori v deianski (brulo) izmeri 274 m2 (poslovni proslor.d^ ob ufônistrani 94,12rri2, poslovni prostor nadvohščri strani 82,15 m2, poslovni prostor v kletni etaži 97,34 m2), ItíeČí na zahodni sirani vtičstanovanjske hiše Prešernova 22.3320 Velenie. Podrotineje je i^edmel prodaje razviden Iz *Certitvenega poročila o vrednosti dela poslovnega prostora Prešernova 22. Velenje ma| 1999; ki ga je izdelal Venčeslav Ta|nik ter Poçodbe o priznanju lastninske pravice na Izročeni nepremičnini.
HAtm PRODAJE
Premoženje se prodaja kol cekala po načelu 'vldeno-kupljeno'.
NAJNIŽJA PONUDBENA CENA
Najnižja ponudbena cena znaša SiT 17,797.740,00
POGOJI UDELEŽBE PRI PRODAJI
t. Pri prodaji premoženja z zbÉranjem poniidb sodelujeio domače pravne in fizične osebe ob pogo|u. da ob ponudbi vplačalo varščino v višini 10 % ponujene cene. Sodelovali ne morejo liste (Izićne osebe, ki so določene v čl. 153ZPPSL.
2.	Pisna ponudba mora vsebovali naziv kupca, niegov točen nask^v in ponujeni znesek. Ponudbo pravne osebe mora podpisati pooblaščena oseba. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: fizične osebe potnjilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa kop\\o sklepa o regf.^lrdclji pravne osebe le rpuot^astik) za zastupanje pravne os^e.
3.	Pii izbiri naiugodnejšega ponudnika bodo upošlevane samo ponudbe, ki bodo izpdnjevale vse navedene poQoje.
4.	Fbnudnlki plačajo varščino na liro račun slečajnega dolžnika št. S2800-690-67411 Agencije za plačilni promet RS, Ekspozilura Velenie, s pripisom name na nakazila 'Varščina za ponudbo*.
5.	R^nudniku, ki ne bo izbran, se varščina brez obresti vrne v Ireh dneh od izbire najugodnejšega ponudnika.
POSTOPEXPRODAJE
1.	Rokzazbiranleponudbjedovključnopetka, 2.6.2000.
2.	Rjnudbe se pošljeio po pošli na Okrožno sodišče v Celju, Prešernova 22, Celje, s pripisom 'Stečajni postopek opr. šl, St 15/97 Ponudba za odkup ne odpiraj*.
3.	Oizbirin^ugodnejŠegaponudnikaboodkKenovlSdnehodpolekaroka 28zbiranje ponudb.
4.	R}nudniki bodo o izbiri naiugodnejšega ponudnika obveščeni pisno v 3 dnehodizl^re.
5.	NaiuQOdne|šl ponudnik mora sklenili pogodbo v n)k(j 6 dni od preiema pisnega obvestila o izbiri, kupnho pa poravnati v roku 15 dni od sklenitve pogodbe.
6.	Davek in vse siroške sklenitve pogodbe ter prenosa lasiništva bremeni kupca.
7.	Kupca bremenilo tudi stroški vkniižbe etažne lastnine.
8.	Fbnudbe brez položene varščine in pn log se šle jejo kot neveliavne.
Za informacije fn o^ed nepremičnine lahko interesenti pokličejo na tel. il, C63/ 869-420od9.do14.ure.
Akcija: Vikend pakel 3 dni 2t polpenzion 6000 SIT po osebi)^
lllllllMiMii\iJil^
Pravi naslov za lispfssnn reUamo! S
It AIM O VKLKKJI^
a: 497 66 80/ 497 66 81
ČÉTRTÉH 25. moja:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45
Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avlo moto zveze Sloveniie; 7,20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpij^egakomileja- športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Akliiatao; 15.30 Poročila; 16.00 Kda|,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 IV. mreža • skupna oddaja lokalnih radijskih postaj Slovenije; 13.30 Poročila; 13.00 Ui svidenje.
PETÊK, 26. maia:	6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avlo moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti - Andreja Mokotar; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 27. malGî	g.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45
Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7,15 Cestne inlormacije - poročilo Avto molo zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila, 6.00 Polepsajmo si sobotno (vtro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; (zbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 19,00 Na svidenle,
NEOEUA, 28. mdjo: e.OO Dobro jutro; 6 30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenija: 8.00 Duhovna iskanja; 8,30 Poročita; 9.00 Kdaj, kje. kaj; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: I blok čestitk; 14,45 EPP; 15.00 II, blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minutez domačimi ansambli: 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje,
PONEOEUEK, 29. mojo: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto molo zveze Slovenije; 7,20 Wičemo Policijsko postajo Slovenj Gradec, 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo policijsko postajo Celje; 9.00107,8 Avto moto hercov; 9,30 PoročUa; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila, 15.00 Aktoalno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17,00 Ponedeljkov šporj; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 30. molo;	g.oO Dobm jutro; 6.30 PoročHa; 7.00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avlo molo zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8,30 Pomčila; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav, 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16 00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Nali kraji in Itudje: 18.30 Poročila; Pesem ledna; 19,00 Na svidenje.
SREDA, 31. ma|a:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45
Na danalnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto mie Slovenije; 7,20 Poročilo Polici|Ske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje: 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15,l]OAklualno;15,30Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi In vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
nniïïraPM
m

ViQdnu od 15. maia do 21. maja 2000 so povprečno dnevne končen-traci|e SÛ2, izmerjene v avtomatskih menlnih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje. Občine Šoštanj m Občine Šmartno ob Pakl. presegale mejie 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02;'m3 zraka v naslednjih dneh:
17,5, 18. 5. 21. 5.
AMPŠošlani AMP Graška gora AMP Šoštanj AMP Graška gora AMP Šoštanj
180m)^-9S02/in3 128 mikro-g S02/m3 229 mikfo-gS02/m3 207 mikro-g S02/m3 171 mikro-g S02/m3.
MeSTNA OBČINA VBLBNJB URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
MAKSI MALAE URNE KOr^ENTRAOJE S02 od 15. msjs fl«	2000
<v iTére^ 603 imS ereu) ffiiHi'iîiatt SD mM902*1 sm
			
			
			
rll ■		J ,	
Li	li.^i	lUiiJil	il
M$T«M roraUK* IATCW,« wiuo I OIS.».	117,$. III.S.
I19.S. U20.S. «21.$ I
25. maja 2000	OBVESCEVALEC	KAS VAS 19
		
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
PREKUCNE VILE ZA PRENOS
okroglih bal prodam. Teieton 882-780.
PREDSETVENIK ZAMENJAM ZA RABLJEN OBRAČALNIK. Telefon 881-158.
PRODAM 400 litrsko škropilnico z ventilatorjem. Telefon 041-413-663. RAČUNLNIK120 MH prodam. Lahko tudi na ol}roke. Telefon 041-978-303.
PAJEK IN TRAČNI OBRAČALNIK
prodam ali menjam za živali-tudi konje. Telefon 881-778.
LOKALI
VELENJE-ODDAM V NAJEM
prostor za mirno dejavnost, 28 m2. Telefon 871-156, POSLOVNI PROSTOR za pisarno ali mirno obrt oddam. Telefon 03-5862-210,
OSTALO
APARTMA PRI KANEGRI oddam za junij - september za 2 do 4 osebe. Telefon 897-4335, 041-347-704. VRT ODDAM V NAJEM. Telefon 885-146.
UGODNO ODDAJAMO APARTMAJE v Puntižeii pri Pulju. Telefon 00385/52-517, po 20. uri.
POSESTI
ZAZIDLJIVO PARCELO V Velenju, z urejeno dokumentacijo, prodam.
Telefon 874-804,
VIKEND HIŠO in zazidljivi parceli v Topolšici, prodam. Telefon 041-852-181.
ZAZIDALNO PARCELO V VELENJU prodam. Velikost in cena po dogovoru. Telefon 570-10-51
POZNANSTVA
59-LETNA, poštena upokojenka si želi prijatelja do 70 let. Pokliči 090-4172.
50-LETNA, zelo premožna ženska, prišla iz Švice, želi spoznati gospoda za resno vezo do 60 let. Pokliči 090-4172,
40-LETNA	izobražena podjetnica si žeif Izobraženega moškega do 46!et. Pokliči 090-4172.
LEPA 26-LETNA MAMICA, si želi živeti pri poštwenem moškem, do 40 !et. Pokliči 090-4172.
PREKLIC
PREKLICUJEM SPRIČEVALO O
zaključnem letniku 1. in 2., srednje agroživilske šole v Mariboru, na ime Dejan Vučak.
RAZNO PRODAM
TELEFONSKO ŠTEVILKO V VELENJU, prodam. Telefon 835-068 ali
041-909-827.
BOKSE ZA KOKOŠI NESNICE,
NSK 120 H-H2Q, 2 kom, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041-344-883.
NOVO STREŠNO OKNO GLIN NAZARJE prodam za 20.000,00 SIT Velikost 65x112. Telefon
popoldne 869-345.
NIZKE OMARE ZA DNEVNO SOBO
zelo ugodno prodamo. Telefon 865-723,popoldne.
STAN. OPREMA
REGALE ZA DNEVNO SOBO, rjave barve, dobro ohranjene, poceni prodam. Telefon 869-438. ŠTEDILNIK 4-1-2, spalnico in kuhinjski kot, prodam. Telefon 865-339, zvečer.
STANOVANJA
ŠTIRISOBNO STANOVANJE na
imenitni lokaciji, oddamo s 1. septembrom. Telefon 0609-613-493. TRISOBNO STANOVANJE V CENTRU VELENJA, oddam.Telefon 886-187.
STORITVE
041-552-315.
NISSAN MICRA, letnik 95/96, 5 v, metalne barve, prodam. Telefon 041-616-671.
RENAULT 4 GTL, letnik 88, reg. 2000/7, prodam. Telefon 832-232. GOLF DIZEL, letnik 90, lepo ohranjen, prodam. Telefon 882-940, zvečer.
HYUNOAYPONY1,5GLS,reg.do
2000/4, letnik 91, prodam. Telefon 864-202.
UGODNO PRODAM LADO NIVO
1600, letnik 1986,z rezervnimi deli. Telefon 041-283-080 ali 892-111. SUZUKI BALENO GLX, letnik 11/96, prodam. Telefon 864-987, po 16. uri.
ŽIVALI
FOTOGRAFIRAM POROKE!
Telefon 041-209-457.
VOZILA
PGL 650, letnik 89, prevoženih 47.000 km, reg. do 10/2000, prodam. Telefon 041-218-560. GLISER ELAN GT 402, dobro ohranjen, prodam. Telefon 870-818. JUGO KORAL 45, letnik 88, reg. do 2001/4, prodam. Telefon 871-571. HROŠČ 1200, letnik 74 in Lado Nivo, letnik 87, prodam. Telefon
UGODNA PRODAJA MLADIH
kokoši nesnic, rjavih,stahh 6 mesecev, bo v nedeljo, 28.maja, od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202.
TELICO težko 340 kg prodam. Telefon 881-838.
PET MESECEV BREJO kravo prodam. Telefon 888-603. KRAVO S TELETOM prodam. Telefon 041-568-595. PRAŠIČE 80 kg za nadaljno rejo ali zakol, prodamo, Telefon 041-776-409.
DEŽURSTVA
GIBANJE PREBIVALSTVA
A
AU ŽELITE |_ p/^ PRODATI • KUPm
la DELNICE?
CaRk«i]ftva 3$, Mftribor PoobteUane poslovalnice ARGON OS BPH
VELENJE, Fořtova 2 $870070
SLOVENJ GRADEC, Ozka ul. 4 88311 61
NAJNIŽJI STROŠKI V SLOVENUl ?
IV1[ ]L ][ IV
/V\. Braslovče 1 6
-1 . :
Bela Tnoha 1500,25/1M Krušna moha 25/152,00
Upravna enota Velenje
Poroke:
Boštjan Dobnik, Andraž nad Polzelo št. 60/a in Klavdija Rihtar, Velenje, Kardeljev trg št. 7; Miran Florjančič, Paka pri Velenju št. 53 in Klavdija Vodovnčnik, Paka pri Velenju št. 28; Ivan Jurkošek, Kompole št. 4 in Darinka Stropnik, Ravne št. 32; Husein Habibo-

ZAHVALA
ob boleči in prerani izgubi moža, očeta, brata in strica
FRANCA VRZELAKA - NANCA
28.11.1944-11.5.2000
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so darovali cvetje in sveče, izrazili sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravniškemu osebju Bolnišnice Topolšica,
g. Ivanu Marinu, godbenikom, govorniku g. Dragu Semetu, gospodu župniku Vehovarju in svaku Dragotu za pomoč ob težkem trenutku, izvajalcu Tišine, pevcem ter
Glasbeni šoli Velenje. Hvala tudi Šolskemu centru Velenje, osnovni šoli Livada, Ericu Velenje in pogrebni službi Komunalnega podjtja Velenje.
Zahtjoči: žena Jožica, hči Maja, sinova Lovro in Toni, brat Pavel z družino, sestra Anka z
družino in ostalo sorodstvo.
Vič, Džakule, Bosna in Hercegovina in Šeherzada Zukič, Velenje, Zidanškova c. št. 7.
Kristina Ošep, roj. 1930, Po-dolševa št. 2; Antonija Matko, roj. 1931, Laze št. 13; Zofija Gajšek, roj. 1930, Štore, Cesta XIV. divizije št. 19; Vladimir Kocijan, roj. 1938, Celje, Jeretinova ul. št. 7; Vida Vovk, roj. 1921, Paka pri Velenju št. 41; Zofija Ribič, roj. 1926, Zg. roje št. 28.^ Upravna enota Žalec
Poroke:
Damjan Ogrizek, Celje in Katja Pilih, Drešinja vas; Stanislav Poienik, Pongrac in Vlasta Pinter, Pongrac; Karolina Lesar, Jeronim in Boris Skok, Jeronim; Robert Mešič, Tabor in Sabina Dolinšek, Brode; Miroslav Les-jak, Prelska in Katja Pfeifer, Polzela; Zdravko Štefančič, Vransko in Jožica Učakar, Vransko.
Pavla Verk, stara 79 let. Dolenja vas 24; Vida Marija Pikelj, stara 86 let, Vransko 90.

Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavaromke, spoèto-vanizavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za infortnacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Zdravniki:
Četrtek, 25. maja - dopoldan dr. Markoš, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Kočevar in dr. Grošelj Petek, 26. maja - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr, Markoš, nočni dr. Pirtovšek in dr. Lazar Sobota, 27. In nedelja 28. maja
- dežurni dr. Puvalič in dr Sfravnik Ponedeljek, 29. maja - dopoldan dr. Siavič, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Lovrec-Veternik in dr. Friško vec
Torek, 30. maja - dopoldan dr. Lazar, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Grošelj in dr. Urbane Sreda, 31. maja - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr Markoš, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar
Zobozdravniki:
27. in 28. maja - dr. Primož Jevšek, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure).
mmum
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Tet.; 898-18-80.
Od 26. maja do 2. junija - Franc Blatnik, tir. vet. med., mobitel 041/618-117.
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI:
VELIKA MAJSKA RAZPRODAJA!
TIP	LETNIK
Suzuki Swift 1,3 GL	1993
Suzuki Baleno 1,3 GL 3 D	1996
Lada Samara 1300 S	1996
Fiat Ritmo 65	1985
BMW 316	1985
Mercedes Benz E 200	1989
Mercedes Benz E 280	1993/94
ítntemB^ínpti)!^	
GLASBENA SOLA FRAN KORUN KOŽEUSKI VELENJE
CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS vabita na
KONCERT PIANISTOV
SREDNJE STOPNJE
GLASBENE ŠOLE VELENJE
Nastopajo :
VALENTINA ČAS, LIDIJA LEPEN, BARBARA MAZEJ,
ANJA ROSEC, URŠKA ROŠKAR, MOJCA SLOKAN, NINAVERBOTEN, IVANA VRABIČ
GLASBENA ŠOL^ FRAN KORUN KOŽELJSKI VELENJE
VELIKA DVORANA, ČETRTEK, 25. MAJ 2000 OB 19
V SPOMIN
17. maja je minilo eno leto, ko smo Te v cvetu mladosti izgubili, ljubi sin in brat
Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko Tebe smo imeli, a zdaj Te od nikoder ni. Solza, žalost, bolečina Te zbudila ni ostala je praznina, ki hudo, hudo boli.
BOŠTJAN SKOFLEK
iz Vinske Gore
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu, prinašate cvetje in mu prižigate svečke. Pogrešamo Te!
Ati, mama in sestra Mateja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, matere, babice, prababice in tašče
VIDE VOVK
iz Pake pri Velenju
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam ustno in pisno izrekli sožalje. Iskrena hvala prim. dr. Fijavžu, dr. Zupancu za njeno zdravljenje, hvala
gospodu župniku za opravljen obred, hvala pevcem in govorniku. Hvala družini Staneta in Ljubice Vodončnik za pomoč. Hvala, da ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami.
Žalujoči: moi Franc, hčerke in sin z družinami.
Era, d.d. Velenje
»••■•»«•■•«■■•■••••■■»■■»••a
Ustrezne povezave, širitev mreže in lastne blagovne znamke
VliLliNJL, 22.-27. niHja-/c 21. zapored j« Cra. dcliiiíka družba iz Velenja pripravila poslovne dncw. nckakííen hlsni sejem. Odprli so ga v panc<itfljck. sklenili pa ga bodo v «ibola z vrsto uklivnnstmi ludi za njihovo zvcsie potroSnikc. Leio.^nji dnevi v primerjavi z minulimi (ivk<îliko drugaCiii. Pt>lcg ikM}-stj zdijo u>kral bolj optizt^rili svoje gnwIsliCne dobavi(eljc in nenazadnje ludi kupce, da Era danes ni več lo. karjehila v preteklih letih, ampak trgovina s prehrambenimi in neprehram-beninii iz<Wiki naveliko in tnuk>. ki želi bili K>lj razpoznavna na ik>njaCcni in aijcm li^. Na dan Otvoritve hlviega sejma so pripravili novinarsko kx>nferéUco. nu kateri je uprava družbe iiir^i javTKKti predstavila stratcjpji"» in cilje skupine Era 1er tokove zdruzcvanja, ki sistema seveda nLS<i /at^K^li.
Skupini Era od 7 do S^odstotnl tržni delež v Sloveniji
Kot je poudaril predsednik uprave (Ťvido OmladiC. v delniški družbi ui>pc.<no uresničujejo že pred leli zastavljen cilj: da bi'^do čim boj prisotni ne le v Saleiki dolini, ampakna ^irSem
obnK^Njju. T"» med drugim dc^ka-zujejo 7 oblikovanjem skupine Ura. ki jo daiiei tvori devet ka-pitakUoin inioresnopovcxanih trgovskih družb od KroSke. /^>nije Savinji>ke di>line do iavjii. "Vse lo so trgovske dru?JH>. ki imajo komptemcn* larno stratv^tj"« vizijo in doU ^(»roêno ojiredeijerie cilje." V njih ima Era različno ve (ike lastniške deleže. Skupaj predstavljajo v Sloveniji 7 do 8-odsiatni tr^jii delež. l7tXJ zaposlenih jev Irg^wiiiah in v veleprodajnih enoiah lani astvarJIo 3.*> milijard SIT pniïodka, lct(^s načrtujejo 43 milijard tolarjev realizacije. Skupina je uvrStcna med 20 največjih družb v Sloveniji. Po nje-g<wem mnenju bo za dclniiko družbo ieto 2UK) lelo konsulida-dje skupme Era. saj morajo čla-nitx* poenotili strate^jo in razvojne usmeritve. Ekonomija obsega p(.*vlovanja jih namreč sili v umno poslovanje, združevanja blagovnilt funkcij
in podobno, kar so temeljni pogoji ?a konkurenčnost na trgu.
S te)n pa tokovi povezovanja za IIn> ni»'>skienjeni. (XI lanskega oktobra je skupaj z dru/batni Vele Domžale, i^jvila Kranj. Koloniále Maribor in Poiroínik Murska Sobota ustanovila go-sfK^darsko interesno združenje Suma2(){K). / asivarjenimi 127 milijardami prihodka se združenje uvrSča med največje pcKlov nc sisteme v Sloveniji, ozi-nwiMi zjiaía njen íJelež v državi (po oeejii) Oii 25 d^) ."^(Wnistot-kov. Olanice .Sume imajo M^ živilskih in neživilskih prodajaln. 11 blagwnic In 5X gostinskih enot. [zsvojih skladii^* oskrbujejo t blagom S2(X) trgovin in lokalov, lako kol v Skupini Era ludi v tem intere.snem združenju načrtujejo nekatere skupne aktivnt^ti 1er se pripravljajo na n(»tranje kapitalske povezave. Pt> besedah (Jmladiča vidijo prili^ŽJiost za kaj takega tudi pri v icm trenutku aktual-
Era, d.il. je danes kapitalsko in intere.sno piwezana / naslednjimi trgovskimi družbami: na Koroškem z Ojstrico, Korota-n<mi in J;m3nia>. na Celjskem s C etroiu Celje, v Zgornji Savinjski dolini s Saviiijo Mt>zirje. v Posavju s Pt^trt^Snjo iz Zagi^rja, v Šaleški dolijii z Dolino Velenje ter na Konjiškem z Dravin-skim domom iz Slovenskili Konjic.
Trideset let Mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj
Zelo rodi pojejo slovensko ljudsko pesem
V mešanem pevskem /boru SvoIxkÍh ^oslHnj. v katerem |)re-pc>a mc<l 55 in 60 pevcev, bodo v petek s slavnoslnlm koncertom v dvorani doma kulture 41 beležil i .^(Me(nico de)4»vanja. Pravijo .sicer, d>i bi la jubilej moral hiti žc lani. ker pa so bili pred novim Ictinn zelo zaposleni. so slovesnost malo prelužlti.
"V zboru prepevamo ljudje različnih poklicev, od rudarjev, 1 u den tov. dijakov, zdravslvc-tsiii delavccv, inženirjev... Povezuje nas ljul>ezcii do petja. Smo veseli ljudje, radi obiskujejno vaje, ki nam ne pre^Lstavljaji» niv bene posebne oliremenitve. pa tudi nastopamo veliko, tako dofua kot oa tojvm. Nazaduje smo bili v Pliberku. kjer smo bili g(Wtje tamkajiinjega sk>venskeg:i zbora, jeseni se odpravljamo v Berlin," pravi predsednik zbora Ivan Sev.iek. Pisana je tudi starostna struktura peveev,vzhoru prepevajo tako dijaki kol up^ikojenci. "Ki'munikaclja med mlajšimi in starejšimi je zelo naravna m prijetna. Pevec, ki je Šele pred kratkim priScI k nam. prej pa jc prepeval v drugih zborih, je bil prav nad tem poselvj navdu:len.''
Zbiu ima ^*sedež'' v So.^ianju, kar pa ne pomeni, da pevci prihajajo samo iz te občine, prihajajo lako iz Velenja, Smartnega ob Paki. Mozirja, ^oitanja... V SoSianjskem kulturnem domu imajo lepe prostore, ki so ludi zelo funkcionalno urejeiii. ker so povczajii z j^asl>eno 5olo. '^Za
anîatersko kulturo je denarja malo, Občina SoStanj daje svoj delež» tako kol je dogtworjcno s kriteriji ZKO. Za tako Številen ansambel ko\ je na.?, pa je to premalo. P<«kitSaniO si pomagali s iptinzi>rji. s prireditvami... Zadnjih deset let nam Ic kar uspeva pokrivati lekitče stroskc. celo unilomie snvisi pred nekaj leti lahko kupili nove." pravi Ivan Sevî^k.
Ankit Vcrdnik-Jazbcc je diri-gcnika tega zlxïra že sedemnajst let. "Svtibod;! je v praveni pomenu Ijubiieljski zbor. Naložba vsakega pc^anieznikavanjpa je le p^-jsluli. Većina pevcev je notn^J nepismenih ali pol pismenih, pa imamo vsceao do <.U'la in peij» profesionalen odnos. Lastne želje In interese pii.skuivamo poteSiti z izborom programa, zalo ic vedno zelo radi pojemo s|ť»ven&kí> ljudsko peson. lotimo se zabavne zboa'kvske glasbe, ob klasiki gi^jiiuo ludi moderne izvedbe in se lotevamo različnih projektov." pravi zbo-rovtxlkinja.
/bor se vsako drugo leto redno potrjuje in preverja naNa.^i pesmivMariboru,kjerso sodelovali že desetkrat in so dobitniki petih brona.stih. Slirih srebrnih in ene zlate plakete mesta Maribora. "Lctt>s smo skupaj z meáanim zKirom Vrhnika, dirigentko Darinko Fabian! in simfoničnim orke.strom Vrhnika z dirigentom Markom Fabiani-jem i/vedli projekt .Poslih hožičnti-novolei n ih k( >ncert<TV.
Ivan Seviek: "Komuntkaclja med Hanf zbora je zeh naravna in zefo prfjetna, "

Anka Verdnlk - Jazbec: "Svoboda v pravem pome-nu ljubiteljski zbor. "
Projekt smo predstavili v Do-Tiwnjci.na Vrhniki, v St klanju in Slovenski filharmoniji v Ljubljani in vsakii tloživeli sprejem nabilo polne dvorane. Ob tej priložnosti smo posneli v ž.ivo ludi Z4£oSíenkí\" je ie ptîvedula dirigentka.
■ Milena HrstiČ - Pianinc
nem povezx>vanju Kovinolehne bi Merkurja. "Zasiav (jenih ciycv se lotevamo piwpesetti» v pre-pri6inju, d» je to najlM>ljsa pot zj) uspešen raAoj in racionali» /iicijo poslovnih procesov (erz^ zaiioirrtitev /dnive kortkurcnenc terstahllncf^j« položaja na Irgu.*' pet oziroma 5esi lel Era stKlcluje s tujinîa jwineiski-ma podjetjema - avstrijskim .IE in Intertrade (fei^ka).
Poleg ikftve mreže ie lastne blagovne znamke
V Eri se zavedaj«^, ^la se s prodi ^rno tujo k(^nkuren«î laliko btv jujejo le z interesnijn in kapital-
skim ptwçztwanjetn, StrateSke píwezjive so priložiutót za uirdi» tržnega deleža, zii hiter ter uspešen vstop v tržL^ iniiiritevblagtivnih k^ktiv, Prav takoomogoCaj«) izmenjavii izkašenj. inforniacij in znanj, z delitvijo lîelase poveCuje ekoncv miCnost pikslovanja, naložbena dejavnost, vvC pa je tudi možjjo-sli za ^lobre kadre.
Cilji Skupine Era predvideva-jonap(xln>Cju prehrajie. ki predstavlja 70-odstotkt>v dejavnosti, nadaljnjo izgradnja« nakupovalnih cenlrtA' in trgovin iwnovne preskrlv (zelenjava, mesc^), lokacije veleprodajnih centrov nameravajo zaokroževati glede na
z novinarske konference
pnwtorske tiiožn<isii. Po besedah djrekti>r:cc'p(wkwne funkcije marketinga Jane Hozjan v zadnjem i^asu dajejo poseben pcmdarek razvoju lastnih blagtv vnih zjiamk. V živilski dejavno-stije to prtijeki Prima, kjer s priv dajalnami Upa Cash&C'arry Želijo zapolniti vrzel med kla-sit^nim grt cistični m skladiščem in <îbièajno malopri^dajno trgovino, ter izdelki z blag(wno oznako Ckx^d Fo(Xl, V ncživiLski tr^»-vini pa s<i začeli razvijati bb^Mii znamki Adu; (gre za specializirane trgovine, takih naj bi razvili pribiižnofiO) in Agrina.
MTp
Uprava Našega časa in Radia Velenje od ponedeljka, 22. maja, na novi lokaciji - v prvem nadstropju pošte na Kidričevi 2a v središču Velenja
Naročila za oglase, male oglase, zahvale, čestitke in druge objave za Naš čas In Radio Velenje sprejemamo vsak delovni dan od 8.00 do 14.30, ob ponedeljkih do 16.30 na Kidričevi 2a v Velenju.
Nase telefonske številke ostajajo enake. Nova številka telefaxa je 897 46 43.