LEOPOLD ŠOLC Modelarstvo sega daleč nazaj V jubilejnem zborniku o telovadili in športu, ki ga je leta 1996 izdala Občina Skofja Loka. Vita Kalamar na kratko opisuje delovanje društva, ki ga je ustanovila skupina mladih graditeljev modelov jadralnih letal. Hkratna razstava na gradu je pokazala nekaj fotografij o delovanju lega društva. Zaradi obilice gradiva in ome jenega razstavnega prostora so prireditelji razstave te fotografije s spremnim besedilom nepregledno nagnetli v kot vitrine. Menimo, da je dejavnost mladih »letalcev- imela zdravo jedro, ki zasluži podrobnejši članek. Silno mladostno zanimanje Bila so zgodnja trideseta leta dvajsetega stoletja. Ločanom nam je merila čas ura na zvoniku farne cerkve, zanesljiveje pa parna sirena tovarne »Sešir« in troblja Martinovega avtobusa, preden je odpeljal izpred Rotovža na kolodvor. Kukavica ljubljanskega radia se je oglašala le v malokaterih hišah in vsa Loka z okolico je pre mogla le dva osebna avtomobila. Na Zofkeževem štantu na Placu, kjer je sedaj vrt Homanove slaščičarne, si lahko kupil napolitanko za dve kroni, kot smo rekli novčiču za 50 par. Igra združuje otroke iz bližine. Tako je skupaj odraščala majhna skupina prijate ljev s Plača in bližnjih ulic. V osnovno šolo smo hodili v Klobovsovo ulico, telovadili 213 UJŠA7 RAZCLEDI i ~ smo pri Sokolu, na skrivaj kadili srobot, šepetali o skrivnostih življenja, se v temnih jesenskih in zimskih večerih podili in skrivali po vežah, se šli vojake za Gradom, požirali Karla Mava in se preganjali kot Indijanci. Te otročarije smo prerasli, ko smo dosegli I i do Ki let. Hodili smo že v mestne šole. natančneje. \ ožili smo se v gimnazijo v Kranj in Ljubljano, še vedno nas je povezovala nekdanja skupna igra. Mladostna energija je terjala novo dejavnost. Največja pozornost je takrat veljala napredovanju letalstvu. Y Ljubljani so že imeli letališče s travnato vzletno stezo in skromno so začeli s potniškim letalskim prome tom. Sušljalo se je, da sta si dva loška mladoporočenca iz. boljših krogov privoščila poročno potovanje z letalom iz Ljubljane na Sušak in sta svojo odločitev močno obžalovala, ker sta bila med pristajanjem v meglenem vremenu prepričana, da Loke ne bosta več videla. Blizu Ljubljane smo prav zares že imeli prvo letalsko nesrečo: letalo je treščilo v grič ... Z velikim spoštovanjem smo nosili v žepu koščke celu loida, ki so menda pripadali razbitemu letalu. Vpliv časopisnih vesti o novostih v letalstvu je podkrepilo brnenje rdečega enokrilea. ki je kdaj pa kdaj obiskal loški zračni prostor, da smo zavzeto zrli vanj. še premladim, da bi se podili za dekleti, nam je glave in srce napolnilo navdušenje za letalstvo. Nekege dne smo opazili, da Žigonov Marjan nese čez Plač nekaj, kar naj bi bilo model letala. Vzbudil je naše velikansko zanimanje in kup vprašanj. Odgovorov žal nismo dobili. Marjan, ki je bil nekaj let starejši, je menil, da smo nezrela mularija. in nas na kratko zavrnil: >Ko boste toliko stari kot jaz, boste vse to vedeli ...-Nehote nam je idejo vendarle dal: modelarsivo utegne potešiti naše želje po udejstv ovanju vsaj na obrobju našega silnega zanimanja ... Skromno, pa vendarle. Na srečo je bil član naše družbe Pavle Hafner, sin mesarja Matevža. Ta je takoj vedel, kako začeti. V Ljubljani pri Bambergu je staknil načrt za model jadralnega letala z razpetino protiliranih kril okrog poldrugi meter in lepo aerodinamično ob likovanim trupom. Navodila za izdelavo so bila v nemščini, saj takrat take strokovne literature v domačem jeziku ni bilo. šolsko znanje in slovar sta pomagala premagati težave. Z denarjem na srečo ni bilo težav, ker je Pavle stroške zmogel. Tudi kasneje Modeli IHI prvem društvenem tekmovanju (Foto i ladimir Žužek) 214 UODELARSno SEGA DALEČ\AZAJ Skupinski Mart (z lav lah > Šink, Franc Kalan in Stane Konstantin (Foto Vladimir Žužek) se je neštetokrat izkazal kot finančni podpornik naših prizadevanj, tako da mu je prijatelj oh njegovi 70. obletnici rojstva v hvaležnosti napisal: Matevž je bil res oče trd, pri tem pa nili malo skrt. Je sinku vedno kak denar nasiti v žep njegov za dar. In. Pavle, po vzoru leni pomagal si prav rad vsem. ki s tabo so sodelovali in vneto tehnično igrali. Bil center tehničnega krožka, krog tebe vsa mladina loška. Pavle je k izdelovanju modela pritegnil prijatelja in po dobrem mesecu je napočil veliki trenutek Starta. Samo trenutek je trajalo tudi življenje tega prvenca. Namesto pričakovanega daljšega drsnega poleta se je po najkrajši možni poti zaril v zemljo in razpadel na svoje sestavine. Očividno je bilo z modelom nekaj narobe. Bil je pretežak. izdelava brez pravega orodja pa prezamotana za začetnike. Misel na ponovno izdelavo, tudi na popravilo, smo opustili. Pavle, potrt po tej nezgodi, ni izgubil volje do nadaljnjega dela. Iz Ljubljane je prinesel načrt za model jadralnega letala »Winkler - junior- z razpetino čez krila le dobrega pol metra. Krila z rebrci iz furnirja so sicer terjala skrbno izdelavo, zato pa je bil trup modela enostaven: poskobljana letva preseka 15 x 6 mm s pristajalnim kopitom iz vezane plošče spredaj in višinskim ter smernim krmilom zadaj. Ogrodje krmil smo napravili iz bambusa, ki smo ga za majhne denarce kupili v Ljubljani kot ostanek pri izdelovalcih smučarskih palic. Letve pa nam je poskobljal mizar Cegnar v Spodnjem Karlovcu. Izdelava vinklerjev je ustrezala naši opremljenosti z orodjem, ki je obsegala le listne žagice in žepne nože. Načrti so šli iz rok v roke in kar hitro nas je bilo morda deset, ki smo lahko pokazali svoj prvi modelček letala. Tako lahko vendarle ni šlo. Denarja za furnir ni bilo. V tovarni furnirja v Bodovljah za naše potrebe niso pokazali nobenega razumevanja. Lastnik je našega predstav- 215 Ii >sKl RAZGLEDI r nika vljudno pospremil prav do vhoda v obrat. Furnir smo potem dobivali z raz- cepljenjem vezanih plošč starih zabojev za čaj. ki smo si jih izprosili pri loških trgovcih z živili. Lepili smo z. mizarskim klejem, raztopljenim v hladni vodi. Rekli smo mu »mrzli lini-. Imel je edino slabo lastnost, da ni bil poceni. Za oblačenje kril in repa smo uporabljali barvni celofan, ki je bil dovolj lahek in gladek. Temperatura in vlaga sta nam povzročali velike preglavice. Dolgo je trajalo, da smo spoznali, koliko je treba celofan napeti med lepljenjem, da krila ne poteg ne v propeler. Bistveno pa je bilo: modeli so bili sposobni letenja' Podaljšani greben Kranclja nad Zgornjim Karlov ceni. rekli smo mu Stangruf, je postal naš poligon - ne vedno na veselje lastnikov travnikov. Takrat ta greben ni bil tako zaraščen, kot je dandanes. Razen visokih smrek na Kranclju in jezika mladega smrekovega gozdička nad Kržajušem skoraj ni bilo nobenega drevesa, tako da se je od koderkoli z grebena odpiral pogled na mesto pod nami. Tudi ni bilo nikjer nobenih plotov in ograj, ki sedaj krasijo ta predel. Po metu iz roke proti vetru so modeli poleteli tudi Si) m in več. kar smo imeli za velik uspeh. To nas je spodbudilo k natančnejšemu delu, da smo dosegali vedno večje daljave. Z. iskanjem modelov, potem ko so pristali v travi nekje pod vrhom grebena, in njihovim prinašanjem navzgor, nismo imeli skrbi. Spuščanje letal je bilo tudi za mlajše od nas velika privlačnost. Vedno smo imeli obilico pomočnikov, ki so si šteli v posebno čast. če so letalo prinesli navzgor za vnovični start. Društvo —smrtno zares.' Takrat smo našli skupni jezik z. dotlej nepoznanim ljubiteljem modelarstva, Francem Kalanom iz Novega sveta. Bil je nakaj let starejši kot naša skupina in že pred maturo. Ta nas je še bolj spodbudil k delu. vestnejšcmu in temeljitejšemu. Tudi nam je govoril o koristnosti gibanja na prostem. Očividno smo menili, cla bomo laže napredovali, če se organiziramo. Res. 30. ju lija 193-* smo že imeli ustanovni občni zbor društva, ki smo ga poimenovali Jadralno letalsko društvo Škofja Loka. 216 Predsednik starta s potegom (Foto Vladimir Žužek) W)D?LARST\X) SEGA DALEČ SAZAJ Letaki in pobiralci- se kdo prepozna? (Foto \ "ladimir Žužek) Franca Kalana smo v zahvalo za njegovo spodbudo izbrali za predsednika. Polde Šole je prevzel tajniške posle in s tem vodstvo tajniške knjige, to je kronike društva. Pavle Hafner je postal blagajnik. Za zastopanje članov smo izvolili še dva odbor nika, in sicer Stanka Konstantina in Marka Sovreta. Oh ustanovitvi je društvo štelo 11 članov. Sestavili smo Pravila društva, ki bi jih danes imenovali statut. Namen društva je bil poučevati članstvo o letalstvu s predavanji, ga seznanjati z nauki o letenju, z gradnjo modelov in preko teh naj bi društvo prešlo na gradnjo pravega jadralnega letala. Med zapisanimi dolžnostmi članstva naj omenimo obvezno izobraževanje v teoriji letenja s čitanjem zadevnih knjig in poslušanjem predavanj, prijavo svojih predavanj in dokazovanje svojega znanja z izdelavo modelov po lastnih načrtih. Društvo smo ustanovili za hrbtom oblasti in svojega statuta nismo poslali nikomur na odobritev. Ce bi nas prijeli, bi vedno lahko rekli, da se le igramo. Sami pa zato društva nismo jemali manj resno. Nasprotno! Naši sestanki, naj so bili občni zbori ali seje odbora, so potekali prav tako urejeno kot kateregakoli pravega društva. Z. vsemi sestanki smo gostov ali v Sokolskem domu. Ni znano, ali je vodstvo Sokola za to vedelo ali ne. saj nas je bilo malo in skoraj vsi smo tako ali tako telovadili pri Sokolu. Za vsak primer smo v statutu napisali, tla v primeru ustanovitve jadralne sek cije pri Sokolu naše društvo preide tja z vsem inventarjem. Ob tem je treba pouda riti, da kljub ostri politični polarizaciji, ki je takrat obvladovala Loko. v našem društvu o politiki ni bilo govora. Preveč so nam glave napolnjevale koristnejše stvari. V ohranjenem imeniku članov beremo imena posameznikov, ki niso nikoli prestopili praga Sokolskega doma. morda niti ne ob obisku kino predstav. Ce je že padla beseda o politiki, smo bili "letaki" skrajno strpni. 217 LOŠKI RAZGLEDI 47 Odhod na taborjenje v Javorje (z leve Gorazd Gorjanec. Polde Šole, Slane Konstantin. Pavle Hafner, Franc Kalini. Marko Batista, Miloš Mlejnik in Marko Sovre (Foto l ladimir Žužek) 160 sekund v zraku Na sejah smo predvsem obravnavali pripravo na društvene tekme in skupna taborjenja. Prve tekme smo priredili 6. septembra 1934 na Štangrufu. Prijavilo se je .S tek movalcev, vsi razen enega z lastnoročno izdelanimi vinklerji. Vsak tekmovalec je s svojim modelom lahko starta! petkrat. Ocenjevali smo trajanje poleta in daljavo po zračni črti od mesta starta do pristanka. O zmagi je odločal polet, ki je dosegel največ točk. Start z vrha Grebena proti vetru. Na tekmi je zmagal Miloš Mlejnik s Sinjo ptieo. V ohranjeni letalski knjigi, ki opi suje najbolj posrečene polete, beremo, da je Sinja ptiea kljub vztrajnemu poletu pro ti vetru izgubljala višino, spremenila svojo smer in po S-zavoju pristala na vzhodnem pobočju Štangrufa v oddaljenosti 300 m od starta in globoko pod njim. Za ta polet, ki je trajal 100 sekund, smo vsi čestitali Milošu in bili ponosni z njim. Skupaj 130 točk mu je prineslo prvo mesto in častno diplomo, ki smo mu jo izročili na naslednji seji. Navdušeni nad uspehom smo drugo tekmo organizirali že 4. januarja 1935. Pravila ocenjevanja smo spremenili. Daljave poleta nismo več ocenjevali, saj je bila v želji po dvigu modela \ vetru nad štartno točko povsem nepomembna. Pač pa smo uvedli nov način ocenjevanja trajanja poleta: čim dlje je trajal polet, višje smo ovred notili posamezne sekunde. Izdelovanje modelov smo že toliko obvladali, da so od 8 prijavljencev le še trije tekmovali z vinklerji. drugi pa vsi z modeli po domačih načrtih. Zmagal je Komet Marka Sovreta, izdelan po načrtu Staneta Konstantina, našega člana. Komet je vztra jal v zraku rekordnih 160 sekund! Takoj po Startu iz roke na vrhu Štangrufa proti severnemu vetru se je letalo močno dvignilo, se oddaljilo le 20 m od starta, se obrnilo, preletelo štartno točko v višini 10 m, se usmerilo proti Grebenarjevi hiši, nekajkrat zaokrožilo in se spustilo na tla v bližini hiše. Tretjih društvenih tekem 2. maja 1935 se je udeležilo 0 članov. Sodili smo po istih pravilih kot na prejšnji tekmi. Zmagal je Stane Konstantin z modelom, izdelanim po lastnem načrtu. V najbolj uspešnem poletu je imel letalo v zraku le 72 sekund. Kaj 218 \IODEL-\RST\t) SEGA DALEČSAZAJ hočemo! Model je bil prepuščen sebi in muhastemu vetru. Njegov lastnik je bil brez moči in ni mogel uveljaviti svojega morebitnega znanja o jadranju, kar se dogaja danes ob daljinskem upravljanju. V prvih dveh letih je bilo društvo zelo dejavno. Poleg treh tekmovanj smo se ob lepem vremenu skoraj vsak dan dobivali na Stangrufu in preizkušali svoje modele. Pri tem smo vedno imeli družbo številnih mladih pobiralcev, kot smo rekli tistim mladim, ki so tekali iskat letala. Med dejavnostmi društvu moramo omeniti dvakratno taborjenje. Id. avgusta 1935 smo z našim praporom na čelu - belo letalo na rdečem polju - odkorakali na petdnevno taborjenje v Javorje. Šotore smo si sešili sami iz rjave kotenine. Prepojili smo jih z bencinom, v katerem smo raztopili parafin. Naslednje leto smo taborili pri presihajočem studencu Lintvern pri Vrhniki. Članstvo društva je naraslo na 21. Eden je sam odstopil, tri smo izključili, ker niso pokazali potrebnega zanimanja za izobraževanje. O resnosti, s katero smo upravljali društvo, govori tudi podatek, da smo se na seji poklonili spominu v Marseillu ubi tega kralja Aleksandra. Imeli smo tudi že svoje pno predavanje. Marko Sovre je poročal o uspelem poletu London-Melbourne, ki sta ga oktobra 1934 v 71 urah opravila britanska letalca Scott in Black. Ta podvig je ocenil kot najpomembnejši letalski uspeh po Bleriotovem preletu Rokavskega preliva pred 2S leti. Uspeh je spodbudil medcelinski letalski potniški promet in dokazal prednost povlečenja koles v trup letala po vzletu. Navdušenje pojenju je O junijski seji leta 1936 je tajnik zapisal, da je aktivnost društva zastala. Preteklo je pol leta in društvo še ni imelo niti seje. niti občnega zbora, niti tekmovanja. Tudi spuščanje modelov je v zadnjih mesecih popolnoma prenehalo. Blagajnik se je pri tožil nad nerednim plačevanjem članarine. Moteli smo poživiti delovanje društva, se dogovoriti o občnem zboru in naslednjem tekmovanju. Vse zaman! Tajniška knjiga se konča z osnutkom programa občnega zbora, ki ga nikoli ni bilo ... V taboru vjavorjah (Foto Vladimir Žužek) 219 LOŠKI RAZdlJšI)] 4" Ko danes gledamo iz časovne oddaljenosti na splošno prenehanje navdušenja za modelarstvo, vidimo vzrok predvsem v tem. da smo dosegli mejo. čez katero gmotne razmere večini niso dovoljevale. Naučili smo se konstruirati kar dobre modele jadralnih letal in napočil je čas. da bi pričeli z resničnim jadranjem. Le ne katerim je to delno uspelo. Marku Sovretu se je poleti leta 1936 na Blokah posrečil prvi kratki drsni polet z začetniškim vrabcem. Stane Konstantin je leto zatem prav tam opravil jadralni izpit A in se pripravljal na B. Vendar - pritegnili so ga drugi športi in letenje je opustil. Marko je menda po posredovanju Sokola nadaljeval z vadbo \ letalskem centru na Zlatiboru, o čemer pa ni podatkov. Društvu končno ni bilo usojeno, da bi prišlo do lastnega jadralnega letala. Stanko in Marko sta ga pričela graditi ob pomoči Franca Kalana. Odločili so se za izdelavo vrabca, trup so že izdelali in treba ga je bilo nekje spraviti, da so si pripravili prostor za izdelavo kril. Primeren prostor jim je ponudil Jato šink na Poljanski cesti in tam so trup ob Ješetovi garaži uskladiščili. Aprila 19 11 je prišla okupacija, družino notarja Sinka so nasilno izselili, zaplenili njihovo pre moženje in tako je trup vrabca prispeval k »utrjevanju nemške narodnosti, kot je okupator utemeljeval svoje barbarsko početje. Širša dejavnost društva po letu 1936 ne bi prenehala, če bi nas kdo podprl, npr. s ponudbo prostora za skupno delavnico. V takratni podeželski zaostalosti in nc- zainteresiranosti za tehnično delo nihče ni znal ceniti naših prizadevanj, ki so bila videti kot igra. vsebovala pa so zdravo kal. ki bi pognala marsikaj koristnega, če bi jo kdo negoval. Nihče nas ni bodril, nihče usmerjal. V letalstvu nismo videli prihodnosti in kar samo od sebe so nam je ponudilo dru gačno tehnično udejstvovanje, Pričeli smo izdelovati čolne po lastnih načrtih. Starejši l.očani se morda še spominjajo »beneških noči- v poletnih večerih pod kapucinskim mostom, ko je tam sem in tje plavalo kakih 10 čolnov z lampijončki. Pričeli smo se ukvarjati s fotografiranjem, ki je bilo takrat še drag šport. Pocenili smo si ga s lo- tografiranjem na papir in v ta namen izdelovali ustrezne aparate, tudi lastne kon strukcije. FOTOANTIKA. bilten poklicnih fotografov, je v svoji 19. številki leta 1996 objavil članek Sandija Jesenovca s sliko o teh kamerah kot zanimivem amaterskem izdelku. Iz iskrice nov plamen Z zadovoljstvom smo leta 1992 ugotovili, da naša mladostna prizadevanja niso ostala brez sledu. Takrat je Modelarsko društvo Čuk povabilo predstavnike na šega nekdanjega društva na svoj občni zbor. V razpravi je bilo slišati, da so se nekateri člani Čuka navdušili za modelarstvo prav med pobiranjem modelov na Stangrufu ... Čeprav so bili naši uspehi smrkavec v primerjavi s tehničnimi možnostmi in dosežki pri izdelovanju modelov pri Čuku. so potem še nekajkrat dali priznanje našim zaslugam z vabili na njihova tekmovanja in letalske mitinge v Crngrobu. Tam nastopajo tudi zaresni letalci, včlanjeni v društvu za prosto letenje Let, ki so ga ustanovili med prvimi v Sloveniji. Morda je med njimi tudi kdo od pobiralcev s Štangrufa? 220