7. in 8. štev. Juli, Avgust 1894. Letnik XVII. ii i glasbenik: Organ Cecilijinega društva v Ljubljani. Izhaja ]io enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred "2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vredništvo in upravništvo je v hiši »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov", Poljske ulice št. 10. Najstarejše slovenske pesmarice. Priobčil Evgenij. (Dalje.) In Erwegung solches, hob ich vnsere alte vnd newe Windische Geistliche Lieder vnd Psalnien (dadurch Gott lob vnsere Jugend vnd einfaltigen ini rechten Glauben, ini Catehismo vnd in allen Gottes-Diensten seynd vnder-richt vnd gestercket worden) widerumb von nevveni vbersehen, Corrigirt, gemehrt vnnd mit eignen newen Noten drucken lassen. Vnd bin guetter hotfnung, vnsere nachkommenden vverdens auch Gottseligklich zu der ehr Gottes, erbawung vnd aussbreytung der rechten Kirchen singen vnnd ge-brauchen. Vnd nachdem, mein geliebter in Ghristo Jungkherr Jorg ewer Gotseliger vnd hochuerstandiger Herr Grossvater der Edel vnd Ehrnueste Herr Veit Kisel etc.*) SiUiger zum Gottes \vort, zu allen Tugenten vnd t'reyen Kiinsten sonderlich zu der Musica grosse Lieb getragen. Dann als er der Ehrsamen Landscliatt in Krain Verordneter vnd Einnemer auch daneben der Hauptstat Laybach Burgermeister vil Jar nacheinander gevvest, bat er die Herrn vnd Landleut auch die Burgerschafft dahin beredt, dass sie d en Edlen vnd hoch-gelerten in Sprachen vnd freven Kiinsten sonderlich in der Musica hoch-erfahrenen Magistrum Leonhardum Budinam meinen lieben Herrn Ge-vattern zu eineru besonderen eignen Schulrneistern jhren Kindern vnd neben jme vier Kunstreicher auf allerley Jnstrumenten vnd Saitenspiel, Trompeter vnd Turner aufgenommen vnd Prouisioniit. So hat E\ver lieber Vatter . . . auch ein grossen Eyfer Gottes Wort zu horen vnd zu lesen vnd an der Musica ein sonders wolget'allen. Darumb er Euch so jung in des obgemelten Herrn Budina disciplin geben vnd helt euch ein eygnen Praeceptoren, mit dem er euch weit in fremde Lender vnd holie Schulen verschickt, auff dass jr von jnen die Gotseligkeit, den ganzen Gatehismum im rechten verstand vnd die Sprachen, Musicam vnd andere freye Kiinsten erlernet . . . Ta predgovor je bil gotovo tudi v prejšnjih izdajah, katerih ni znan še nobeden izvod. Zakaj pisan je v Derendingenu na dan sv. Jurija I. 15(57., ko je izšel prvi natis te pesmarice. Zanimivo je, da se je tu Trubar še kot župnik v Derendingenu na Nemškem podpisal: „Crainer Pfarherr daselbst*. Ta predgovor je ponatisnil tudi Felicijan Truber 1. [595. Spisal je še nov predgovor v nemškem jeziku — slovenskega ni bil dobro vešč, ker je bil vzgojen na Nemškem. Tu podajam odlomek iz njega: Dem Wolgebornen Herrn / Herrn Georgen Kisel / Freiherrn zum Kalten-brunn vnd Gonobitz / Erblandjagermeister in Grain etc. Es ist j wolgeborner Freyherr / gnediger Herr / dises Psalmenbuchlein / welches anfanglich durch meine lieben Vattern seligen / auss des hocherleuchten Mans Gottes / Herrn Mart. Lutheri / vnnd anderer fromrner Gottseliger Manner Teutschen Geistlichen Liedern / auff die Windische Spracli zugericht / vnn E. H. dediciert vnn zugeschrieben vvorden / mit grossen Frewden vnd nutzen abgangen / vnd hat vil fromme Ilertzen erfrevvt / in der Erkanntnuss der Warheit gesterckt / vnd zum Glauben gebracht / nicht nvr in vnserm Vatterland / sondern so weit sich die Windische Sprach erstreckt etc. Dann dises ist gewiss / dass in disen Geistlichen Liedern alle fur-nembste Grund des H. Euangelions verfasset / vnn mit gutem Christlichem Eiffer / zu vnderrichtung vnd starckung eines jeden Ghristen / eintaltiglich zusamen getragen sind / darinnen insonderheit die Liebe Jugent / auss son-derlicher Ordnung Gottes / lernet mit geistlichen Lust vnd fre\vden / den Text vnn Grund des H. Euangelions in sich zubringen / selbigen jnen lieb / werth vnd angenem zumachen / als da in jrem Ilertzen der heilig Geist / als der Geist der Kinder Gotles / selbst singet / vnn mitsinget / wie an Multer mit jren Kindlein / vnd bildet vnd truckt hiemit das Siegel der Liebe vnd Erkanntnus Gottes in das hertz / weckt auch auff geistlichen lust vnd liebe zum Wort vnd zur Predigt des heiligen Euangelions . . . Dann es hat ohne zweiffel solche Harmony einen Himmlischen nachruck / vnd gehort als ein nutzliche fpecies oder stuck des Predigampts zur verkundigung des Na-mens Gottes . . . Solche vnnd dergleichen vrsachen haben den Ehrvvirdigen Herrn M. Georgium Dalmatinum seligen bewegt / dass er vorgemeltes meines Vattern seligen Psalmenbuch / mit zuthuung ettlicher anderer mehr Geisl-licher Lieder / widerumb in truck gegeben / vnd E. Gnaden nicht vveniger als mein Vatter / vnderthanig dediciert hat. Wann dann auch dise Exemplaria / nicht on sondere Frucht der Kirchen / den mehren theil abgangen / vnd ich darfur gehalten / es seie der Kirchen / so in Windischer Sprach dem HErrn Christo gesamblet w(irdt / hochnotwendig vnd nutzlich / dises Psalmenbuchlin / durch dise mein vor-stehende gelegenheit / mit vermehrung viler schoner Geistlicher Lieder / jetzunder tur das dritte mal in den Truck zuuerfertigen / hab ich dasselbig E. Gnaden als scinern rechten Potseffori vnd der Kirchen in Crain getrevven Nutritio, meinern sonderbaren gnadigen gebietenden lieben Herrn vnd Pa-trono, widerumb sollen und wollen dedicieren itd. Iz teh dveh predgovorov se jasno vidi, kako so cenili proteslantje cerkveno petje. Petje jim samo zase ni imelo nobenega pomena, gojili so je le kot sredstvo, da dosežejo glavni namen: razširjanje svoje vere. Zato imajo vse pesmi res verski značaj. Ni treba citati besed, že iz napevov se pozna, da to niso posvetne pesmi. Novodobni mehkužnosti napevov, katera se sedaj tako pogosto kaže ne le v posvetnih, nego tudi v cerkvenih pesmih, ni v tej zbirki najti niti sledu. Razlog temu najdemo pač, če pomislimo, v kateri dobi so nastale te pesmi. Takrat se še ni bil razvil na gledaliških deskah zlog nasladnosti, ki bi bil stopil samosvestno nasproti cerkvenemu zlogu; bil je to čas najvišjega razvoja katoliške glasbe, doba, v kateri so živeli Palestrina, Orlando Lasso in drugi knezi klasične glasbe. In ta duh se ni omejeval le na one srečne izvoljence, ampak je vladal po celem krščanskem svetu. Protestantovstvo ni moglo in ni hotelo tega duha pregnati iz svojih cekva, spoznalo je tudi ono v njem najtrdnejšo oporo verskemu čutu. A poznejši vek, ki je višje ideje vtopil v nasladi in opazuje čutno zunaj-nost pozabil v njej skritega duha, izpodkopal je cerkveni glasbi tla, na katerih je vzrasla, in jo pogreznil doli k sebi v svojo nizkost. V cerkveno-umetniškem oziru stoje ti naši napevi — sami ob sebi, brez bese(i _ nad mnogimi proizvodi poznejše dobe. Tega pa ne moremo trditi o načinu, kako so jih priredili naši protestantje za slovenski jezik. Obžalovati moramo, da se spozna iz teh pesmij samo dobra volja, zadeti pravo; da bi bili pa res zvršili naši protestantje, kar so nameravali, nedostajalo jim je izobrazbe. Namesto da bi bili razvili napev iz besedila, katera pot je glasbi naravna, začeti so morali obratno in k napevu, ki so ga dobili drugje, zlagali besede. Zato navadno besedilo in napev nista jedna nerazdružljiva jed-nota, ampak pozna se jima, da prvotno nista bila drug drugemu namenjena; s silo sta vprežena v skupen jarem in vlečeta vsak na svojo stran. Priznati se pa mora, da so besede zložene jako skrbno. Seveda se niso tudi pri njih povzdignili protestantovski pisatelji tako visoko, da bi bili opustili grdo in nepotrebno rabo nemškoslovenskih spak, a pozna se jim, da je vplival Trubarjev opomin, ko je zahteval, da morajo biti vse pesmi riinane in opiljene, in ko je zavrgel pesmi od leta 15(53. in njihove pesnike. Poleg marsikakega ponesrečenega poskusa bomo videli tudi kitice, ki so za ono dobo še dosti dobre. L. 1584. so res še vse pesmi riinane. Po smrti Trubarjevi so pa le bolj na to gledali, da bi zbirko povečali, in Felicijan Trubar je sprejel tudi prozajične odstavke. Razdelimo si te pesmi najlažje tako, da govorimo: 1.) o koralnih napevih, ki so preloženi iz latinščine, 2.) o figuralnih napevih, ki so preloženi iz nemščine. Potem pa še poglejmo, če se nahaja med njimi kaj, 3.) narodnega blaga ali 4.) izvirnih proizvodov. 1. Najbolj značilno za te pesmarice, kakor za cerkveno pelje v tadanji dobi sploh, je to, da najdemo v njih pravi slovenski koral. Niti najhujši cecilijanec si še ni pri nas kaj takega izmislil, a da je to istina, pokažejo naj sledeči kratki vzgledi: Symbolum apostolicum ad verbum, Apostolska karfhanfka vera od beffede do beffede. Jeft ve-ru-jem v'Buga O-zhe - ta vfi-ga mo - go-zhi-ga Stvar-ni-ka Ne-bes i-nu te Sem-le. I - nu tu - di v' Je-su-fa Cri-ttu-fa, Sy-nu nje-ga e- I—I- 1 1- 1 fc^ o ra ——<5»- 1 —5)- --^-- -©— —P--£ —1-h 2-©- —<©— ->-;—<5 di-ni-ga, Go-fpu-di na-fhi - ga: Kir je po-zhet od fve-ti - ga Du-ha Rojen isMa-ri-e Di - vi - ze: Ter-pil pod Pon-ci-oin Pi-ia - tu-fhom itd. Vidi se, da so besede prestavljene iz latinskega, a napev ostal neizpre-menjen. Dasi je napev zložen v enajstem načinu, ki je identičen z našim c-durom, vendar je jasen čisto koralni značaj. Iz več ozirov znamenit je T e D e u m 1 a v d a m v s. P e r S e b a s t i a n u m K r e 1 i u m. — S. A m b r o s h a inu Avguftina vera inu hvala Boshja. -©—©-s—tsi--~—s—e—j—o—®-e- Te-be Bo-ga hva-li-mo, Sa Go-fpu-da vfi fposnamo. Te-be O-zhe-ta —®—s—0-—©—s—©- -©—©—©—©- vezh-ni-ga Hva-li vfe kar je na Sem-li shi-vi - ga. Ty An-ge - !i, Ne-bu —o- -----a—©—6 '-o—s 1 —&—»—esi- r? r— - -i-5--i '-O i - nu Mo-zhy Te-be ta - mi - ga vfe zha-fty. Te-bi Ke-ru-bim, i - nu Se-ra- ^—^— pilim Po-jo s' inozhnim glaffum ve-din svet je Bugnafh GO-SPVD, Svet je Bug 1 _ * nafh GO-SPVD Svet je ta vezh-ni Bug nafh GOSPVD Ze-ba-oth. itd. -©■-©—©-©-©-^---©--s—s—S-©--©-^—S-—I Ti ne-Ii sashinagal Tellu Divizhnu, De bi od-re-1'hil vfe vboguZlovezhtvu. itd. Napev se ne vjema popolnoma niti s slovesnim (modus solemnis), niti z navadnim načinom (modus simplex), po katerem se poje zahvalna pesem v latinščini. Sicer so natančno izraženi tudi tukaj oni prehodi iz tretjega ali frigiškega zloga v četrti ali hipofrigiški. kateri so značilni za to pesem; vendar so posamezne glasbene oblike okrajšane, nekako obrušene, prikrojene za ljudsko pevanje. Ako je ljudstvo pelo koralno, ni si moglo zapomniti onih sestavljenih, umetnih napevov, kateri pridejo pri koral 11 mnogokrat na jeden sam zlog, zato so se ti napevi okrajšali, tako, da so pevali mnogokrat jeden sam glas, kjer bi jih po pravilu moralo biti več.') Lep koralni napev v osmem ali hipomiksolidiškem zlogu ima tudi „Ena ftara Moli to u, H' Bugu Ozhetu, Synu, inu S. Duhu, u velikih na d In ga h, Tol-mazhena fkusi M. Kum prelita", katere podajam tu dva odlomka: Vfmi-li fe vfmi-li fe vfmi-li fe zhes tvoj folk Gri-fte Vfli-fhi naf vfli-fhi naf, vfli-fhi naf Tudi nekoralni napevi, ki so novejšega izvira, končujejo se mnogokrat čisto koralno, n. pr.: I_r, i J^J s——s-- --2-©—tf-O— — i pa: I Kyrie elejson Ky - ri - e e lej-son. Al-ie-lu-ja. Da, celo Luther, ki je s svojo znano robatostjo imenoval rimski koral oslovsko riganje in katoličane, ki ga morejo poslušati, neotesane hlode,2) ni se mogel ustavljati veljavi tega korala, ampak je čisto v doričnem zlogu peval svojo vero, kakor spričuje Doctoria Martina Luther j a vera. ---- ^ —' _ My ve-ru-je-rno vfi v' eniga Bo-ga ftvar-ni-ka vfigamogozhi-ga itd. Cela ta „vera" je očitno, dasi ne vedno srečno, posnemanje katoliških simbolov, kateri se tudi pojo koralno, kakor je znano. Zlasti nekateri skoki (včasih za celo oktavo) so nenaravni, a značaj koralni je natančno izražen. Pa Trubar je zaupal Slovencem še več: popolno znanje korala. Prestavil je iz latinščine glavna veroizpovedanja ali simbola, katera je katoliška cerkev sestavila zoper krivoverce prejšnjih časov. Sicer niso tiskana tu z napevi, vendar se vidi iz naslovov želja Trubarjeva, da se naj tudi ta pojo : Symbolum Niceiuuu. Nicenfkiga Concilia vera inu fposna-nje, kateru fe more pejti, kakor vlaku P a trem o m ni p o t e n t e m. v' Bukoufkim Jesiki, in pa: Symbolum I). Athanasii. S. Atha- nasia vora ali fposnanje, kateru je on supar te kezerje, kir fo bili Arianerji imenovani, slushil. Inu fe morepejti, kakor fe Pfalmi v' Bnkoufkim jesiki po Tonili pfalirajo. Pri „patrom omnipotentem" je pač mislil Trubar na one napeve te vere, katere je katoliška cerkev sprejela in odobrila; seveda s tem pevcem ni bilo mnogo pomagano, ker oni koralni napevi se tako ozko in neraz-družljivo oklepajo svojih latinskih besed, da jih ni moči neprisiljeno prenesti na slovensko besedilo. Treba bi bilo tako delati, kakor pri zahvalni pesmi. (Dalje prih.) Česa je cerkvenemu pevskemu zboru tudi treba? Napisal F. F. Od cerkvenega pevskega zbora, kakeršnega si želi sv. cerkev, zahteva se dandanes precej veliko. Pred vsem mora biti pevovodja mož na pravem mestu: imeti mora dovolj teoretičnega in praktičnega znanja v glasbi, poznati mora dobro liturgična določila glede cerkvene glasbe, razumeti mora tudi duha, kateri veje iz raznih cerkvenih obredov in sv. opravil. In pevcem, kateri hočejo pri službi božji vseskozi zadostovati cerkvenim določilom, treba tudi precejšne šole, precejšne izobrazbe v glasbi: dobro morajo biti izvežbani ne samo v figuralnem, ampak tudi koralnem petju. In dasi se zdi to že veliko, vendar vse le še ni, kar se zahteva. Cerkvenemu pevskemu zboru zboru je potrebno še nekaj, kar ga še le v resnici povzdigne na visoko stopinjo, in to je: živo versko prepričanje in prava pobožnost. Morebiti se komu čudna dozdeva ta moja trditev, a resnična je vendar le. Tega ne trdim sam, to trdijo tudi mnogi drugi. Tako n. pr. je ameri-kanski škof M. Marty zapisal pomenljive besede, da duh molitve je neobhodno potreben vsakemu, kdor hoče cerkveno glasbo razumeti in prav izvrševati. (Mus. saera 1893. str. 3). Isto trdi z drugimi besedami tudi Haberl, ko piše (Mus. saera 1893. str. 138): „Ohne thatigen Glauben wachst sicli der katholisehe Kirchenchor doch nur zu einem armseligen Gestrauche aus". In res, vsi oni, kateri so veliko in uspešno delovali na cerkvenoglas-benem polju, kakor n. pr. Palestrina, Witt i. dr., bili so polni verskega prepričanja, bili so vsi prešinjeni prave pobožnosti, in od tod obilni blagoslov božji, kateri je spremljal vse njihovo delovanje. In tako živo versko prepričanje, taka pobožnost potrebna je tudi še dandanes vsem, kateri sodelujejo na cerkvenem koru. Ne mislim sicer na dolgo in široko dokazovati te resnice, ampak navesti hočem le nekatere točke, katere naj dragi bralec sam nadalje premišljuje. Pobožno srce je potrebno cerkvenemu pevovodji in njegovim pevcem. Da se o tem prepričamo, treba le resno premisliti, kako sveto službo opravlja cerkveni pevski zbor: z duhovnikom sodeluje pri najsvetejših opravilih! Prav za prav bi morali le kleriki sodelovati pri teh sv. opravilih; ali ker to dandanes večinoma ni mogoče, rabijo se tudi lajiki. Pomislijo naj torej cerkveni pevci, da v cerkvi nadomestnjejo klerike in da je njihova služba zares častna in sveta služba. Zato pa so nosili pevci v prej sni h časih tudi posebno cerkv. obleko, |*i kateri so se ločili od drugih lajikov; in to je po nekaterih krajih še dandanes v navadi. Sploh - pravi Ambros — bili so nekdanji cerkveni pevci bolj i služabniki sv. cerkve, kakor pa pravi glasbeniki, in njihovo pelje bolj služba božja, kakor muzikalna produkcija. In tako bi moralo biti še dandanes. Sv. cerkev vsaj je vedno delovala na to, da bi le taki sodelovali na cerkvenem koru, kateri pobožno živijo po sv. veri. Naj omenim le provinc, koncil Kolinski I. 1800. Cerkvenim predstojnikom strogo naroča, naj vso skrb obračajo v to, da se le taki sprejemajo v zbor cerkvenih pevcev, kateri tudi v srcu verujejo in v dejanji izpolnujejo, kar z ustmi pojo. Zares krasne besede, po katerih bi se morali ravnati vsi cerkveni pevci. Razvidno je tedaj, da mora biti življenje in obnašanje cerkvenih pevcev brez graje in da mora vse njihovo delovanje v cerkvi prevejati duh prave pobožnosti. Kdor ne živi po sv. veri in nima pobožnosti v srcu, nikakor ne zasluži imena in časti cerkvenega pevca. Naj je torej kdo še tako izvrsten pevec, ako pa zanemarja svoje verske dolžnosti ali celo polmjšljivo živi, zanj ni več prostora na cerkvenem koru, ampak k večemu v kaki čitalnici ali gledališču. Opravilo cerkvenih pevcev je sveto opravilo, katerega prvi namen je: poveličevati Boga. To pa je mogoče le pri takih pevcih, kateri imajo živo versko prepričanje in pobožno srce. Pobožnost je potrebna cerkvenemu pevskemu zboru; kajti tamkaj, kjer ni pobožnosti, bodo se pač težko izpolnjevala vsa določila glede cerkvene glasbe. In to je lahko umevno. Ako se namreč pevovodja in pevci ne zmenijo za mnogo imenitnejše božje in cerkvene zapovedi, katere vežejo pod smrtnim grehom, kako neki se bodo zmenili za malenkostna (!) liturgična določi [a ? Tako veleva sv. cerkev, da naj se odstrani iz svetih prostorov vsa posvetna glasba in naj se vpelje resna glasba, katera vspodbuja vernike k zbranosti in pobožnosti. Ali takim pevcem, kateri nimajo pobožnega srca, ugaja navadno bolj posvetna, poskočna glasba in za pobožno, cecilijansko petje jim ni mar. - Sv. cerkev želi tudi, da bi se zopet vpeljalo koralno petje, katero je v resnici svetemu kraju najprimernejše. Že Benedikt XIV. piše v okrožnici od dne 19. febr. 1719: „Koralno petje se ima vseskozi ohraniti, kjer je še v veljavi, kjer pa je prišlo iz navade, se ima z nova vpeljati". Isto zahtevajo ali vsaj želijo - tudi mnogi občni in provin-cijalni zbori. Ali ravno oni pevci, kateri nimajo pobožnosti v srcu, se bodo častivrednemu koralnemu petju najbolj proti vili, češ, to petje je pusto in dolgočasno. In ako se bodo vendar le lotili korala, vprašanje je, kako ga bodo peli; kajti znana resnica je, da pri nobenem drugem petju ni tako zelo potrebno pobožno srce, kakor ravno pri pevanju korala. Nadalje, zapoveduje sv. cerkev, da se pri peti maši nikakor ne smejo opuščati spremenljivi spevi. Ali to slane zopet veliko truda in požrtvovalnosti; kjer pa pobožnosti ni, tam tudi ni požrtvovalnosti in gorečnosti za čast božjo. Pevovodja bode raje ostal pri starem, ker tako si prihrani mnogo težavnega dela; mlačni pevci pa so tudi veseli, da jim ni treba hoditi k vednim vajam. In to še tem bolj, ker so pevovodja in pevci navadno slabo plačevani. Kdor dela le radi plačila in ne iz pobožnosti, takemu bo kmalu dovolj in mislil si bo: za ono plačilo, katero dobim za svoj trud, storim še prevgč! Kdor pa dela s pobožnim srcem in iz pravega namena, bo vkljub majhni plači vendar le veliko storil za cerkveno petje, kajti dobro ve, da dela v večo čast božjo in mislil si bo: ako tudi tukaj ne prejmem zasluženega plačila, prejel ga bodem gotovo na onem svetu. Pobožnost je potrebna tudi zato, ker ima cerkveni pevski zbor prevažno nalogo, da tudi verne vspodbuja k pobožnosti. Kako bo pa pevski zbor vzpodbujal k pobožnosti, ako je sam ne pozna? Česar človek sam nima, tudi drugim ne more dati. Resnica je, da le ono cerkveno petje, katero prihaja iz pobožnega srca, seže tudi vernikom globoko v srce in vzbuja v njih pobožnost. — Kako ganljivo je n. pr. petje v kakem samostanu, kjer pojo pobožni redovniki ali pobožne redovnice! Da, tako petje dviga v resnici naše srce kvišku proti nebu in tako petje je pripravno, da nam izvabi celo solze iz oči. In zakaj ima ravno to petje toliko moč do našega srca? Zato, ker se čuti, da prihaja to petje iz pobožnih, Bogu udanih src, katera ne iščejo druzgega, kakor le večo čast božjo. — Nasprotno se pa spominjam, da sem že marsikje slišal kako izvrstno primadono, katera je ob kaki priliki pela na cerkvenem koru. Pela je res dovršeno, a srce je ostalo vendar le mrzlo, kajti čutilo se je dobro, da to petje ne prihaja iz pobožnega srca. Tako silno potrebno je tedaj, da pojo cerkveni pevci s pobožnim srcem! Mesto da bi reč še nadalje razpravljal, hočem raje v zgled postaviti moža, katori se mi dozdeva nekak ideal cerkvenega pevovodje. Ta mož je P. Avguštin Link S. I., kateri je umrl 25. marca 1886 (glej Cerkv. Gl. 1886 str. 32 in 48). Bil je mnogo let glasbeni vodja jezuitskega dijaškega zavoda v Feldkirchen-u in je veliko storil v prospeh prave cerkvene glasbe.. P. Link je pač dobro spoznal, kako zelo je potrebna cerkvenemu pevskemu zboru prava pobožnost. Po njegovih mislih (Mus. sacra 1893 str. 6) bi morali kristijani, kateri sodelujejo s petjem pri službi božji, ravno tako pobožno in brez graje živeti, kakor duhovniki pred altarjem. Zato si je privzel v svoj zbor le take ljudi, o katerih se je prej do dobra prepričal, da se bodo na koru lepo pobožno obnašali. Ko je pa koga vsprejel v svoj zbor, skušal ga je tudi ohraniti na pravem potu. Ako mu je kdo sitnosti napravljal, opominjal ga je z vso potrpežljivostjo in ljubeznijo, da bi ga zopet pripravil k redu ; ako pa vse opominjanje ni nič izdalo, bil je pa tudi brezobziren in naj je imel opraviti tudi z najboljšim pevcem. Sicer pa je s svojimi pevci — kakor piše P. Piscalar — občeval z očetovsko ljubeznijo, rad se je ž njimi pogovarjal in jih rad podučeval. Pevci pa so tudi imeli do njega otroško zaupanje in neomejeno spoštovanje. Živel pa je res pobožno, da, lahko rečemo, sveto; zato pa ni mislil na drugo, kakor le na večo čast božjo in tudi pri petju je imel vedno ta namen pred očmi. V začetku sv. maše in med blagoslovom je pokleknil in obudil dober namen; svojim pevcem je priporočal, naj tudi store dober namen, da hočejo peti le v večo čast božjo. Zares, silno vspodbudno je bilo videti, kako je s svojim zgledom skušal tudi druge nagniti k pobožnosti. En sam pogled nanj je zadostoval, da so se pevci takoj spomnili, kako sveto je njihovo opravilo. Zato pa je vladal na njegovem kom tako lep red, tako popolen mir, da so se tujci kar čudili. Gledal pa je v prvi vrsti na to, da je njegov zbor pel pobožno, in zato je bil hud nasprotnik vsakemu kričanju. Ko je izbiral skladbe za svoj zbor, oziral se je vedno na željo sv. cerkve. Pomenljivo iz njegovega življenja je to, da ni nikdar povpraševal, kaj sv. cerkev dovoljuje ali trpi, ampak vedno le, kaj sv. cerkev hoče in kaj se z duhom sv. cerkve najbolj zlaga. Kaj čuda. ako je pri toliki pobožnosti in gorečnosti obrodilo njegovo delovanje lako obilnega sadu? Po tem zgledu morali bi se ravnati vsi cerkveni pevovodje in pevci, kajti vsakemu je potrebna pobožnost, ako hoče vspešno delovati na cerkv. korn. Zato bodi vsakdo zvest otrok sv. katoliške cerkve, prešinjen njenega duha in ves vnet za večo čast božjo! Le tako bode cerkveni pevski zbor mogel izpolnjevati svoje vzvišene dolžnosti, le tako bode ros deloval v večo časi božjo in bo vzpodbujal vernike k pravi pobožnosti. Orglavčevi zdihljeji. V poslednjih desetletjih jela se je pojavljati hvalevredna marljivost, hiše božje dostojno kinčati. In to je bila tudi živa potreba; kajti prostoinišljaški duh strašil je po vsili glavah in verska plitvost prve polovice sedanjega veka je mirno gledala, kako je cerkev za cerkvijo čedalje bolj umazana, vedno siromašnejša postajala; kako so se, ne da bi bila ravno v grobljo razpadle, vsaj toliko razsipale, da skoraj niso zaslužile imena „hiša božja". Hvala Bogu, da se je vnel v zadnjem času med duhovščino in ljudstvom nov duh. — Obadva sta se zavedela, da se morajo pripravljati kraji, vredni Najvišjega kraji, ki so primerni skrivnostim v njih se vršečim. Duhovščina in ljudstvo tekmujeta s svojimi doneski za olepšanje hramov božjih; celo najrevnejša občina se rada ponaša s tem, da ima lepo cerkev. — A ne samo „lepe" v smislu prostega naroda smejo se mnoge popravljene cerkve imenovati; preobražene so tudi v pravem slogu in umetniško. Tisoč in tisoč goldinarjev se daruje in gotovo prav porabi, da notranja cerkev okinčana s krasnimi slikami in kipi pričuje o darežljivosti vernikov, kateri se, kolikor le morejo, trudijo, da pripravijo Sinu Božjemu Njega vredno stanovanje. Toda -- da pridem do svoje stvari — v mnogih cerkvah nahajajo se orgle, katere ne dado več nobenega pravega glasu, orgle, kojih piščali na vse vetrove skozi omaro ven kukajo in so grdo upognjene ali razkrojene, da vrabci lahko v njih gnezdijo. Kakošen je manual?! Zlasti v srednji leži so bele tipke tako izdolbene, da prsti v njih zastajajo. V pedalu manjka često tast ali se pa tako težko gibljejo, da bi bilo skoro treba kladiva, da je potlačiš. O sapnicah niti ne govorim; mehovi pa so polni lukenj, skozi katere sapa samovoljno svoja pota hodi. Orglavec pa čuje, da nameravajo cerkev popraviti ter da je za to potrebna svota že v g. župnikovih rokah. Poln radosti, da mu bode mogoče tudi za popravljanje orgel kaj izprositi, hiti k g. župniku, mu razloži v naj- živejših hojah žalostni stan svojih ljubih orgel; prosi ga in roti, naj bi se tudi tu popravljalo, a navadno ne opravi nič druzega, kakor da g. župnik »obžalujoč" parkrat rame vzigne ali k večernu jako problematično zagotavlja, da se bode že še pozneje videlo, se-li da kaj storiti, češ da se sedaj denar potrebuje za popravljanje drugih potrebnejših stvari. Dovoljujem si pa preskromno vprašanje: Ali potrebuje cerkev one obilne novce, kateri se često za nepotrebne reči zapravijo za službo božjo? - Ali niso prav orgle ono orodje v cerkvi, katero je v najtesnejši zvezi z slovesno liturgijo - izvzemši sv. posode in oblačila, katera masnik sam rabi ? - Ce je to res — in ni ga druzega odgovora na to vprašanje — zakaj pa je le-to od sv. Cerkve potrjeno orodje pepeluška, na katero naj bi se šele potem mislilo, kedar se že vse drugo - od altarja in »cofa" pri svotilnici do zadnje klopi — v najlepšem kinču blišči ? Dozdeva se mi v taki cerkvi, kakor da bi zlati in polihromovani okraski spod stropa in s sten bahaško gledali na »staro omaro" in kakor da bi ji ošabno namiga vali: »Glej, da se odtod pobereš; za-te ni tu prostora!" In k tej »slari omari", k temu »polomljenemu kolovratu" naj bi se vsedel orglavec in vabil iz njega glasove, kateri imajo Boga poveličevati in verne k njemu povzdigovati, glasove, podobejše prisiljenemu kvakanju in cvilenju, nego pravemu tonu. Poleg tega piska sapa iz vseh kotov, da je orglavec v nevarnosti prehladiti se in se nehole spominja kraške burje, katera izvaja pri vsaki špranji hromatične skale. Ubogi orglavec je obsojen, šiloma prirejati službo božjo, ko je drugim umetnostim dovoljeno, dostojno in prostovoljno Boga prestavljati. Kaj čuda, ako zginja veselje, kaj temeljitega in dobrega učiniti, ker se mu to onemogoči, da ne rečem — zabranjuje. Zato prosim — in z manoj gotovo mnogo družili — v prospeh smotra, ki si ga sv. Cerkev s slovesno službo božjo slavi, naj bi se pri popravljanji cerkva, če tudi ne v prvi vrsti pa tudi ne prav nazadnje mislilo na to in dobro pogledalo, ali orgle potrebujejo popravila. In ako ga potrebujejo, naj se misli takoj začetkom na to, kako in kaj? Menim, da nekoliko manj zlata in barv na stropu in stenah, in nekoliko več »nesramnosti" pri »beračenji" za popravljanje, in šlo bode. Ce kdo že deset, petdeset ali sto goldinarjev daruje, se mu ne pozna, ako da še eden, pet ali deset doldinarjev več; orglam in orglavcu pa je s to priklado pomagano! Dopisi. Iz Km. Mnogo letnikov C Gl.-a sem že prebral, ali malo je dopisov izpod naših hribov. Morda č. bralce C. Gl. zanima, kako je kaj tukaj pri nas s cerkveno glasbo. Ker mi je bila dana priložnost, na dan sv. Rešnjega Telesa slišati petje v tukajšnji farni cerkvi, naj mi bo dovoljeno, kaj malega poročati. Že precej časa sem se bil odločeval, da poročim to stvar, a zinir sem odlašal, č. bralci bodo gotovo rekli, kje je že praznik sv. Rešnjega Telesa, ali še le zdaj se najde človek, ki bo povedal, kako se kaj ob takih priložnostih „poje in gode pod hribi". Nič ne de, če je prav kateri č. bralcev nejevoljen; mislim, da je bolje, da se pozneje kaj poroča, kot nikoli. Znano je, da se je v tukajšnji farni cerkvi zmirom gojila dobra cerkvena glasba; prav ta dan je g. orglavec pokazal, da se pod njegovim vodstvom poje res »cerkveno". Peli so ta dan pri slovesni sv. maši (pred procesijo) Schopfovo »Missa in bon. s. Ceciliael" Skladba je jako lepa in cerkvena. Vendar ni naredila vtisa, ki je pričakovati, ker je pevski zbor premajhen (štel je: 2 sopr., 3 alte, 1 tenor, 2 basa). Maša je zložena jako visoko, toraj potrebuje dobrega, močnega zbora. Premalo se je pazilo na dinamiko, pred vsem pa izgovarjanje besedi. V tem je zbor še premalo trden. Vendar opraviči (? Vr.J predavanje to, da so mašo pevci peli brez skupne vaje. Za Offertorium in Graduale pela sta se 2 Riharjeva himna ; katera, se ne spomnim. Med procesijo popeval je zbor razne pesmi v čast sv. Rešnjemu Telesu. Pri 4 evaugelijih pa: „IIymni" od Riharja. ,,IIymni" popevali so se prav lepo. Vsa slovesnost vršila se je v vsakem oziru lepo, a še lepše bi bilo, ko bi bil tukajšnji »orkester" (?) pavziral! — Obžalovati je to, da je marljivemu g. organistu tako malo pevskih močij na razpolago. Za dekanijsko mestno farno cerkev je pevski zbor premajhen; lahko bi bilo ustanoviti pri nas močen zbor, ker ne manjka pri nas pevskih močij. Pa radi gotovih predsodkov mero-dajnib krogov je to skoraj nemogoče. Če se pa g. organist trudi, boljši zbor skup spraviti, je ničevni odgovor: „Saj za naše ljudstvo je že dobro 1" Marsikateremu organistu se godi taka; toda ne obupati, z majhnim doseže se tudi veliko. Vzgled je naš g. organist, ki x majhnimi močmi vendar deluje dobro na cerkveno-glasbenem polju. Zato mu kličem: »Dobrot" le naprej 1 Bogu v čast, naši stvari v prid in sebi v veselje. To je naša najbolja tolažba, in premagali bomo vse zapreke. J. P. Od Save meseca julija. Naše glasilo, C. Gl. je vže večkrat opravičeno tožil, na kako nizki stopinji, da, celo kako nesposobno je še tu in tam po nažih krajih cerkveno orglanje in petje. Res je to žalibog še marsikje. Tudi pisec teb vrstic imel je priliko se prepričati na lastna učesa, osobito glede orglanja, o taki trivijalni in sentimentalni igri tu in tam, kjer se vse preveč veselo »preludira", tako da so taki preludiji kar naravnost podobni pravim pravcatim polkam, maršom i. t. d. „Kaj takega se pa res nikakor ne spodobi za svetišče božje!" A kaj se hoče! Po deželi je še veliko orglavcev samoukov, ki nimajo prave zmožnosti, niti poduka, da bi vedeli kaj je dobro, kaj cerkveno. Zato pač tudi niso krivi, da se od njih, kot od takih, ne more pričakovati napredka. Orglavci iz cec. šole dobivajo trdno podlago; se ve da, na to morajo potem sami zidati, ter si skrbno prizadevati, da si praktično spopolnujejo vsak po svoji moči teoretične nauke. Uprašam toraj: »Ali ne bi bilo prav in potrebno, da bi se častita cerkvena pred-stojništva, pri sprejemu orglavca v službo bolje ozirala na učence orglarske šole, katerih je obilo število vedno brez službe?" Ni li škoda, da mora ta ali oni, čakajoč službe morda cela leta, služiti kruh z navadnim vsakdanjim delom, ter tako, pozabi in zanemarja to, kar si je v treh, ali še več letih, pridobil znanja in zmožnosti o cerkveni glasbi. Premisli in prevdari, dragi čitatelj, bi li ne bilo s tem pomagano, da se povspe cerkvena glasba za korak naprej ? Druga ovira za zboljšanje cerkv. glasbe, so gotovo tudi orglavske slabe plače. Znano mi je in menda vsakemu, kaki so dohodki orglavca, ki je večinoma ob enem tudi cerkovnik na deželi: 200—250, k večjemu 300 gld. dobi orglavec in cerkovnik. In da bi bilo to še v gotovem denarji! A večinoma je v biri, v žitu. Kako veljavo ima danes žito, ve vsakdo; največkrat ga še za slepo ceno ni moč spraviti v denar. Kako izhaja človek pri tako slabi plači mi ni treba še povdarjati. In orglavec? Koliko ga stanejo glasbeno orodje, mu-zikalije, katere mora tudi za cerkev večinoma sam kupovati in druge potrebne stvari in knjige za nadaljno izobrazbo? In ako si orglavec ne more radi slabega materijalnega stanja oskrbeti potrebnega gradiva, gotovo nazaduje v svoji stroki; in ali ne nazadnje radi tega tudi cerkvena glasba? Skrajni čas je vže, rta bi pač kompetentne oblasti, katerim je gotovo mar za vzvišenost cerkv. glasbe in blagor človeka, gledale na to, da se prej ko mogoče zboljSa stanje orglavcev v tem oziru; kajti gotovo ne bo to v škodo cerkvene glasbe. Cecilijanec. Kresnice olt južni železnici, dne 9. julija. Od meseca oktobra lanskegi leta, ko sem tu nastopil službo orglavca do sedaj, naučili smo se in peli sledeče. 1.) Foerster: „\lissa iu hon. S. Caeciliae", op. 15. 2.) Joannes Schweitzer: „Kind-Jesu-Messe", op. 27. 8.) Ig. Hladnik: „Missa in bon. Sacrat, Ros. B. M. V.", op. 19. Peli smo tudi iz Sclnveitzer-jeve „Sehutz-Engel-Messe", Sanctus, Benertictus in Agnus Dei. — Vse lat. maše pojemo s polni m tekstom. Responzorije koralno (unis. z orglami). Pri petih mašah pojemo vedno samo latinsko. O Božiči: „13 Božičnih pesem zložila čč. gg. P. Ang. Hribar in Sattner" št. 1, 5, 0, 10, 12, 13. Dalje iz Mohr Jubilate Deo: „Adeste fideles". - Velikanoč, Offert. Fajgelj : „Terra tremuit", C. Gl. p. A nt. Foerster: „Regina coeli laetare", C. gl. pr. — Binkošti, „Veni sanete Spiritus" od Foersterja. — Vurnik: „Z enim glasom zakličimo" (rokop.) Praznik sv. ap. Petra in Pavla, Vurnik: „Tu es Petrus" (rokop.) P Ang. Hribar: „Decem Tantum ergo" št. 1, 2, 6, 7. Iz Cecilije, Tantum ergo št. 3, 5, G, 9. Hladnik „5 Tantum ergo" št. 2 in 4 in še več druzih od raznih skladateljev. Po blagoslovu: „Laudate" iz Cecilije. Navadne nedelje, pred mašo: „Asperges me" od Ang. Hribarja iu Foersterja; T. P.: „Vidi aquam" tudi od Foersterja. Mašne iz Cecilije, P. Angelikove, Sattnerjeve, Hladnikove in druge. Obhajilne in presv. R. T. od Hladnika, iz Cecilije in druge. Marijine pesmi od Hladnika, P. Ang. Hribarja in Sattnerja; „Slava Bogu" iz obeh zvezkov, večinoma vse, izvzemši nekatere številke, ter še veliko drugih. Vse tu navedeno pelo se je vedno kolikor mogoče precizno in tudi natančno. Preč. g. župnik so nas po svoji moči podpirali ter mi večkrat izrazili svojo zartovoljnost glede petja. Tudi tukajšnje ljudstvo kaj rado posluša lepo cec. petje. Toliko si dovoljujem cenjenemu C. Gl. poročati o napredku tukajšnje cerkvene glasbe. Pri naših skromnih razmerah pač ni veliko; zlasti ako se v poštev vzame, da je bilo cerkv. petje pred mojim prihodom tukaj na prav nizki stopinji. A z božjo pomočjo, trudom in trdno voljo ter veseljem do svete reči se je vendar nekaj doseglo. Vurnik. Žužemberk. Dne 12. julija t. 1. na god naših farnih patronov ss. Mohora in Fortu-nata, pelo se je pri slovesni sv. maši sledeče: Schvveitzer: Kiud-Jesu-Messe, III. koralni Gredo, Introitus in Communio tudi koralno; po recitovanem gradualu in offertoriju: Fajgelj: Justorum animae, in C-asciolini: Istorum est enim, responzoriji Foersterjevi čveteroglasno brez orgel; P. Ang. Hribar: Tantum ergo IV. Cerkv. Gl., 11. priloga, 1881. po blagoslovu „Laudate Dominam" iz Cecilije. Naj omenim še, da po blagoslovu, kadar pojemo slovensko t. j. „sveto", nazadnje še tudi pojemo „Laudate Dominum" z slovenskim tekstom: Hvalite gospoda vsi narodi, hvalite gi vsa ljuostva i. t. d. Dovolite gosport vrednik, da vam še nekoliko sporočim o stanju cerkvenega petja in orglanja po naših sosednjih farah. Kar se tiče napredka, je v prvi vrsti Krka, kjer se on-dotni gospod kapelan mnogo trudi za zboljšanje cerkvenega petja iu tudi v petju sain podučuje. V Doberniču tudi tamošnji organist vodi petje v pravem cerkvenem duhu, drugod je pa večinoma vse po starem kopitu. Naj omenim le enega organista, kateri pa ne zasluži tega imena, ker še celo not ne pozna, torej mi ni treba o zmožnosti govoriti. Omenjeni organist je vže več let v službi pri farni cerkvi, katera šteje blizu 3000 duš. Kakšno je orglanje in petje, zlasti pri slovesni sv. maši, si lahko dragi čitatelji sami razlagajo. Ondotni čast. gosp. župnik je sklcuil ga odsloviti, ter se je tudi radi tega na višjo cerkv. oblast obrnil, z željo, da bi na ta način zamogel zboljšati cerkveno petje in orglanje pri ondotni farni cerkvi. Sploh je pa še potreba marsikaj storiti, da bi po naših dolenjskih pokrajinah se zboljšala in razširjala prava cerkvena glasba. J. S. petja. Poročam pa ne iz baharije, ampak da nekaterim prestnžem izgovor o nemogočnosti ri forme in morda kakega tovariša orglavca spodbodem k delu. Službo organista in cerkvenika sem tukaj nastopil koncem januvarija t. 1. Ne bom nikomur očital, da sem prišel semkaj ledino urat; vendar pa sem si moral vzgojiti pevcev „da capo". Začel sem pri mladih dekletih od 13 do 15 leta, ki že sedaj nekoliko po sekiricah na prvi pogled pojejo. Učimo se iz Ant. Foester-jeve „ Pevske šole" redno po 1 uro na teden. Vsih pevcev nas je 7 in sicer 2 soprani, 2 alta, 2 basa, saui pojem tenor. Razmere so tukaj take, da se vsako nedeljo in praznik pri dveh sv. mašah poje in orgla, o večjih praznikih z blagoslovoma. Vsako 1. nedeljo v mesecu je „Roženvenska" procesija, iz cerkve pri kateri se pojo „Litanije" od I'. Hug. Sattncr-ja. Po procesiji „Tantum ergo, Gcnitori" in „Laudate Duminum" iz Cecilije. V postnem času smo peli razne postne in druge pesmi znanih skladateljev. Liturgično smo prvikrat pelina veliko soboto Missa Op. 11. Osv. Joos, uuisono; ve-černice in drugo, koral s spremljivanjem orgel, „Responsoria" koralne z orglaini, ki so jako krasno donele v lepi gotiški cerkvi. Veliko nedeljo pri vstajenju: „Velikonočnicc" od P. Ang. Hribar-ja, Gr. Rihar-ja; Kunšič-a, „Regina coeli", Aut. Foersterjeva. „Te Deum" (V), „Tanturn ergo" Gr. Zangl. Missa Op. 26 J. Schweitzer. Graduale „IIaec dies" Ant. Foerster. Offert. „Terra tre-muit" Danilo Fajgelj. C. Glasb. X. 1. 7 štev. „Responsoria" Oglasno brez orgel A. Foerster. Introitus in Coinmunio koral z orglami, popoldan pete litanije P. H. Sattner, „Tautum ergo" Avg. Leban iz moškega zbora prestavil M. II. - Drugo nedeljo po Veliki noči obhajali smo god sv. Ruperta. „Tantum ergo" Traumihler, Missa Op. 26 J. Schweitzi r, „Re8|ionsoria" 4glasno. Graduale, „Alleluja — Cognoverunt" A. Foerster. lntroit. Offert, Connnunio koral. Po končani sv. maši darovanje (ofer) iz Cecilije, od sv. Ruperta zl. Matej Holmar, potem nekaj velikonočnih, dokler je darovanje trajalo. Popoldan od sv. Ruperta, M. Holmar; Tantum ergo zl. Schmid, Litanije zl. P. H. Sattner. Laudate Dom. iz Cecilije. O velikih praznikih se poje pri nas popolnoma po cerkvenih določilih. Ordiuarium missae: Kyrie, Gloria, Čredo, Sanctus, Benedictus i n Agnus Dei z ntprikrajšanim tekstom; ravno tako Introitus, Graduale, Offertorium in Communio, kakor se nahaja v inisalu (Dobro 1 Vr.). Od 30. januvarija t. 1 smo se naučili sledeče: Missa, Op. 26. J. Schweitzer in missa Op. U. Osv. Joos. Offertorium: Ascendit Deus, C. U1 1. 1. 1. priloga, A. Foerster; Sequentia Veni s. Spiritus, A. Foerster; Vidi aquam, VIII. 1. fi. pril. A. Foerster; Tu es Petrus, X 1. 9 pril., J. Carli; Constitues t os principes VIII. 1. 6. pril. Jos. Lavtižar; Hymui in festo ss. Corporis: Sacris solemniis, Verbum supernum, Salutis humanae Sator, Aeterne Rex. II. 1. 3. iu 4. pril. A. Leitnrr; Sacris solemniis, Adorate, Lauda Sion, Gr. Rihar; Tantum ergo št. 1, 2, :■!, 4, 8, 12, 15, 22 iz zvezka P. A. Hribar-jevega; L.udate iz Cecilije; Venec Mariji št. 1, 2, 10, 13, 21. Zdihljeji k M. D. stran 5, 6, 7, 10, 16, 20, 23, 28, 29. P. A. Hribar; Obhajilne pesmi Op. 14. Ig. Hladuik, št, 1, 2, 4, 5, 8, 9, 10, 13, 14. Marijine Op. 15. št. 7, 14, 16, 17. „Slava Bogu", 1. zv. št, 1, 2, 3, 4, 8, 14, 15, 17. II. zv. št. 3, 6, 8. 12, 13, 15, 19, 20. Marijine pes., A. Foerster, Op. 19. št. 2, 3, 4, 7. Sv. Jožef, C. Gl. lil. 1. pril., P. A Hribar. Marija, moj i misel III. 1. 5. priloga. Iv. Zupan. Srce Marije VI. 1, 4. pril., Urah. Volarič. Lamentacije iu očitanje, A. Foerster. „Cecilija" nam je splošno znana, nič manj kot 90. pesmi I. iu II. dela smo na novo peli. Pri črnili mašah pojem sam: Rerjuieni, ko>al po dr. Fr. X. Witt-u in od Ig. Hlad-nika. Sploh kar je korala, pojem sam s spremljevanjem orgel. Konečno naj omenim, da se to petje sjilošno ljudem dopade. Pred mojim nastopom so nekateri širokoustneži rekli: Ako ne bo ta šomešter dobro orglal iu pel, ga dol s kora poženemo". To se še ni zgodilo iu tudi ne pričakujem; več mi jih je že reklo: „Vse dobro, le slabe pevke imate, ui prave „štime". Pa včasih morate tudi kak „tajč" zaigrati; bodete več bere dobili, ako bodete včasi pa včasi kak tajč urezali, da ho pete privzdigovalo". Jaz sem vsacega teh možakov hladnokrvno podučil, da „hiša božja ni za lo, da so pete kvišku pri- vzdigujejo; v cerkvi se ima duha kvišku k Bogu dvigati, ue pa pete". Na biukoštno nedeljo se je pri prvi sveti maši, ko smo ne koru „Credo" poli, pod korom nekdo oglasil: „To vižo so cigani v naše kraje zanesli, le še eno tako lepol" Drugi dan v ponedeljek sta oba čč. gg župnik in kapelan v lepem govoru pojasnila, kako imenitno je pravo cerkveno petje, kako tesno je v zvezi s službo božjo pred altarjem i. t. d. Res, oba preč. gospoda imata voljo za vsi' dobro, sveto in lepo hiše božje. Enako bilo bi želeti po onih krajih, kjer vse miruje in spi, ne da bi napredovali v cerkveni glasbi in spolnovali cerkv. pravila glede nje. Saj je povsodi isti Bog! Gg. organisti in pevovodje! „Le urno in srčno naprej!" to je naše geslo. Delajmo vstrajno in pogumno; s tj gre za čast božjo. Matej Holmar, organist. Od Sv. Frančiška pri Gornjemgradu. Šesto nedeljo po binkoštih je bilo ondi vmeščenje novo prišlega č. g župnika. Ker je namen tega lista, opisovati le glasbeni del, bodem tudi jaz le o tem malo poročal. V naši vladikovini se itak drugod mnogo čita, koliko so pri tej ali oni slovesnosti smodnika porabili i. t. d. Kako pa je izvršil cerkveni zbor svojo nalogo, se čita redkokdaj. Zakaj ne? — Jaz bodem storil to ravno narobe, ker predobro vem, da je pi vski zbor v tesnejši zvezi z daritvijo sv. maše, nego pokanje to-pičev. S kratkimi vrsticami povem, da je povabil g. orglavec četorico pevcev iz Gornjega-grada in izrekel željo, naj bi zvršili masno petje pri zgoraj imenovani slovesnosti popolnem tako, kakor ga zahtevajo cerkv. pravila. Obljubljeno in storjeno. Smelo rečem, da smo rešili svojo nalogo prav dobro, vsaj kar je bilo v naši moči. Pri tej priliki se je popevalo „Tan-tum ergo C. Gl. letnik III., priloga Missa in bon s Jacobi, zl A. Foerster Ten. 1—2, B. 1 — 2; vloge koral po graduale romanum z orglami Pred pridigo, Veni sancte Spiritus zl. dr. Witt. Tukaj sem navedel dragim bralcem, da razvidite, kako napreduje cecilijanstvo v zgornji savinski dolini. Sicer počasi, danes tukaj, jutri tam; a vendar gre naprej. Izrečem le še nado, da se bode gotovo pri sv. Frančišku glede cerkvene glasbe zdaj na boljše obrnilo, ako ne bodo zahtevali, kakor preje, „noble Kirchenmusik". Toraj le vrlo naprej g. orglavec! trud in potrpljenje premagata vse. Posebno pa treba ostro postopati proti kruhoborcem, ki mnogo govore, a o cerkveni glasbi niti pojma nimajo. Urno na delo in proč s komoditeto, da bode vladal med nami ljubi mir v našem cecilijanskem krogu. Z Bogorn! K. Brvar. T/. Grebina. Nobenega dopisa še ni prinesel C. Glasbenik iz G.; naj bode ta prvi. Upam, da bodete imeli potrpljenje z menoj in mi tudi malo prostora odločili v C. Glasb Naj vsi čitatelji izvedo, kako je tu v Gorotanu s cerkvenim peljem. Poročal bodem samo, kako je tu pri nas. Ako bi Vam hotel iz celega Gorotana poročati, bi bil Vaš list premajhen. Pa se tudi ne spodobi, da bi Vam take žalostne razmere, kakoršue so tu, poročal. Sramota za devetnaj-to stoletje in za naprednjaški Gorotan, da se tako petje, večinoma nedostojno še po svetiščih goji. Čas bi bil že davno, da bi se odpravilo in se z dostojnim nadomestilo! Pa tudi pri ua3 v Grebinu ni tako, kakor bi moralo biti; upam pa, da kar nedostaja, se bode še vpeljalo. Službo sem tu z najboljšo liadejo prevzel, misleč, da bodem dobil dobro izvežbauc pevske moči, a varal sein se. Kakor sploh je tu opravljal službo orglavca učitelj; toda storil ni prav nič, da bi bil petje kaj zboljšal. Dobil sem tu dve pevki in enega pevca. Kako so pa peli? I no, prva naprej, se \6 „priin", druga „sekant", pevec pa je polagoma zadej pritiskal. Tu imaš celi pevski zbor. Pesem nimaš od nikoder v roke vzeti, ker cerkev nima nobene zaloge. Ta izvoljena trojica pa tudi nič ne zna; in kar se poje, pa za cerkev ni. Tako sem pričel z vso odločnostjo delati, ne da bi se bil truda bal. Najprej sem pevke pomnožil, začel sem učiti poštene pesmi iz „Cecilije", ki je res prava zakladnica lepili pesem. Tako sein si hitro, kakor je bilo mogoče, oskrbel, česar sem potreboval. O latinskih mašah in responzorijih ni bilo duha ne sluha. Vzel sem najprvo enoglasno Missa „Sancta Anna" od Osvald Joos-a op. 5. Responzorije iz C. Glasbenika, kakor tudi „Credo" harm. A. Foerster. Kakor hitro smo eno latinsko mašo znali, sem jel učiti drugo in zdaj znamo sledeče: Missa in honorein S. Caeciliae, zl. Ant. Foerster op. 15; Missa in honorem SS. Infantis Jesu, zl. J. Schweitzer op. 26; Missa in honorem Ss. Angelorum custodum, zl. J. Schweitzcr op 27; Missa Tota pulchra os Maria, zl. P. Ang. Hribar. Te latinsko maše smo peli v teku petih let. Sedaj se učimo za novo mašo tretjo Cecilijino mašo od Franc Schopf-a; tudi se učimo Preismesse Salve Regina od G. E. Stehle. Nemške pesmi pojemo od P. Otmar Berger-ja O. S. B., J. G. Zangl-a in P. Tkeresius a sancta Maria. Tantum ergo pojemo iz Cecilije, C. Glasbenika in druzih zbirk. Ni veliko, a vendar vse dostojno, pravilno, cerkveno. Marsičesa še manjka, pa se bode že še vse nadomestilo in spopolnilo. Pripomniti moram, da bode postala Missa in honorem S. Caeciliae od Ant. Foerster-ja kmalu popolnoma domača, tako da si jo bode ljudstvo prisvojilo kakor Jenkov „Naprej". Zavoljo lahkobe je pa tudi prikupljiva in lahko izvršljiva. Ne morem si kaj, da bi tu ne izpregovoril nekaj besedi v premislek vsem, ki se bavijo z cerkv. glasbo. Leto za letom, odkar se je ustanovila „orglarska šola" v Ljubljani, se izšola oudi precejšnje število orglavcev. Ali so pa vsi zvesti ostali? Ali se vsi ravnajo po ukih, ki so jih prejemali? Ali zidajo na podlagi, ki so jo v orglarski šoli prejeli, dostojno stavbo v čast sv. Cecilije? Ne, žal da ne! Le malo število ostane zvestih in vsako leto je nekaj begunov vmes. Mnogokrat sem premišljeval, kako bi se temu v okom prišlo in kako bi se izdajalstvo zabranilo. Prišel sem do sklepa, da bi se tako napravilo: Naj bi se prirejali podučevalni kurzi ali preskušnje za tiste učence, ki so šolo zapustili. Potem se bode vsak učenec sam vadil in izobrazoval. Kdor bi se pa ne hotel preskušnji podvreči, naj bi se mu pa pri njegovih dohodkih nekaj odtrgalo, recimo 5 — 10 gld. To bi moralo veljati brez izjeme za vsacega orglavca, da bi moral tri leta po dokončani orglarski šoli preskušnjo delat priti. Potem bi se tudi pri oddajanju služb vedeli "bolj nataučno ravnati. Ono leto, ko sem jaz končal orglarsko šolo, nas je delalo skušnjo 12. Naš učenik g. A. F. je večkrat opomnil: „Glejte, 12 vas je in pazite, da ne bode med vami izdajalca Judeža!" Hvala Bogu, ostal sem zvest in vsem gg. učiteljem orglarske šole izrekam naj-prisrčnejšo zahvalo za veliki trud, ki ste ga imeli z menoj! Zagotovim Vas, da Vaši lepi nauki niso padli na skalo ali sredi pota, temveč na rodovitno zemljo. Iz Ajdovščine. Naj vam poročam o novem uspehu na polji cerkvene glasbe v Ajdovščini in to iz novejšega časa. Da je bil prej tu dobro izvežban ženski zbor, omenil je Cerkv. Glasb, predlanskem. Novi g. organist hoče pa stari zbor še spopolniti z novimi ženskimi močmi in ob enem še privzeti več moških grl, da bode sčasoma krepak in velik mešani zbor. Po veliki noči se je oglasilo, na povabilo iz lice, nad dvajset možakov in fantov za podučevanje v umetnem cerkvenem petji. — Če je pa kje začetek težak je gotovo najbolj pri petji. V par tednih, meni že vsak novinec, bode že tako izvežban, da mu tudi najtežje pesmi ne bodo delale perglavice, in ko prve zaumene dobi, je prepričan, da je prekosil svojega učitelja, ki mu zdaj ne sme kaj preglasno popravljati. Drugi zopet opešajo, ko so prišli do spoznanja, da se note ne bero kar tako raz črt, kakor češnje z drevesa. Vsplamteli ogenj ugasne, prva navdušenost se prerada ohladi. Vendar našim novim pevcem ne moremo ti ga oponašati. Polnoštevilno in točno so hodili k pevskim vajam in vsak je sam zase v šolski sobi prepisaval svoj glas. Kjer se pa veselje in vstrajnost združiti, tudi uspeh ne izostane. Na dan sv. Janeza Krstnika je bilo cerkveno žegnanje ali „šagra", ta dan je bila tudi procesija z Najsvetejšim mesto na praznik sv. R. Telesa. Ob tej priliki se je pokazal prvič novi mešani zbor. Malo zgodaj se nam je zdelo, tudi par pesem je bilo bolj umetnih, ki zahtevajo že uglajenih in gibčnih glasov, a spoznajmo kar naravnost, da smo bili nad uspehom presenečeni, posebno pri zadnjih dveh blagoslovih; ko so prestali že „mrzlico", se je petje kaj mogočno in vbrauo glasilo. Drugo leto bomo že prav lahko pogrešali godbo in boben, ki sta se letos pri procesiji menjavala s petjem. Človeška grla vse drugače vzbujajo čutila, kakor inštrumenti iz mrtve rude, tudi lepi evharistični himni so bolj spodobni za vzvišeno cerkveno slavnost kakor: „Oj banovci, V boj, Radeckymarsch, in O du mein Oesterreich". du sedaj veliko storilo, ljudstvo je sploh nadarjeno in ima veselje do petja, v cerkvi so dobre orgle in kar je veliko vredno na koru obilno prostora za pevce. V par letih se veliki mešani zbor povzdigne do one stopinje dovršenosti, da ga daleč na Goriškem 110 bode enacega. V tej nadi želimo drugo leto z veseljom poročati C. Glasb.-u o novem napredku ajdovskega mešanega zbora. y. Razne reči. — Oigl ar s k a šola Cecil. društva v Ljubljani je zaključilo šolsko leto 1898/514. z javno pri skušnjo, o kateri smemo reči, da se je prav dobro zvršila. Le glede poslušalcev moramo zopet potožiti, da jih je bilo prepičlo število in ne moremo si razlagati malega zanimanja za toliko važno stvar, kakoršna je cerkv. glasba. Izšolali so se letos naslednji učenci: Cvek Ivin, Jerman Jakob. Petelin Anton, Butar Ignacij, Stangl Valentin, Sare Ivan, Weiss Alojzij in Gostinčar Josip (izreden učenec, slep). Izmed njih so bili izpoznani štirje „sposol>ni" za orglarsko službo, trije „sposobui, mauje za velike maše", eden je dobil „obiskovalno spričevalo". Cerkv.-glasbenim abiturijentom želimo takih služb, da bodo mogli izhajati, za sveto glasbo vnetih predstojnikov ter vstrajno marljivost, s katero naj se vspenjajo do vzora cerkv. orglavca. •— „Q re go ri u s - B1 att" piše glede koralnih knjig, da je po gotovem poročilu iz Rima zbor za sv. obrede (S. R C.) v skupščini dne 7. junija t. 1. o koralnem petju sklenil: l.) 1'ustetovi firmi dani privilegij za takozvane „tipične izdaje" naj se ne obnovi; 2.) izdaja, ki so jo solesmeski benediktinci po starih rokopisih oskrbeli, naj se proglasi za zakonito, in 3.) izbera teh izdaj naj se da popolnem na prosto voljo. - K temu opazi dr. Fr. V. Haberl v „Musica saera" št. 7, da se bode v prihodnjih tednih določil izid hude borbe, katera se bije zlasti poslednji dve leti za oficijelne koralne knjige. Od mnogih strani vprašan, kaj da je s poročilom Gregorius-Blatta-a, pravi dr. Haberl, da za zdaj le nujno prosi, doslovnega dekreta, ki je sv. očetu predložen in se bode vsim škofom razposlal, mirnim srcem pričakujemo. — Palestrinina in Lassusova 300letnica v Regensburgu dne 8. in 8, avg. — Maše: „Tu es Petrus" 6 voc. zl. Palestrina. z Beatus qui intelligit, zl. Orl. Lassus; in Missa l'uisquc 4 voc. zl Lassus z Iliffusi est 5 voc. zl. Palestrina. Potem Missa de Requiem zl. Schildknecht. — Palestrinina slavnost ima 6 točk: Jesu rex 3. voc., Esaudi 4 voc., O admirabile commercium 5 voc., Incipit oratio 7 voc., Surge, illuminare 8 voc., Salve regina 12 voc -— Lassusova slavnost šteje tudi ti točk. Adoramus 3 voc., Jubilate 4 voc., Čredo ex Missa „In die tribulationis" 5 voc., In monte Oliveti 6 voc., Tui sunt. 8 voc. in Laudate Dominum 12 voc. — Poleg tega hode še cerkv. koncert, obsegajoč lfi skladb novejšega časa. Opozarjamo še na predavanje prejšnili dveh dni in na. glavne skušnje 6 in 7. avg. Štirje Regensburški zbori se bodo spojili o tej priliki v en zbor. — Oficijelna, od prineregenta bavarskega zaukazana Lassus-ova slavnost v Mo-nakovem (dne 14. jim.) se je ponesrečila. Dr. Fr. Haberl piše med drugim o nji: „Zbor je podal neovrgljivi dok. z, da je »moderno" izobražen ter v takih tonih in rythmih tuj jezik jeclja, o kojega vsebini in smislu uiti najmanjšega pojma nima". Orlando Lassus-ove skladbe. — Firma Breitkopf & llartel v Lipskem si je z izdanjem IMostriniiiih skladb za glasbeni svet neizmerne zasluge pridobila; delo, katero šteje 33 zvezkov, je dovršeno. Zdaj pa imenovana firma naznanja enako veliko, da ne rečemo veče delo: Vse Lassusove skladbe, katerih bodela prišla vsako leto po dva zvezka (40 pol) na svitlo. Vsak zvezek pa bode veljal 15 mark Listnica vredništva. čč. g g. dopisovalcem: Lepa hvala za dopise, kateri so C. Gl.-u v zadnjem času v tolikem številu došli, da ni bilo mogoče tu vsih priobčiti. Kdor svojega pogreša, naj oprosti in potrpi; vse pride na vrsto. Današnjemu listu pridana je 6. in 7. štev. prilog.