Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. in 16. vsacega mese&a. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leU 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari, O zavarovanji življenja na kmetih.
Kakor spravi lahko »a beraško palico ogenj marsikatero kmetijo, katere poslopja niso zavarovana proti požaru, tako stori lahko to tudi dota. Koliko je kmetiškili gospodarjev, kateri nimajo zadolženega gospodarstva, kateri se prav dobro shajajo, tako da sosedje govore: premožni so. Pa glej, tak gospodar ima vei otrok, sinov in hëerâ. Kaj se najraje zgodi v družini takrat, ko otroci toliko odrastejo, da prižno vsak za-se skrbeti, vsak za-se misliti, kako bi si pripomogel do lastnega kruha, do lastnega ognjiěča. Sinovi, ako ae ne lotijo kakega rokodelstva, iili sploh kakega dru-zega ne kmetiSkeg» posla, se skušajo kam priženiti, Za to pa potrebujejo Se kolikor toliko denarja — dote, kajti samo pridne roke, pošteno obiiaSanje dandanes navadno ne zadostuje. Kaj bode pa k hiši prinesel? po tem se navadno naprej pralna. Ravno taka je pa tudi pri sinovih, kateri se
lotijo kakega rokodelstva, kake obrtiiije. Tudi oni se oglasijo, kadar hoř.ejo sami svoji postati, kadar se hožejo rokodelstva ali obrtnije na svojo roko lotiti, pri oèetn za — doto. Kaj pa Še le hiere? Pri lyib pa skorej niti misliti ni. da bi jih kdo brez vse dote vzel^ že celo pa ne kme-tiSki fant. Koliko bo pa imela? Tako prasa skorej sleherni kraeiki fant, kadar se mu kako dekle snubi.
Denar, denar — ta se hoče najprej imeti!
Žalostno, ali vendar resnično ; premeniti tega ne moremo.
Kmetiškemu gospodarju poglavitna skrb je toraj, kakor vidimo, kako bode otroke odpravil, to je, kako jim doto preskrbel, ko odrastejo. Ako ima vrhu Čistega premoženja se denarja prihranjenega, potem mu je lahka stvar. Denar razdeli, kolikor ga ima premalo se zadolži, Čeia, — naj-stareji bo že toliko priženil, da bode to malenkost za mano poplačal. Ali kaj pa, ako nima denarja, ampak le čisto premoženje? Potem pa zadolži, premoženje tako, da dobi lyegov naslednik le po-
Sodni dan na Pozabljenem.
(Konec.)
Hčerka uboga takoj ; toda v veži je tako temno, da nič ne vidi. Odpre vezna vrata, da bi kaj svetlobe notri priSlo, a zunaj ni bilo veliko bolje. Stopi na prosto, da bi pogledala, vlada li drugod tudi tako veselje kakor pri njih; a vse je tiho, vse žedi po gorkih sobah. V tem se jej silno posveti pred očmi. Plaho pogleda kviako, in tri zvezde se naenkrat utrnejo v dolgih žarnih progah. Strahu jej sapa zastane, ker spomnila se je prerokovanja. V tem hipu se utrne Še svetlejše vse navskrižem mnogo drugih zvezd ravno njej nad glavo. Misleč, da jej padejo na glavo, sklone se tako zelo, da skoro pade, in strašno zakriči. Pri vseh hiaah se začno odpirati okna in vrata, Kofedronovi pa teko ysi zbegani drug čez druzega iz sobe gledat, kaj je. V tem skoči v vežo dekle obupno kričeč; „Sodni dan, sodni dan!
Zvezde že padajo z neha!" Tukaj pa v temi z vso silo trčne s svojim čelom ob čelo malega bratca, ki jej je prvi prihitel na pomoč, da ae obema posveti pred očmi in bolestilo zavrisneta. Anžek tembolj, ker ni čutil samo bolečine, temveč je od-letel s tako silo nazaj, da se je epodtaknil in sedel v ákať mrzle vode. Boštjan hoteč se ogniti tej mrzli kopeli, plane ob strani proti vratom. Videč nekaj pred seboj, hoče postaviti v stran, a obe roki pomoli v vrelo kašo, katero zbije s stola, da se skleda ubije, stol prevrne in sam pade čez stol in čez kaŠo, ki se mu prime po prsih in trebuhu. Bolestno zaječi, a še hujSe zavpije, ko se oče deroč za njim izpodtakne nad stolom, ki je noge kviško molel, in ga pohodi. Zaleti se v steno, da si ob njej skoro glavo razbije. Gospodinja pa, ki je zadnja hitela iz sobe, bila je Se med sobî-nimi vrati, ko se je vse to zgodilo. Obupno se je prijela za glavo in z drugimi vred v enomer kričala; „Ojoj, ojojl" Hitela je v drugo stran, da bi Še ona ne padla, a zadela je s komolcem ob sklednik, ki se je snel s klina, padel na tla.
lovico ali pa âe m&iij čistega, torej istinito lastnega premoitenja; ostalo je last oÎ'etoTih upnikov. In kadar se hoiSe tak mlad gospodar ženiti, kako tesno mu gre. Skoiaj sleherna Trata dobrih hiè, petidiiih deklet, so mu za toliko zaprta, za kolikor je zadolžen. Kaj pa ^e le, ako gospodar nima več žistega premoienja, ako je vie več ali manj zadolžen, pa pride řas svojim otrokom dote h poznavati? No, potem pa vsakemu otroku doto le obljubi, ali kaltor pravijo izgovori, ki se vknjiži aH intabiilira na premo^.eiije. Njegov naslednik v gospodarstvu se ya. te/,avneje oženi, dasi je znabitî posestvo njegovo prav lepo iti veliko, kakor v mestu kak uradni sluga, kateri Čisto nii^ ne premore, razve« službe Povsod, kjer pri dobri hiâi potrka, povsod sfi mu zavrtie — preveí imaě dolga. Priženiti tak go.spoddr navadno mč ne more ali vsaj ne to'iko, da bi mu btlo istinito porna gano. V dolgeh ostane in naj se še tako trudi potem s sicer pridno pa revno gasipodinjo noč in dan, naj ima tudi sreŽio v go-ipo lars'vu, za koga se trudi v prvi visti ? Zn upnike, katere mu je pustil ranjki ofe. Dote so siiravile resnično vže marsikatero trdiio km^ttsko h'so na nič in jo bodo âe. To se godi osobiio pn bolj ponosnih, recimo raje bolj baliařastih tjosipodarjih, kateri posetino t dobrih letinah navadtio previsoke dote spo/.navajo svojim hiso zatui^čajočim oirokotn. Češ. — bo Že plačal najsturej-i, kmeri ho premoženje za menoj prevzel, saj ima dobra sredstva — miieljiie.
Kakor je z^vurovatije poslopij proti požara pravo sredstvo, obvarovati kmeiiska gospodarstva pred uboîmjem, da i^e cilo pred popolnem uničenjem, tako je ttidi zaviin va ije živ'jfiija kmetiških otrok in gospodarjev uajbolj-íe sre.lstvo, zabraniti
pobil gospodinjo in seveda tudi vse sklede in lonce, da je bil grozen ropot in polom.
Vse to se je zgodilo v eni minuti, DoČim je tako t Kofedronovi veM v«e križem ležalo in vekalo, začel se je tudi zunaj na c<'StÍ strašen hrušč in truič. Eitsovpili: „Zve/.de z neba letel" drugi; „Turki grfdol" tretji: „Sodni dan bo!" Eni BO jokali, drugi molili iti se križali. Celo oni, ki BO bili nekoliko razâod>>ejiii in srčnej.^i, bili so po tako splosm zme-.itjavi vsi zbfgani in niso vedeli, kaj bi počrii. Drug drugega so plaAili. čim več zvezil se je naenkrat utrnilo, tem veČji hrup je nastal
V tem prilezejo iz Kofedronove hiáe drug za drugim; eden se drži bolj krivo, nego drugi. Gospodar se drži za glavo, Ho^tjan stresa opečene roke in snaži kaso s svoje oblekf, hčerka in Anžek pa vriskata radi hu'-ke na čt-lu. da bi skoro kamen onaečila. In ta ubogi An/chl ta je tudi do cela TfS premočen, in to v tej mrzli z mski nočil Pa nikdo fie ne «pomni, da bi ga peljal t hiiso. In
kmetii^ka gospodarstva pred slabimi nasledki pre-velicih izgovorjenih dot. Brani èe posebno pa tudi, da se kmetijska gospodarstva ne razkôsavajo, kakor si tudi marsikateri gospodar skuša pomagati, kadar ima svoje otroke od hiŠe odpraviti. Jedni hčeri dá jedno njivo ali travnik za doto, drugi drugo. Ostalo premoženje razdeli znabiti še med dva sinova, in tako pride, da nastanejo iz velikih gospodarstev majhna, iz majhnih pa kajžerije in sobenkarije — beračije.
Kako blagoslovno je zavarovanje gospodarjevega življenja èe le v slučaju, ako ga Bog k sebi vže prej pokliče, kakor so mu otroci dorastli. Kako prav pride ubogi udovi v takem slučaju od zavarovalnice izplačani gotovi denar, brez katerega bi s svojimi nepreskrbljenimi otroci gledala le kaj žalostno prihodnost pred seboj. Na Nemškem so spoznali kmetovalci veliki pomen zavarovanja življenja vže zdavno. Kot posebno pošteno in po ceni zavarovalnico smatrajo tam tako zvano banko za zavarovanje življenja in za prihranitve v Stut-gartu. NemSki se zove ta banka: „Lebensver-sicherungs- und Ersparnis-Bank" in Stuttgart. Ves čisti dohodek te banke, katera stoji pod državnim nadzorstvom, pripada zavarovanim. PremoŽenja ima ta banka 104 miljane. PaČ izvrstni nemški kmetijski časnik, kateri na Dunaju izhaja; „Der praktische Landvrirth" priporoča to banko kmetovalcem prav gorko. In ker jednaltega domaČega zavoda Se nimamo, priporočamo jo našim kme-ti^kim gospodaijem tudi mi. Zastopa jo pa v Ljubljani gospod Makso Veršec, stanuj na Glavnem Trgu, 9. Gospodarji, obrnite se do tega gospoda, gotovo vam vse potrebno pojasni.
kako neki? V tem hipu namreč privihra iz veže Kofedronka kakor zblaznela ter kriČi: „Gorje nam, gorje nam! Pri nas se že hiša podira!"
Nov nepopisljiv hrup nastane na prostem, ko vidijo vsi Kofedronove ponesrečence. Ko pa še ona s takim krikom pridivja med nje, oglasi se naenkrat hripav glas najstarejše vaške ?emce: „Gore, padite na nasi Hribi, pokrite nasi"
Kakor od strele zadeti popadajo vsi na zemljo, dvignejo roke in molijo yse navskriž med jokom iu stokom.
Nesreča je hotela, da med tem pride v vas vsa zasopena beračica, ki v slovesnem glasu naznani ; „Iz Ljubljane je prišel kologrom (telegram), da se bo opolnoči svet podrl".
Seveda, da je po taki novici iz nova zavre-ščalo; Dekaterim pa je kar glas vzelo. Dobro uro so klečali, molili in jokali vsi Pozabljenci pod milim nebom ; nikdo ni čutil hudega mraza. Kako neki? Saj so bili samega strahu vsi trdi.
Zvezde so se pa utrinjale v enomer ....
Eaj je norega po aTStrlJskem cesarstvu Î
Novo ministerstvo se je 23. novenibra predstavilo državnemu zboru, ki s« je ta dan zopet seael. Miiiisterski predsednik je razvil svoj program, katerega pa je le levica z veseljem pozdravila; konservativni in celo poljski klub pa sta ostala hladna Iz tega pa5 uvidimo, pri íem da smo. Čeprav celo mnogi konservativni listi řez vse mere hvalijo novo ministerstvo, mi Slovenci se ne moremo navduševati zanj. Med ministri je veèina liberalna, med njimi sta celo liberalni vodja Plener in grof Wurm bran d, ki sta iiaáemu narodu posebno gorka, zlasti zadnji, ki je že mnogokrat štajerskim Slovencem iz vse sile nasprotoval kot njih deželni glavar. Niti v narodnem, niti v gospodarskem oziru si ne smemo delati prelepih upov. Sprva nam bodo dali morda ^e kako obljubo, kmalo pa bo gotovo še obljub zmanjkalo. 24, novembra so slovenski poslanci pretresali sedanji politični položaj; učinek tega razmiňijevanja je bil, da je izmed 13 posUncev izstopilo jih 6 iz konservativnega kluba, 7 pa jih je še v njem ostalo. Isti, ki 80 izstopili, ustanovili so z dalmatinskimi poslanci nov klub. Ti gospodje so se morda nekoliko prehiteli, ker novi klub je premajhen, da bi mogel kaj doseži. V starem klubu naj bi ostali s svojimi tovarili vsaj se toliko Žasa, da bi se pokazalo, ima-li novo ministerstvo res kaj volje, da izpolni opraviíene slovenske želje in tirjatve. To se gotovo v kratkem pokaže. Ako nas bode hotelo zopet slepiti zmedenimi obljubami, katere naj bi naši zastopniki hvaležno v žepih domov nosili in nas ž njimi tešili, ne kaže druzega, kakor
Pozahljenci so res popolno pozabili na-se, uveijeni, da dolgo itak ne bodo več živeli.
Bilo je že precej pozno, ko se ojunači Koza-mernik in pravi: „Jaz že dolgo gledam, kako zvezde doli lete, toda ysaka vendar-le ostane na svojem mestu. Kako je neki to?"
Vsi se »pogledajo, kakor bi hoteli reči: „Saj je res tako; tudi nam se tako zdi!" A molčali so menda iz strahu, da bi jih Bog ne kaznoval, „Smentl" oglasi se slednjič nekdo. „Prav ImaS Jurij, jaz tudi vidim, da so še vse zvezde na nebu, čeprav jih je že veliko doli padlo!" „Vsaj ne kolni!" pokara ga ona stara ženica, „Hémbrana reč!" zavrne jo oni. „Kaj pa sem hudega rekel?"
Molk nastane. Vsi premišljujejo, kaj bi bilo vse to. Oglasi se heračica, ki je mnogo že po svetu hodila in govorila z vsakovrstnimi ljudmi: „Bog BJ ga vedi, kaj je to? Enkrat sem govorila z nekim fantom, ki je Že v črno žolo hodil. Ta mi je pravil, da so na zvezdah tudi ljudje, Kaj menite?
da Tsi slovenski poslanci vladi pokažejo hrbet in stopijo v opozicijo. Slovenci ne pošiljamo zato svojih mož na Dunaj, da bi Plenejju in njegovim ljubimcem „slep** nosili. — Pripravlja se nekaka slovanska stranka v zbornici, v kateri bi bili čehi, Slovenci, Hrvati in Rusini. Poljaki pa se niso zgubili svoje kramarske narave; drže ae načela: kdor več plaČ», ta nas ima! Zato se bratijo sedaj z nemškimi liberalci. Slovanski klub pa je tadi nemogoč v sedanjih razmerah, ker Mladočebi nočejo skupno delovati s Staročehi. S tem so zopet pokazali očitno, da jim ni mar blagor domovine, temveč le lastni žep. Boje se namreč, da bi Staročehi utegnili zopet dobiti ugled in veljavo med narodom. To so križi s takimi „junaškimi" poslanci, še večji križi pa z zaslepljenimi voli ci, ki take može volijo! Vse kaže tako, da edini pripomoček v sedanjem zmešanem, nam ne prepri-jaznem Času je — katoliški centrum. Vanj naj bi vstopili vsi zavedni katoličani bodisi katerekoli narodnosti: Le od takih mož, katere vodijo prava katoliška načela, smemo upati, da bodo pravični vsem narodom, tudi nam Slovencem v vsakem oziru.
HrvaŠki ban obbaja meseca decembra desetletnico, odkar opravlja to službo. Nameravajo mu napraviti velike slovesnosti, čemu vse to, pameten človek ne uvidi, ker zaslug ni nikakih; tem bolje pa vedo to hrvaški izdajice, mažaroni, ka-terili v Hrvatiji kar mrgoli. TuŽna Hrvatska I
Ogrski škofje so se te dni zbrali v posvèt v Budimpešti, da se pogovore, kako jim je nastopiti zoper vladno predlogo o civilnem zakonu. Kardinal Schlauch je izdal temeljito razpravo zoper to predlogo. Zal, dal na Mažarskem ni dovelj
Morebiti pa ti sedaj na nas kamne mečejo? Dokler so kamni blizo njih, se še svetijo, ker so tisti ljudje bolj pobožni; ko pa se nam približajo, pa začrne, da jih ne vidimo veČ, ker smo tako hudobni. Morebiti bodo sedaj vsi hudobneži na svetu pobiti, da kamni samo na nje letel Le pazimo, da tudi nas katerega ne zadene!"
„Tvoja bo prava I" potrdi Kozamernik. „Veste kaj, jaz pravim, da pojdimo varno pod streho, pa tam čujmo, čakajmo in molimo, kaj bo iz tega I" „Najbolje bo!" dostavi Kofedron ves utolažen in globoko vzdihne, kakor hi se mu cent težak kamen odvalil od srca.
„Pa res! Pa res je to!" oglasi se drug za drugim, in že se začno pomikati vsak na svojo stran, ker mraz jim ni nič prizanašal.
Ne bora popisoval, kako so se Kofedronovi zopet v svojo hiáo nastanili. Le to povem, da bo jokali, ker so bili vsi veČ ali manj ranjeni. Ospeta pa je Že posebno tarnala, ker so jej bili vsi lonci in vse sklede pobite, pa še tako dobra kaža raz-
Schlauchov. Marsikaj je že zamujenega, kar se ne bo diilo kmalu zboljâatî. — Dobro pa je, da 80 glede civilnetja zakona kaíoliřani jedini s pra-vosIaTiiimi. Toda kjer vladajo vzajemno Je fra-masoni, židje in kalvinci, kakor je to na MaŽar-ekeiD, težko je zmagati. Da tukaj vlada res le ta izToljeim trojica, dokazuje nam zopet najoovejSi dogodek. Pred nekaj tedni se je uarartil podpredsednik ogerske zbornice Bokrosa, ker so mu prišli na sled, da je poneveril neki baronici mnogo denarja. Sedaj pa se je pokazalo, da je oa tudi kriv poloma zavarovalne družbe „Victoria", pri kateri je mnogo ubožnih ljudi zgubilo svoje težko prihranjene novce, katere so lam naložili. In taki poslanci se ustijo pred volilci, da jim je le za blagor ljudstva 1
Kfij je novega po âirokem svetu?
18. nov. je umrl v Gradcu bivši bolgarski knez Aleksander Batteaberg, kt je sedaj Btužil v avstrijski vojski kot general maj or. Star je bil èe le 36 let. Ćeprav bo ga Bolgari pred èestimi leti jako neljubeznivo spravili iz dežele, vendar po njem žaluje sedaj vsa dežela. Truplo lajnega so prepeljali v glavno mesto bolgarsko, kjer je bodo položili v tamoSnjo grško cerkev, Priljubljen je bil med narodom, ker je 1. 1885 tako sreÈiio vodil svojo vojno zoper Srbe.
Na Francoskem te dni zopet govore o mi-nisterski krizi. Tako gredo ministri drug za drugim. ko se komaj vsedejo na vladni stol. Predsednik Carnot pa se le dobro drži. Sedem let že vodi republiko. Drugo leto bodo zopet volitve, in kakor se kaže, bo zopet on izvoljen. S tem se republika neliote pretvarja v monarhijo. Frama-
tresena I No, te pač sedaj nobeden ni pogrešal, ker so bili že drugih re6i siti ; da bi bili vsaj lonci še celi!
Pogovorili so se, da gredo vsi počivat. Le oče je rekel, da hoče bedeti pri oknu celo noč in jih brž poklicati, ko bi se kaj hujšega zgodilo. Pospali so hitro vsi, a v hudih sanjah, katere bo sanjali, so se oglašali drug za drugim, da je bilo celo gospodaija groza. On pa je stal trdno pri oknu in molil; le sem ter tje je kaj zaječal, ako se je več zvezd naenkrat utrnilo.
Napočilo je jutro. Žalost je vladala pri Kofe-dronu, ker vsi so bili prehlajeni. Hčerka in njen bratec sta eelo obležala y postelji. — In pobite črepine, to toll
Ne mnogo bolje je bilo drugod. Izmed 23 ljudi, ki so tod stanovali, jih je bilo zjutraj 15 hudo prehlajenih ; 7 jih je celo moralo ostati v postelji. NajhujSe se je pa godilo Anžku; dobil je vročinsko bolezen in le na niti je obriselo njegovo mlado, nedolžno življenje.
Boni imajo v vladi Še vedno prvo besedo. Iz šol, bolnišnic in drugih dobrodelnih naprav šiloma iz-tiravajo katoliške redove, katere nameščajo s svetnimi ljudmi. :Zadnji čas so se posvetovali, kako bi postopali zoper one svoje tripiČne brate, ki svoje otroke pošiljajo v samostanske sole. Framasonska strast ne pozna mej ! A redovničke éole morajo vender-le zanesljive biti, ker jim celo framasoni svoje otroke zaupajo. Slavni vodja katoliške stranke grof de Mun je sklical nedavno delavski shod, katerega se je udležilo več tisoč delavcev. Bog daj, da prošiae že skoro krščanski duh francoski narod ; potem smemo upati, da se tudi tam obrne na bolje.
Pláe se nam:
Iz Novega Mesta. — 18. novembra je umrl veleč, gospod kanonik J. Vovk v 74. letu svoje starosti, Pokojni gospod je bil goreč duhoven, vea vnet za avoj stan in blagor svojega bližnjega. Pastiroval je v mliidih letih po Gorenjskem, kjer je bil zuaa kot izvrsten pridigar, poznan kot skrben in neutrud-Jjivi spovednik. Etidi bolefinosti je prosil pred 17 leti za kanonikat v Novem Mestu ter ga je tudi dobil. Kakor prej po Gorenjskem tako je bila sedaj dalež okrog znana njegova neutrudljiva dekvnost na prižnici in v spovednici, Ali žiil, zdravje se nm ni poboljšalo, marveč abujsalo tako, da več let sem vže ni mogel izvrševati nikakega dubovskega opravila — čez dve leti in pol tudi maseval ui več — od marca semkaj pa zadet od mrtvouda si ni mogel sam popolnoma nič pomagati.
Ali v bolezni tu se je kazala njegova krščanska čednost v najlepâej luči: imel je res Jobovo potrpežljivost, angelsko vdiinost v voljo božjo. V največjih mukah ae Ti je sladko nasmehnil pa se tožil, da je premalo potrpežljiv. Svoje ljubljence Gospod res tepe na tem svetu, da jih na unem okrasi z lepšo
Prve dni po tem dogodku so bili vsi Pozab-Ijenci nenavadno molčeči. Jeli so se sramovati svoje strahopetnosti. Bali so se, da bi se to ne zyedelo drugod; toda ona klepetalasta berači ca je hitro razbobuala to Čez devet farâ, in seveda v bujni svoji domišljiji tudi povečala in olepâala, vedoč, da jej to prinese marsikak krajcar. Po-zabljenci je Že danes ne morejo videti te klepetuljel
Največ pa je trpela zaradi vsega tega go-spodičina Maričiračiričica, ki je s svojo „učeno" knjigo in s svojim krikom isti večer vse to pro-vzročila.
Danes je vse to ie pozabljeno. Toda le tega Pozabljenci ne vidijo radi, ako jih kdo vpraSa, „kako je bilo sodni dan".
Meni «o vse to odkritosrčno povedali in me vprašali, kaj menim o oni osodepolni knjižici : „Prerokovanje častivrednega patra Ludovika Roka". Jaz sem jim tudi odkritosrčno povedal, da vse to so 1« „prazne man^e", katere si je kak nepošten človek izmislil, âa je s tem denar služil. Verovali

DOLENJSKE NOVICE.
strau. 191,
krono. Pogreb je bil velikanak — pričal je, kako je mesto spoštornlo pokojnega gospoda kanonika.
19. novembra je napravila, „katoliška družba rokodelskih pomočnikov v Novem Mestu" predstavo „oMinski tepSek" po igri pa je vprozorilá tombolo.
Pridni pomočniki s» sploh prav dobro igrali, nekateri pa pokazali, da imajo zato res lepe zmožnosti. Najveća hvala v tem pa seveda gre gospoda učitelju, ki se ne boji truda, ki je neizogiben pri pođuČevanju za gledališke predstave. Ljudstva se je kar trlo. Pokazalo se je zopet kakor vže veikrat, da je dvorana istinito premajhna, in kako prav bode, da ae bodoče leto poveča. Tudi za tombolo je bilo zanimanje jako živahuo. Kadi tega je bil gmotni vspeh za drušfvo jako povoljen — s tombolo in prostovoljnimi darovi mn je doslo nad 70 goldinwrjev.
Iz Šent-Jernoja. — Kuko radi ljudje kaj novega ali zanimivega vidijo, pokazalo se je pri nas v dnevih od 15. do 21. novembra.
Prišel je namreč k nam gospod direktor Anton Rebernak, kateri prediitavlja „Kristusovo trpljenje" T 18 postíyah; kakor se to po obljubi godi vsakih 10 let v Oberaramergavu na Bavarskem. Mnogo dopisov bilo je vže čitati po raznih slovenskih časnikih od pobožnih ljudi, kateri so se bili vdeležlli teh lepih, vzglednih in epodbudljicih vaj gori na Nemškem. Nam, ki smo tako rekoč privezani na dom, ni bilo lahko mogoče v Oberammergau ; zadovoljni smo bili s predstavo doma, ki pač ni taka kakor ona na Bavarskem, Povabil je direktor najprvo àolsko mladino, za katero je 16. novembra t. 1. bila le za njo predstava. Ponudbo smo radostno sprejeli. Otrok je bilo kar natlačeno, akoravno je bil velik progtor pripravljen za predstavo.
Strmela je šolska mladina, kajti kaj tacega ni se nikoli videla. Da ima pa mladež, se dobro nepokvarjeno srce, kazala je s tem, da je britko jokala, ko 80 se kazali pretresljivi prizori iz trpljenja Gospodovega, ko 80 ga Tjeli, pribijali, ko se je Juda obesil itd; učiteljstvo je moralo otročiče miriti, da niso kar akoprneli. Nasprotno pa je otrokom veselja žarel obraz, ko je Jezns častitljivo od mrtvili vstal,
so mi in mi izroÎili^ knjižico, katero sem potem vpri6o vseh seig-al. Žalosten nasledek vsega teg'a pa je ta, da PozabJjenci že danes nimajo veselja do Žitanja, čeá, kar je tiskaneg-a, to je vse zlagano. Lani je prišel vendar en iztis Mohorjevih knjig med nje. Te so jim pa jako ugajale; upam, da se v kratkem sprijaznijo vsi s knjigami, ker ssnajo sedaj že precej ëitati.
Ne vem, kaj bodo rekli, ko zvedo, da je njih „sodni dan" priSel v „cajtenge". Ako jim kak hudomušen Človek tega navlaSè ne pove, ne bodo zvedeli otem, ker niti ne vedo, da so na svetu kake „Dolenjske Novice". No, 6e tudi zvedo! Saj vem, kaj bol Malo se bodo namrdnili, potem se bodo pa drug drugemu smejali, in Še imenitno se jim bo zdelo, da cftio „cajtenge" o njih pišejo, Poslej bodo morda vsaj rajŠe verovali, da tudi bukve kaj resniiinega povedo! Meni tudi ne bodo lainerili — to dobro vem, — ker pre-prièani so, da sem Še vedno njih stari zvesti, časih tudi nekoliko hudomušni prijatelj T. P.
(xodba, prej le žalostna, je sedaj veselo igrala, kolikor je zamogla, ko je inštrument zelo razglašen in disharmoniran ; le bolj za predstavo trpljenj» primeren, ~ Predstavljali so dobro, bolje kakor »i pričakovali od tacih potujočih igralcev; prehitro nam je minnlo. Predstavljala se je tudi zadnja večerja, beg v Egipet, iti vdrugič Kristusovo trpljenje". Prav mnogo ljudstva je ysaki večer hodilo gledat zanimive predstave.
Zahteval je gospod direktor od vaacega otroka po 6 kr. Ker pa šolska mladina nima veliko denarja, in ga raje dá za potrebne šolske reči, so plačali za predstavo nekaj visokorod. baronica Leonora Borsch, grajáčakinja v Pleterjali in nje blaga sestra Milka Borsch, potem gospod župnik Anton Fetich pl. Frankheim, g. Sever, ostanek je pa plačal g. Jožef Polj an ec, župan in se nekatei'i drugi, katerim bodi tem potom najtoplejša hvala in zahvala izrečena, in še v daljno naklonjenost priporočena naša šolska mladina,	Jan, Saje.
Iz Stopič, dni 27. nov, 1893, — „Dol. Novice", ki so tudi v Ameriki zelo razširjene, priueile so vže marsiktere vrstice, ki javno pričajo o blagih srcih naših naseljencev. Njim na Čast in zahiralo bodi zaznamovan zopet jeden tak plemenit čin. Prošnji skrbnega ključarja Gor, Težkovske cerkve odzvala se je blaga Helena Janke! s tem, da mu je 20. okt. t. 1. poslala za ondotno podružnico lepo, nepričakovano avoto 122 gld , ktere je, kakor aama piàe, z veliko težavo, a vendar zadovoljno nabrala v čast božjo in .sv. Ane. — Znamenito in pomenljivo je, da se razun domačih župljanov in sosednih rojakov mej darovalci nahajajo tudi imena iz Primorskega, Dalmacije in Poljskega, Ta vzajemnost je vsekako lep spomenik slovanske darežljivosti, a — kar je veii vredno — slovanske vernosti.
Onim domačinom, ktere Amerika áe vedno mika, v svarilo še te le besede, posnete iz pisma: „Tu v daljni Ameriki zdihovaje premišljujemo Bvoj dragi kraj, svojo rojstno dolino; a zastimj nam je zdihovati po ljubi domovini in nam ni mogoče domov priti, ker naš krvavo zasluženi denar nam leži na banki zaprt. Radi bi precej izgubili, da bi se le v domovino vrnili — za teh par ur ki nam jih je še na ivetu odločenih; zakaj zdravje se nas le malo drži, in marsikdo bo moral prej iti pod zemljo zaradi tukajšnjega trdega dela." In zopet: „Iz naprošenega denarja naj se beró dve sv. maši ~ opravljene bodo I, adventní teden — v čast Stopiški M. B., da bi vsem nam sprosila ljubo zdravje, da bi mogli delati in služiti in ae /;opet — domov povrniti", Bojakil spoznajte, kako ljubo doma, kdor ga ima!
Iz Oubice bosanske, dué 2f>, novembra 1893. — Po dolgem prestanku moram zopet kaj zaostalih novic pisati. Najprej spregovorim nekaj o letini, kt«ra pa ni bila tako dobra, kot preteklo leto, Z nobenim pridelkom se poljedelci ne hvalijo; žito je bilo lahkega zrna. Koruza, glavni tukajšni pridelek, je vktjub gorki jeseni le slabo zorila, Čeravno so jo brali še le «redi oktobra; precenitev desetine je ovirata branje; zato pa yudje niso mogli ozimine posejati, ker je bil november gkorej vedno le Čmeren; vže 9, amo dobili sneg in potem je sledil dež in te dni gre zopet kakor v januvarju. Bati se je zgodnje zime, da bo klaje manjkalo, kar sena se je dosti malo dobila. Vbogi kmetje-tlačani hndo tožijo nad tretjino in desetino; da tako visoko cenijo pridelke, da jim ostana komaj

poloYÎCft pridelftuega blaga. Žito je pa strašno dober kop; pâenic« se je prodajala po 1 glđ, 30 kr. mernik. Ne splača se sejati, ker so delavci dragi, s hrano 50—60 kr. brez hrane pa 80 in áe Čez, pa se težko jih j« dobiti. Sladkorna pesa se je dobro obnesla, kdor jo ni sejal, se je kesal. Došlo je zanjo nekaj tiaož gld. v Dnbovico. Najbolje se torej Se ta splačuje.
Pro^a jesen ni bila za nas nič kaj prijetna; imeli smo „izjemno stanja" — hujše kakor t zlati Pragi, pa se nismo smeli nikfimor pritožiti, niti se je smelo kaj govoriti, ker nisi bil varen da ne prideš T brezplačno stanovanje — pod ključ.
Stvar je bila sitna. Ker nobeden ni smel, ko se je mrak naredil iz hiâe stopiti, ne po noči potovati, ne peti, še Inči ne imeti. Pri vBaki hiši je bil na visokem drogu privezan koš slame, ako bi bila sila da se je zažgala v znamenje, da je nevarnost; bilo je pa tudi rabote; dosti kmetov je moralo orožnike, kterih se je bilo silno pomnožilo, sem ter tje le zastonj voziti.
Vseh teh muk in strahu so bili krivi neki iz iSrbije pritepeni rojeni Bosanci, lopovi aH hajduki. Bilo jih je & dobro oboroženih. Za prvega hnrambaša je bilo razpisano tisofi gld., za druge po pet sto gld. kdor bi jih vjel. Pa nikdo ni mogel teh lepih novcev zaslnžiti; vtekli so, ko so videli da ne morejo nii opraviti. Mislili so nahujakati kmete, da iztirajo „de-setarje" in spahije, da se tjjko oproste tlačanstva. Bilo je res dosti strahu, da se vname upor, ali kake zmešnjave. Energično postopanje oblastev je hitro i^alo vse v strah, aH vendar je zavolj tega nekaj ljudi zaprtih y Banjaluki, ki so se s liajduki pajdašili. Eden seljak je bil od orožnikov ubit, ker je po noči hodil okoli, iskajofi konje. Dosti drugih je bilo te-penih ; oni, ki so razglašeni, da so uzmoviči, so morali vsaki večer priti počivat k oj-ožniški kasarni, bilo jih je pri nekateri po 20 teh trpinov.
Razven teh nevšečnosti smo imeli tudi vesele dneve; 10. sept, so presvitli naš biskup, o. Marjan MarkoviČ delili zakrament sv. birme. Birmaucev je bilo največ Hi'vutov, še celo starih ljudi. Hrvatom na Čast omenim, da so presv. biskupa lepo prišli sém v Bosno sprejet in počastit. Najlepše so se obnesli vrli ognjegasci, ktere je preč. biskup lepo zahvalil. Drugo nedeljo je domači gospod župnik blagoslovil pred cerkvijo postavljeno sv. razpelo. Znamenje našega odrešenja, katero se je javno postavilo v našem versko mešanem kraju. Nekaterim je na poti, težko gledajo ; celo jiiavOslavnim ni prav. Pa zaukazati ne morejo, da bi se odpravilo.
To jesen smo dobili novega upravitelja kotarske izpostave, rodom Ceha, pravičnega moža, kateri si je kmalo pridobil spoštovanje ljudi. Nekterira pa je na-godil ~ dobro. Več parov mladih ljudi in to naše vere, živelo je vže več let vkup brez zakona, brez spolnovanja verskih dolžnosti. Nobeden opomin dušnega pastirja ni pomagal nič ; dokler jih novi upravitelj ni razločil, poslavši neveste vsako na svoj dom nepoštene ženine pa pod ključ.	V. B. '
DomaČe Testi.
(Narodna čitalnica Novomeška) ima Bvoj letošnji občni zbor v soboto dné 16. decembra T čitalničnih prostorih.
(Kmetijska bralnica v Noyem Mestu) bode zanaprej odprta vsako nedeljo od 8. do 10. ure dopoludne. To nedeljo priredi kmetijska podruž-
nica v bralnici shod kmetovalcev, pri katerem se bodo pogovorile važne kmetijske zadeve, kakor je brati zadej v vabilu. Ker ja vstop brezplačen in vs&' kemu prost, pričakujemo obilne udeležbe.
(Vabilo na Miklavžev večer), ki ga priredi „Dolenjski Sokol" v „Narodnem domu" dné 5. decembra ob 7. uri zvečer. Vstopnina za obitelji 40 kr. ; za posamezne 20 kr. Cisti dohodek namenjen je revnim Šolskim otrokom. Darila, ki se bodo delila na Miklavžev večer, naj se blagovolijo dné 5. t. m. poslati čitalničnemu slugi v „Narodni dom" v znvitkih z napisanim naslovom, komu so namenjena. K obilni udeležbi uljudno vabi	Odbor,
(Znižane vozne cene na dolenjski železnici.) Od dne 28. novembra so za les, ki se po-ňilja po južnej železnici v Trst te-le cene: iz Dobre-polja se bode plačevalo za vagon lesa 10.000 kllogr. 43 gld. Iz Velikih Lašič 43 gld. 90 kr. Iz Orteueka 46 gld. 30 kr., iz Ribnice 46 gld. 30 kr., iz Kočevja 56 gld. 30 kr.
(Bolnišnica usmiljenih bratov v Kan-diji) se bode slovesno blagoslovila 8. decembra. Želelo se je pač, da bi se to zgodilo vŽe poprej, ali različni zadržki so zabranjevali. — Posebno pa je bila odločilna želja, da se te slovesnosti vdeleži kolikor možno tudi ljudstvo, da se je ta blagoslov odložil na Marijin praznik imenovani dan. V, č. gospod provincial dojde 6. decembra, nekaj bratov vže poprej. Ko-lavdacija, potrjenje od ylade, da je zgradba pripravna za bolnike, pride gotovo brž potem — vsaj je vse pripravljeno — potem bodo pa gospodje brž lahko pričeli svoje človekoljubno delovanje; kajti precej po izrečenem potijenju se bodo sprejemali bolniki. Za sedaj bode pač število še jako omejeno, ker bode premalo prostora, dokler se ne prizida še novo poslopje. — Eadi tega povemo vže danes nekatere pogoje, na katere je paziti, ako bode želel kedo biti sprejet v bolnišnico. Prvi pogoj je, da se vselej poprej popraša,'^ ^ je-li mogoče, da je kedo sprejet. Kako sitno bi bilo za predstojništvo, se bolj pa za bolnika, ako bi prišel od daleč, pa radi pomanjkanja prostora ne dobil sprejetja. Drugič je potrebno spričevalo od zdravnika, kakovo bolezen ima kedo, ker se neozdravljivi ne bodo ^.f sprejemali, za te je le hiralnica. Tretjič župnijski in županijski urad naj podpišeta natančen nacijonale, to je, zapisano bode ime in priimek, starost in vera do-tičnega, rojstni kraj in pa kamo je pristojen, — Ob tej priliki izreka predstojništvo usmiljenih bratov svojo najtoplejšo zahvalo blagorodnim gospeni in gospicam, ki so preskrbele in darovale bolnišnici mnogo uku-hanega sadja. Blage dobrotnice so sledeče gospe : GrdešiČ, Vojska, Panser, Ogorentz, Roziua-Skaberné, Gustiu; gospici Mechora Beti io L e i n m u 11 e r. Vseganiogočni povrni njim pa tudi vsem drugim dobrotnikom, ki so kakor in karkoli darovali za uboge trpine — bolnike I
(Družba sv. Cirila in Metoda) med nami Slovenci jako lepo napreduje. Z največira veseljem zapisujemo to, ker je družba istinito koristna in přepotřebná. Otroke naše nam odtujuje Nemec, Lah in Mažar — jemlje jim besedo materno in z njo le prepogosto tudi versko prepričanje katoHško. Žalostna skusinja priČa, da kedor zataji materni jezik in se krasi s pavovim perjem tuje govorice, takoy nezna-Čajnež tudi malo ceni prvo svetinjo, katero smo pre-jeH tako rekoč z maternim mlekom — versko prepričanje. Glejte, družba sv. bratov Cirila in Metoda pa ima prelep namen tu pomagati. Zida in podpira nam-
reft Blovenske iole y krajih, kjer jih nimajo Slovenci in morajo njihovi otroci obiakavati tiye laske ali nemáte. V teh àolah se podnčuje v pravem krsôanskeni duhu v jeziku doraaSem. Kedo ne bi sprevidel, koliko koriat torej podaja tako društvo nam Sloveucem. Toplo družbo priporočamo vsem, ki zmorejo dajati podporo. Ako Bi ne pomagamo aami, nam drugi ne bodo pomagali, V spodbudo k plemenitemu delu bomo naveli v današnjem listu splošen pregled vseh podružnic, družbenikov, Šolskih zavodov in učencev začetkom meseca oktobra 1893, ker nam žal za natančno poročilo v malem listu manjka prostora. — Po vaeh deželah je torej: Pokroviteljev 120, Ustauovuikov 1032, Letnikov 6187, Podpornikov 3729, skupaj 11.068. — Društveni zavodi štejejo začetkom šolskega leta 1893/4 upisanih otrok: Čveterorazrednica pri sv. Jakobu v Trstu 305; čveterorazrednica „Sloge" 3cO; otroški vrteči: v Ce^ji 41, pri sv. Jakobu v Trstu 80, v Bojanu 70, na Greti 50, v Pevmi 58, v Ločniku 35, v Podgori 95, „Sloge" v ulici sv. Klare-Gorica 66, v Barzellini 45. Vkup 1145.
(Izvoz jajec.) Od 1. januarija do konca sept, se je iz Avstrije v Nemčijo izvozilo 328.500 meterskih centov jajec. Ni čudo, da so pri uas tako draga!
(Prepoved) izvažati krmo iz Avstrije se je preklicala 10. nov. Od 15. novembra sem se smejo zopet prodajati krmila zvunaj meje našega cesarstva. Pa kaj nam koristi, ko bomo za dom komaj imeli dosti — zlasti še, ako ne odide sneg, da dobimo na-stilja — listja; kajti sicer bodo morali naši posestniki nastiljati s Hlamo in drugim, kar bi sicer tako potreboval za zimsko krmljenje.
(Zima je tu.) Nekateri ljudje po nasej domovini — zlasti bolj priprosti na kmetih pa tudi po mestih — »o zaprli svoje hiie, zabili okna, ter tu in tam áe celo žaganja natresli zanje, da se Celo zimo ne bodo več odprla. Ako stopiš v tako sobo, ti šine v nos nejjrijften, zopem zrak, dii ti preti dihanje ustaviti. Kako nespametni so taki ljudje! Zapirajo, češ, da bodo imeli bolj gorko, da bodo prihranili kurila I Tak zrak ji spriden, je nečist. Le cist, zdrav zrak pa seda lahko o^eti. Zato zračite sobe! Kjer biva v majhnih prostorih veliko ljudi skupaj, tamo bi se morala okna vsako uro za pet minut odpreti, navadno stanovanje pa prezrači vsaj enkrat, se bolje pa dvakrat vsaki dan. Ubogajte, ako hočete zdravje ohraniti sebi in drngimt
Razne Testi.
*	(Goveja kuga) je na Hrvatskem in v Slavoniji popolnoma prenehala; zato se sme od doli k nam dobivati govejo živino.
* (Slufiaj?) V Marijni cerkvi v Bohumu ja neki Bocyalni demokrat iz Hamburga poškodoval z dletom podobo Izvslićarjevo na zvonu in sicer na gUvi, Da boku in kolenih. Kmalo potem je bogokletnik pal z odra ter se močno ranil na glavi, na boku in kolenih — kakor je poškodoval podobo.
*	(Pismo ii vic). Soseda na Dolenjskem sta se dolgo tožila. Slednjič je zgubil eden vse, obsojen je plaftati še vse stroške. Upanja ni več. Ali glejte. Tiče 80 prišle v pomoč. Pravdar, ki je tožbo dobil, najde pismo na pragu svoje hiše; prebere in glejte čudo! Žena umrla pred 17. leti, pile možu, naj vendar pusti krivico, ter povrne vse, kar je krivično po tožbi od lyeg» pridobil. Ćadno, čudno, pravi mož, 17 let
mi ni nič pisala — sedaj pa. — Ne, odgovori Šaljivec, prej smo imeli navadno pošto, komaj pa je pria» t oskrbovanje c. kr. države, je pismo iz vic vže tukaj. To se vidi, kako hitro dela država!
* (Krvav zločin v Betlehemn)^ Na sv. kraju, kjer je bil rojen nas izveličar ee je neki toriki vojak ustavljal narediti prostor katoliškej procesiji. Pater frančiškan ga je hotel venkaj odvesti, ali zlobnež je ustrelil dvakrat z revolverjem, a ne zadel; s tretjim strelom pa je ubil frančiškana Deodata s četrtim in petim pa je ranil o. Rafaela in dva brata. Ruski konzul je hotel morilca oprostiti, a ni Slo. Brezbožnež je Dalmatinec, po imenu JuriČ, Odvesti bo ga hoteli v Avstrijo, da bi bil tu obsojen, a v Aleksandriji jo je popihal. — No, na Turškem je vse mogoče!
vÂiîLG
k shodu kmetovalcev,
katerega priredi
kmetijska podružnica v Novem Mestu
v nedeljo due 3. decembra t. 1. ob 9. uri dopoludne v kmetijski braluici, jiri katerem se bode raipraT^alo : 1) o letoSni vinski letini in o sreditvih, s katerimi bi bilo
vzdržati vinotfrade za naprej rodovitne, 2> o mfijiiib pravdah,
5)	o sleparijah pri živinski kupiiji,
4) o koristi liraiiilnic sploh, iu o bortoĚem delokrogu aoTom^k« hranilnice,
6)	raznoterosti.
K obilni udeležbi vabi za odbor:
(268-2)
F, Bohrmann,
Helena Jankelj iz Gotna vasi nabrala je r Ameriki mej ondotnimi Slovenci 122 gld. za podružnico sv. Ane na Gorenji Težkivodi. Za ta plemeniti Čin izrekajo najiskrenejso zahvalo
Jakob Porenta m. p.,	Pritao& Gazvoda »». ji.,
îupnik.	Janez BrkojKC m, p.,
eerkvtna k^ularia.
STOPIČR, dné 11, novembra 1893. V Pleterski grajščini pri &t Jerneju
je na prodaj
130 veder namočenih češpe
Ravno tam dobi službo z novim letom
wr- lEOéijaž
z mesečno plačo 8 gld., hrano pri grajskem oskrbniki! in vsaki dan pol litra vina. Oglasit se je pri grajskem oskrbništvu.	(266)
z vrtom, njivo in vinosradom je na prodaj Sajenicati pri ČateŽi, pošta Trebnje. —
»rniL nli iir>itMI	iutn_i\
v oajanmd j pn t
Več pové Štlbernik ali učitelj.
(U53—1)
Fosestro na lepem krajn,
v vasi tik glavne ceste in tekoče vode, se t » k o j proda za 1400 gld. — Več se izvé pismeno aU ustmeno pri laxtnict Jerl Supančič, posestnici na Bistrici pošta št Rupert na Dolenjskem. (2&i—i)

Y Ameriko ^
se pride iz Ljubljane v Nju-Jork skozi Basel, Pariz, Snvre v jcdnajstih dneh za Í06 gold. Na ladijo se TitO()i vsako »aboto v Havru. ie Basela átť odhaja vaaki ieiriek. — Kedor želi todi potovati, naj se obrne na Zvíitchenbaría v Ba»cl (Schwevz)^	(166—9)
•••••••••••••••Ma •••!

Izvrstni jabolćnik
OabofËni moSt) ICO litrov 7 gid,	(232-4)
Na prodaj je iz proste roke
lepo in veliko posestvo.
Isto ima velike njive, mnogo borSta, štiri sadne vrte, dva vinograda in Tdiko poslopja. Kupna cena 5.500 gld., od katerih bi bill) treba le 2.000 platati, dru^tn bi laiiko na posestvu ostalo. To posestvo je ležeče pol nre lioda od Mokronoga in dve uri od Movo železDiSiie pioge, ter je lejio na ravnem iti skupno ležeSe (arondirnuo , zatoiej bi bilo priporočati tudi takim (i^ospodarjeni, ki sedaj nimajo svojega zemljiËùa tako Kkupno, aH pa ho )>reK boste in viniigrad», — Na prodaj je tudi nekaj letoSnjih pridelkov: 40 vedrov dobrega mošta, 50 mernikov pšenice, 30 mernikov ječmena, 30 mernikov ovsa, 10 mernikov prosa, veliko jabolk, sutiega sadja in orehov. Več pove
Martin Meteljho
na Brezoyjpi pri sv, Ani pošta Mokronog.
l!
pr
I
v pp
n
PP bu
v
IS
je na prodaj po nizki ceni v gradu Bajnofu, Na prodaj je iz proste roke
saden vrt in njiva
mej kolodvorom in Bršlinom pri glavni cesti. Prostor je prav pripraven za zidauje.^lleri 4504 Qm, — n™-á 20 kr. Več pové Anton Šali v Brslinu.
inft
Oskrbnistvo grada Impolca (Neustein) pošta Radna u:i Kranjskem, žel. post. Sevnica nii Štajerskem, prodaja
amerikanske trte.
a) vkormimhne trte;
Rlparia selectiofiée......& gld. 2Q-—
Solunls..........d gld. 30'—
York Madeira........à gld.
b) KijM^!-:
Slparli «electionèe la, premer 8-1ô»î/'» á gld. IO'— „	„ lia, „ G- 8»i/»t Í. „ 8'-
„	„ lllft, „	Gm/m à „ tî'—
Solonis la. A gld.	lia, t gW. 13'—, Illa, à gld, U.-
York Madeira & gU, 6--.
Cena velja za tleoĆ komadov z zavojem vred na postaji Sevnici
Naroiila se ie nedaj sprejemajo.
Otvorjenje prodajalnice.
čast mi je, uaj'iiljudneje naznaniti, da sem otvoril trgovino s suknom in manufakturnim blagom pud tvrdko
F. S. Murgelj
na Ljubljanski cesti, št. 39 v Weissovi hiši.
Moje nsjskrbneje prizadevanje bode, s strogo reeino postrežbo, samo dobrim blagom in nizkimi wnami, Bteéi si blago naklonjenost svojih vtílespoštovanih kupovalcev, katero si bom trudil vedno obraniti. V ugodni naději j)rav živahnega po.seta, beležim
z velespoStovanjem (2Sř7-4)	F. S. Murgelj.
Novo Mesto, dné 10. oktobra 1893.

Y najem se odda zavoljo smrti tnkajšnega edinega ključarja,
(I učarnica s stanovan m
J	u
vred. Mesto	in okolica nema sedaj ključarja. — Kje, pove lastnik
(263)	Ivftn Toinic v Kostanjevici.
Zanesljivim osebam,
ki so zmožne [lisave, ponuja se z novim letom 1894 liri velikem, jako rasîlirjenem zavodu dober zaslužek.
Vprašanja pošiljajo naj se v zaprtih pismih z napisom „zanesljivost'' m'edniltvu tega lista 259-1)
Tri do štiri tisoë forintov
je oddati na posodo. Zahteva se, da ae zavaruje na jtrvo mesto. Posodijo se tudi manjše svote proti pu-pilarni varnosti. — Kje, pové vređništvo „Dol. Nov,"
Stanovanje v Kandiji,
obstoječe iz treh, oziroma Štirih sob in enega kabineta, se odda odda od 1. decembra 1893, oziroma 1, fe-brnarija 1894 dalje,
Í2H4-1)	Fran Kastelic.
Mesnica v Toplicah |
se dá takoj v najem. Več pové gospa
Ljudmila Milic.
v Izubijani, Stari Trg St, 19.
Novomeeto : Udgovurui uradnik Josip BenkoviS, — Ixdejntelj, založnik in tiskar J. Kraleo.