Jtomšm Stfie. Spomisski dan 9. marec. Svetovni evharistični kongres v Madrldu leta 1911 je poslal papežu Piju X. brzojavko, v kateri ga je prosll, da bl kmalu povzdignil mladeniča Dominika Sario k časti oltarjev, da bi imela današ nja mladina svoj svetel vzor nekako iz svojc srede, iz naših časov. In res si je Dominik Sario to zaslužil biti vzor mladini. Narodil se je 2. aprila 1842 v Rivi blizu Turina kot sin kovača, ki je s trdim delom služil kruh zase in za svojo družino. Ko je irael Dominik dve leti, so sc njegovi starši preselili v kraj Murialdo in tam je deček doraščal. Njegov ofie ia. mati sta se dobro zavedala velikik dolŽ*Ł nosti krščanskih staršev in sta odgajalav Dominika z veliko ljubeznijo pa luffi skrbnostjo. Deček jima je z vsem srcenj vračal njuno Ijubezen, a kazali so se prt njem tudi vspehi bogoljubne vzgoje. Komaj štiri leta star je že molil s pob«žno-, stjo in resnostjo, kakoršna se redko vidl celo pri odraščenem človeku. Če je ostai sam doma, je bilo njegovo delo molitevj in velikokrat ga je našla mati, fto se Ja vrnila domov zatopljenega v g-loboko raolitev kakor angela in tedaj }e njeno srce prosilo: »O Bog, obrani ga angelal« Ko je nekoliko odrastel, je bilo njogovO največje veselje cerkev s presv. Rošnjim Telesom. Najprvo ga je jemala mati S seboj v cerkcv, kmalu je pa tudi sam, kadar je le bila prilika, stopil v cerkeVj t«xn pred oltarjem kratko pomolil in se ves vesel vrnil domov. Vsako jutro je bil pri sv. maši, gledal je, da je bil kolikor mogočo blieu oltarja, da je videl natanko ves sveti obred in da je bil, kakor se je veČkrat izrazil, bliže svojemu Jezusu. Ko jfl bil v 7. letu, je domačnmu dixšnenm pastirju izrazil, da bi rad prejel sv. obhajilo. To je bilo za tedajni čas nc kaj izrednega. A ker je bi! dečei; silno bister, ker je znal ves katekizem in pred ysem, ker je bil tako angelsko čist, mu župnik na njegovo neizmerno veselje to dovoli. Z vso vnemo se jo pripravljal na .veliki dan. Njegova duša je nekako bolj bila v nebesih pri Ijubem Odrešeniku, kakor jsa na zemlji. Ko je prišlo kiasno pomladansko jutro prvega : obhajila, <je njeg»vo srce kar drbtelo radosti. Bil je najmlajši In najmanjši rned prvoobhajanci, a najresnejši in najpobožnejši. Njegovs eči niso nič videle, nikogar oko. li se.be, feil je čisto zatopljen v veliki trenutek. Ke se je njegova du§a prvič združila s s-v©jim Odrešenikom, je napravil sedemletni Dominik veliko obijubo: Pogosto b*ai zahajal k sv. izpovedi in vselej, ka*ar bom prejel dovoljenje, bodem pristopil k angelski raizi. Posvečeval bom praKaikc. Moja prijatelja bosta Jezus in Marija. Rajše umreti, kakor grešiti! — Ta sklep je zapisal v svoj molitvenik in ga nosil vedno s se!)oj. A ni nosil ihali deček teh sklepov seboj samo napisane na inrtvem papirju, .vcdno so mu bili pred oemi in iili je tudi zvesto ispolnjeval in tako se ni čuditi, *da je njegovo življenje postajalo vedno lepše. Radi tega in pa ker jc bil izredho nadarjen, je kmahi postalo jasno, da raora Dominik študirat. Kei' so pa Isili starsi zclo ubogi, so duhovniki poskrbeli, da je, četndi z velikimi žrtvami in težavami obiskoval višjo šolo v sosednjam kraju. Ko je bil stax 12 let, je bil po posredovanju nekega duhovnika sprejet v Don Boskov zavod v Turimi, kjer je ebiskoval gimnazijo. Na roženvensko nedeljo leta 1854 sta si stala veliki vzgojitelj mladine Don Bo sko in 121eten Dominik prvokrat naspro ti. Don Bosko ga ljubeznivo povpraša: »Kdo si? Odkod prideš?« — »Dorainik sem, o katerem vam je pravil moj učitelj«, odgovarja <leček. Don Bosko mu nato dolgo govori, na koncu njegovega govora pa ga vpraša Dominik: »Kaj torej? Ali me boste v/.eli seboj v Turin?<' v—Bosko odgovori: »Vzamem te, mislim, ija boš dobro blago.« — »č.emu pa naj bo tb blago?« vpraša Dominik. — Bosko: >>!Da napravimo prav lepo obioko za Gospoda.« Nato mu pravi Domimk 7, iskrečirai očmi: »Tu sem — jaz bora blago. vi ljodite krojač! Vzemite rae in naredite oblačilo Gospodu!« Od tega dne se je Dominik dal čisto v roke Boskove. V zavodu sta njegovo ciušb kmalu napolnili in čisto prevzeli dve misll: »Svetnik t.-.<čem postati in kolikor mogoce veliko duš hočem rešiti.« Ko se je dne 8. decembra 1854 po nasvetu svojega vzgojitelja posvetil Mariji Brezmadežni, se je njegovo življenje dvi govalo vcdno višje, gor v svetniške višine. Imeli so ga vsi za angela v človoški podobi. Seveda V nikakor ni bilo brez trdih bojev. A z gorečo molitvijo, s pogostim sv. obhajilom, s strogostjo na- pram samemu sebi, si je Dominik poma lem pridobival vedno več dušne lepote in svetostl. Bil pa je pravi apostol tudi med svojimi tovariši. Posebno si je prizadeval, da bi pridobil svoje sovrstnike za večkratno sv. obhajilo in pa za češčenje brozmadežne Device, ker se je, če ravno še le 141eten fant, dobro zavedal da je v tem moč in rešitev mladega človeka. Razvcn tega je skušal svoje tovariše odvaditi kletve, medsebojnih prepirov in sovraštva, svaril jih je pred zapeljevanjem, predvsem pa pred onim, ki je za dušo mladega človeka kakor pogubna slana — pred nečistostjo. Navadno mladi Ijudje takih apostolov mecl seboj nimajo radi. Pri Dominiku pa je bilo drugače. Iz njegovega lica je sijalo nekaj poscbnega bil je tako ljubezniv in vesel, in je tudi svojim tovarišem pustil vse nedolžno mladostno veselje, tako da so ga vsi ljubili in se niso mogli nstavljati njegovim besedam. A, če se je kedaj v kaki zakrknjeni mladi duši proti dobrim besedam Dominika pokazalo zaničcvanje in odpor, je mili in krotki Domi. nik znal nastopiti tako odlofsio, da je tak odpor kmaiu strl. Z jzvrstnim uspehom je Dominik dokonča! že 6. gimnazijski razred. Tu se ga, vedno šibkcga, loti zavratna pljučna bolezen. Dob Bosko ga je posiai v njegov domači kraj, fc^r je mislil, da bo v svežem deželskem zraku okreval. A Dominik je že bil dozorel za nebesa. Bolezen je postajala vedno hujša. Prcjel je še enkrat sv. oblmjilo z voliko pcbožnostjo in je tudi prosil za sv. poslsdnje olje, čeprav je zdravnik izjavil, da je bolezen po pustila. Bolnik je nato malo zaspal, potem pa poklical očeta: »Oče, cas je.« — »Čas je, oče. Vzeniite mojo mašno knjigo in berite molitvp za srcčno smrt.« — Očc se je premagal, vzel moiitvenik in začel moliti molitve za umirajoče, Domiaik pa je sam odgovarjal. Ko sta dolcoHČala, je vzdiknil: »Oče, z Bogom, z Sogoru . . . Oh, kako aekaj lepega viiim . . .« in njcgova duša se je ločila iz solzne doline. Evharističai kongres v Madridu je prosil papeža, da bi bi\ Dominik Sario kmalu proglašea za svetnika, da bi kazal današnji mladiai pravo pot. Res, ka ko zolo potrebno je, da bi sial Dominik Sario v vsej svoji dušai lepoti pred današnjo mladino in ji kazal, kako naj bi bilo življcaje krščanskega mladoga človeka. Sicer je danes veliko liuje razširjeno mneaje: tako žlvJjflnje je samo za nekatere, drugi se p5v '-topijo v življenje, ki ga živi dancs .o Ijudi. A Dominik Sario v žaru s, -jega lepega življenja kliCe vsem veliko besedo sv. pisma: »Bog nas ni poklical k nečistostl, temveč k svctosti!« Potreben je Dominik aaši mladini, da ji kaže, kjo je moč za čisto, pošteno živIjenje. Dominik z iskreno pobožnostjo velikokrat pri obhajilni mizi, Dominlk v globoki molitvi pred podobo Brezmadežae govori: Tu sta dva vira moči za mladega človeka! Da, naša mladina okoli evharističnega Kristusa, naša mla dina okoli Brozmadežae, pa bo naša mladina dobra in poštcna. DaJ Bog, da bi Dominik Sario našo mladino vodil po tej potil Ve:?e po sveiu. Po najnovejših podat kih je od 1816 milijonov Ijudi, ki probi vajo na naši zemlji, 684 milijonov krist janov, 1132 rnilijonov nekristjanov. O^ 684 milijonov kristjanov je 330 milijo nov katoličanov, 210 milijoaov prot« stnntov in 144 milijonov pravoslavnlh Od nekristjanov je 15 milijonov judof 225 milijonov mohamedancev in 857 m lijonov raznih pogaaov. Leta 1810, tora pred 100 leti, pa je bilo vseh ljudl 651 milijonov; od teh kristjaaov 228 milijd nov, nekristjaaov 425. Tako je še tuii daaos žetev za božje kraljestvo na zen* lji ze!o velika. Naša dolžnost je in po sobaa želja sedanjega sv. Očeta jo, dt pri tej žetvi pomagamo, da molirno zi prospeh v misijonih, da za nje po svojih močeh tudi kaj žrtvujemo. Snamemita obletnlca. Dne 27. februa« rja t. 1. je preteklo 1400 let, kar j-e usta* novil sv. Benedikt samostan Monta Ca« sino. Dae 27. februarja 529 je prišel av, Benedikt z nekaterimi tovariSi, ki so l njim vred hrepeneli po popolnem življanju, na vrh griča Monte Casino. Tam j« takrat stal še tempelj poganskega bogg Apolona, okoli njega se je razprostiraj gozd posvečen boginji Veneri, bogiajl; nečistosti. Bonediktu je nato grič pode« lil nek rimski plememtaš. Beuedikt s« je 40 dni postil, nato pa je tempsij podri, gozd okoli njega pa sežgai, na mestu, kjer je tempelj stal, pa je pozidal svoj samostaa. Ta samostan je bil v na» slednjih stoletjih velike važncsti. Gojilt se je v njem krščaaska znanost in pl«< menita umetnost, kar je bilo pa še velt ko več vrcdno, cvetelo je v tem samostanu pravo redovaiško in krščansko življenje. Tukaj je iskalo in nažlo dušnl mir veliko slavnih mož kakor Krištol Kolumb, od tu je prihajal vedno nov in svež krščanski duh aoter v svet, ki J« ze.čel pozabljati na krščaasko življenje. Ker je bil ta samostan tako velike važnosti, ga bo ob letošnjem jubileju najbrž obiskal tudi papež Pij XI., ko bo enkrat po priznani mirovni pogodbi z Italijo prestopil prag Vatikana. , Eoliko |e frančiškanov. Na koncu let§ 1928 je bilo vseh frančiškanov 18.62& Razdeljeni so v 102 province, imajo 83i samostaaov in 1025 manjSlh naselbln. Od teh redovnikov je 9852 duhovnikor, 3058 klerikov, kl se pripravljajo na duhovniško posvečenje, 4443 bratov in 1270 novincev. Tretji red pa, kl jo pridružea frančiškanom, jo štel 1,690.761 lanov.