Strokovna razprava 
GDK: 221.42 + 323.13 : (497.12*02) 
Gojitveni pristop pri pripravi dela za strojno sečnjo 
Vida PAPLER-LAMPE* 
Izvleček: 
Papler-Lampe, V.: Gojitveni pristop pri pripravi dela za strojno sečnjo . Gozdarski vestnik, 62/2004 št. l. V slovenščini . 
Prispevek prikazuje praktičen gozdnogojitveni pristop pri pripravi objekta za strojno sečnjo. Delo je bilo opravljeno za 
izvedbo državnega seminarja o strojni sečnji v Revirju Rovtarica na Jelovici. Izbrana sta bila dva objekta, prvi 50 let star 
smrekov drogovnjak, drugi 80 letni mlajši debeljak smreke. Podatki o odkazilu in poseku so prikazani posebej za izbiralno 
redčenje v sestojih in posebej za posek na sečnih poteh. 
Ključne besede: drogovnjak, mlajši debeljak, smreka, redčenje, sečne poti, strojna sečnja, Rovtarica, OE Bled,. 
1 UVOD 
Območna enota Bled je bila v juniju 2003 
postavljena pred nalogo, da za izvedbo držav­
nega seminarja o strojni sečnji pripravi de­
lovišče, kjer bo sodoben stroj za sečnjo skupaj 
z zgibnim prikoličarjem lahko v različno 
debelih sestojih prikazal izvedbo izbiralnega 
redčenja. 
Lokacija in objekt sta bila izbrana v držav­
nem gozdu na podlagi reliefnih in sestojnih 
razmer, velikosti sečnih enot, nujnosti izvedbe 
in letnih planov. Zaradi nedorečene zakonodaje 
smo se izognili področju Triglavskega narodne­
ga parka. 
2 OPIS OBRAVNAVANIH 
OBJEKTOV 
Za strojno izvedbo izbiralnih redčenj smo izbrali 
dva starostno različna objekta na Jelovici v revirju 
Rov taJi ca: 
• 11,47 ha približno 50 let starih smrekov ih 
drogovnjakov pretežno tesnega sklepa; 
• 10,90 ha približno 80 let starih smrekovih 
mlajših debeljakov normalnega sklepa. 
Pred začetkom izbiralnega redčenja smo z 
zgoščeno mrežo stalnih vzorčnih ploskev natančno 
ugotovili lesno zalogo, število drevja ter prisotnost 
redkih listavcev na obravnavanih objektih. Te 
informacije smo primerjali s tabličnimi vred­
nostmi. 
Vitkostno razmerje v drogovnjaku je bilo zelo 
slabo- okoli 120. 
32 
Razporeditev kandidatov v drogovnjaku je bila 
neenakomerna- deloma posledica šopaste rasti v 
mladosti, deloma posledica snegolomov in šibkih 
redčenj. 
3 ORGANIZACIJA IN VSEBINA 
DELA PRI IZBIRALNEM 
REDČENJU 
Označitev drevja za posek pri izbiralnem redčenju 
je bila skupni projekt območne enote Bled, saj je 
poleg revirnega gozdarja drevje odkazovalo še 13 
gozdarskih strokovnjakov, ki vsakodnevno delajo 
tako v ravninskih predelih, kot na visokih planotah. 
Po analizi stanja smo se z vsako ekipo odka­
zovalcev pred začetkom dela dogovorili za glavna 
izhodišča, ki jih bomo upoštevali pri označevanju 
drevja za posek: 
• Zagotavljanje enakomernejše razporeditve 
kandidatov, kar bi pomenilo primeren rastni prostor 
v naslednjem obdobju po izvedenem redčenju. 
• Odstranjevanje konkurentov in najlabilnejših 
osebkov v drogovnjaku naj bo tako intenzivno, da 
se bosta vitkostno razmerje in s tem mehanska 
stabilnost sestaja čimprej popravila. 
• Taka jakost redčenja, da bo prihodnji poseg 
v drogovnjaku potreben po približno 15-20 letih. 
Pri redčenjih, opravljenih z motorno žago na­
črtujemo vračanje v vsakem ureditvenem raz­
dobju . 
*V. P-L. , univ. dipl. inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije, 
OE Bled 
GozdV 62 (2004) 1 

.- ---- - - P--' ap _le _r _ -La _ mpe, V.: Gojitveni pristop pri pripravi dela za stro_j_ n_ o_ s_ ec _· n _ o ___ ____ _ 
• Pospeševanje vrstne pestrosti, s tem, da 
pospešujemo vse listavce. Jelko smo odstranjevali 
kot konkurente le, če je bila prisotna gnezdasto ali 
pa istočasno konkurent in zelo močno poškodovana 
zaradi jelenjadi. 
• Izrazita vejnata ali konična drevesa snU'eke 
puščama kot stabilizatorje sestaja kljub temu, da 
niso kakovostni. 
4 POSEBNOSTI IZVEDBE 
OZNAČITVE DREVJA ZA 
POSEK- PRIMER 
DEMONSTRACUE STROJNE 
SEČNJE NA JELOVICI 
Potek priprave dela je bil sledeč: 
l. Trasirati teoretično mrežo sečnih poti, ki se 
jo vidno označi . 
2. Polaganje teh poti v sestoj in odkazilo vseh 
dreves v ši1i.ni, ki jo zahteva stroj. 
3. Za odkazilo sečnih poti je bilo v drogovnjaku 
porabljene 0,8 dnine/ha, drevesa smo odkazovali 
le s pikami. 
4. Po označitvi drevja, ki bo posekana zaradi 
sečnih poti, pride na vrsto v pasovih med potmi 
izbiralno redčenje na osnovi sproščene tehnike 
gojenja gozdov. 
5. Označevanje drevja (konkurentov) za posek. 
Na željo izvajalcev smo drevo v prsni višini 
obkrožili z barvo, tako, da je vidno označeno z 
vseh strani. Na pan ju je klasična oznaka z barvo ali 
žigom. 
6. Za odkazilo izbiralnega redčenja je bilo v 
drogovnjaku porabljene 2,8 bruto dnine in okoli 6 
doz avstrijskega spreja na hektar. 
5 REZULTATI IN KOMENTAR 
5.1 50- let star smrekov drogovnjak 
odd 14 a, b, GE Jelovica 
Abieti - Fagetum prealpinwn typicum, nadm. višina 
1200 m: 
Skupna jakost odkazila je bila 32% na število, 
22% na lesno zalogo in 46% na desetletni dobni 
debelinski prirastek. 
Pri jakosti odkazila na lesno zalogo (22%) je 
potrebno ločiti odvzem konkurentov v sestoju - tu 
je bila intenziteta 14%, preostalih 8% je pomenilo 
odkazilo za sečne poti. 
Preg ledm ~.:a 1 : Stanje sestaja po socialnih položajih (kriterij = lesna zaloga) 
% Nadraslo Soraslo Podraslo m:.J/ha 
Iglavci 30% 62% 8% 456 
Li stavci 14% 67% 19% 4 
Skupaj 30% 62% 8% 460 
Preglednica 2: Odkazilo v primerjavi s številom dreves in lesno zaJogo sestaja pred redčenjem 
Št /ha Stanje sestoja Redčenje v sestoju Posek na sečnih poteh Posek skupaj 
m
3 
/ha pred redčenjem 
% % % 
S tevilo 1]68 405 23 165 9 570 32 
Lesna zaloga 460 64,6 14 36,7 8 101,3 22 
Pregkdnica 3: Odkazilo po drevesnih vrstah v primerjavi s številom in lesno zalogo sestoja pred redčenjem 
% S mre ka Jelka Bukev Jere bika Y% 
S tevilo Sestoj pred 78% 19% 2% 1% 100% 
1.768 
dreves/ha redčenjem 
Redčenje 92% 7% 1% - 100% 570 
Lesna Sestoj pred 81% 18% 1% 
-
100% 
460 
Zaloga redčenjem 
3 
m /ha 
Redčenje 95% 5% 
- -
100% 101 
Gozd V 62 (2004) 1 33 

Papler-Lampe, V. : Gojitveni pristop pri pripravi dela za strojno sečno 
Slika 1: Redčenje v 50-letnem drogovnjaku -število dreves/ha 
(\:S 
..c 
-........_ 
z 
180 ------- -------------------------·----------····------·-··-------·----·····------------: 
160 
140 
120 
100 . 
80 
60. 
40 
20-
0-
-20 
--------- - - . 1 
- ~- - - ~- " - ·~ ' - ·~ ~· • • ~·--T• 
1 
... -····-···-···-···· -· ··-··- ·····~~ 
1 
1 
- ------------------------ .. --------------------------------------------· _j 
_ j 
1 
i 
- -- --- -j 
. N ~~~ON V~~~ N V~~ O·~ 
____ ...", ____ _"",_ ____ ~-----=---C>I---c.I---~--N---N-----M---Ol-------ct:I--------C').-------CQ.---->:t.----~ 
PREMER {cm) 
Slika 2: Redčenje v 50-letnem drogovnjaku- m
3
/ha 
30 r-----------------------------------------------~ 
20 
ro 
~ 15 
1: 
o 
,...,1\:l "-'"\t "-~;. "-~ "-co '\-() '\-'\- ~ '"\t~ rV' ~1\:l ~'"\t ":>t>< "Jro "Jto ~ t-'l-
-5 -------------------- ----------------------
PREMER {cm) 
1!1 SEČNE POTI 
O IZBIRALNO REDČENJE 
O ŠTEVILO PO REDCENJU 
SEČNE POTI 
0 IZBIRALNO REDČENJE 
0 LZ PO REDČENJU 
5.2 80~ let star smrekov drogovnjak 
Površina::::: 10,90ha odd 14 a, 13, GE 
Jelovica 
Abieti - Fagetum prealpinum typicum, oxali­
detosum, lusuletosum, nadm višina 1200 m: 
Mlajši debeljak tvori skoraj čista smreka. Pri 
označevanju drevja za posek smo poleg kon­
kurentov odstranjevali predvsem močno poško­
dovane osebke, nevitalne in napadene od rdeče 
trohnobe. V tej starosti je pri redno negovanih 
sestojih razdalja med drevesi že tako velika, da 
je bil odvzem dreves zaradi sečnih poti zane­
marljiv. 
Preglednica 4: Odkazilo v primerjavi s številom dreves in lesno zalogo pred redčenjem 
Stiha ·stanje sestoja Redčenje v sestoiu Posek na sečnih poteh Posek skupaj 
m
3 
/ha pred redčenj em 
% % % 
S tevilo 770 146 19 13 2 158 21 
Lesna zaloga 702 82 12 9 1 91 13 
34 
GozdV 62 (2004) 1 

Papler-Lampe, V.: Gojitveni pristop pri pripravi dela za strojno sečno 
Slika 3: Redčenje v debeljaku - število dreves/ha 
200 
180 . 
160 - · - ······- ·····---- - - -- -· -- . 
140 . 
~ 120 
z- 100 
80 
60 . 
40 
20 . 
---=- ----=---- .. :== ! 
i 
•• · ······ ··· ··- - - •• --··- 1 
···- ·- ··-- ·-·-- - ·- ··- -······ - · - 1 
- -·- ··-······- ·····•··- • _., ____ v .. ~-..- •·- • ••[ 
1 
11 SEČNE POTI 
O IZBIRALNO REDČENJE 
Q ŠTEVILO PO REDČENJU : 
o +---~----~------~------------~=---------~~ 
3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 
PREMER (debelinske stopnje) 
Slika 4: Redčenje v debeljaku- m
3
/ha 
200 . ----- - ---- ---·- -------- - --------, 
180 
- - -·- ··- - ··-·· - --········-- ---·-! 
160 
140 
~ 
120 
..c. 
~ 100 
E 
80 
60 
40 
20 
o 
·- ··- -·· - ······- ··· --· -···-·· · ···-·-· . ......... ! 
i 
- ·--· - - ... _ .. _ _ _ « - ···-·; 
· • SECNE POTI 
1 
O IZBIRALNO REDČENJE 
le_ LZ PO REDCENJU 
3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 
PREMER (debelinske stopnje) 
5.3 Primerjava tabličnih in sestojnih 
vrednosti 
Komentar v 50 let starih drogovnjakih (pre­
glednica 5): Zaradi snegolomov so sestoji 
malopovršinsko pestri - deloma debelejši drogov­
njaki rahlega sklepa, deloma neredčeni tanjši 
drogovnjaki, po vsej površini pa vrzeli. Tekoči 
prirastek je v poprečju visok (v rahlem sklepu in 
na robu vrzeli močno debelinsko priraščanje in 
razslojevanje,v šibko redčenih predelih pa nizek). 
Porazdelitev premerov in srednji premer kažeta na 
prešibko redčenje v preteklosti. Pri izbiralnem 
redčenju smo odstranjevali konkurente s slabim 
vitkostnim razmerjem, zato je poprečen premer 
Gozd V 62 (2004) 1 
odkazanega drevesa šibek. Ker so sečne poti v 
mikrolokaciji izbirale obstoječe vrzeli in bližnje 
vlake, je delež odkazila zaradi poseka na le-teh 
re lati v no nizek. 
Komentar v 80 let starih sestojih (pre­
glednica 6): Debeljaki rahlega sklepa, ki pa kljub 
podpoprečnemu številu drevja/ha presenečajo z 
visoko lesno zalogo. Boljše vzporejanje med 
dejanskimi in tabličnimi vrednostmi bi dobili po 
lokalnih deblovnicah. Za sečne poti je bilo zaradi 
redke rasti potrebno odkazati le mininalne količino 
drevja. Zaradi precejšnje sproščenosti krošenj 
(normalen in rahel sklep) je bila jakost odkazila 
šibka. 
35 

Papler-Lampe. V.: Gojitveni pristop pri pripravi dela za strojno sečno 
Preg ledni ca 5: Primerjava tabličnih in sestojnih vrednosti 
(Halleyeve donosne tablice rastiščni indeks= 32, raven proizvodnosti= 3) 
Gorska smreka - starejši drogovnjak starost = 50 let 
P= 11,47 
SESTOJ REDČENJA 
ha 
Starosd Srednji 1 
S tevilo Temelj- Lesna Tekoči S tevilo Posek Srednji 
let premer drevja nica zaloga prirastek drevja bto premer 
cm dreves/ha 
m2 
3 3 
dreves/ha 
3 
cm 
m /ha m /ha m /ha 
Donosne 50 19,2 1768 50,3 431 15,4 719 98 ? 
tablice 
Sestoj 50 17,5 1767 47,8 460 22,0 571 101 15,5 
Jelovica 
odd 14 
Simulacija 65 25 1196 56,4 585 13,8 
llče~ 15 
let'"' 
* Obhodnjica: 15 let- zaradi višinskega prirastka 5 min dejstva, da bo število dreves v sestoju takrat doseglo tablično 
vrednost 
Preglednica 6: Primerjava tabličnih in sestojnih vrednosti 
Gorska smreka - debeljak, starost = 80 let 
P= 10,90 
SESTOJ 
ha 
Starost Srednji Stevilo Temelj-
let premer drevja nica 
1 1 
cm dreves/ha 
m2 
Donosne 80 30 869 60,8 
tablice 
Sestoj 80 28,2 771 54,7 
Jelovica 
odd 13,14 
Simulacija 105 37,2 612 66 
čez 25 
let* 
REDČENJA 
Lesna Tekoči Ste vilo Posek Srednji 
zaloga prirastek drevja m
3
/ha premer 
3 3 
dreves/ha cm 
m /ha m /ha 
712 12,3 222 95 ? 
702 11,6 159 91,1 23,7 
877 10,0 
* obhodnjica 25 let - zaradi višinskega prirastka 5 m in dejstva, da bo število dreves v sestoju takrat doseglo tablično 
vrednost 
6 VSEBINSKI POUDARKI PRI 
OZNAČEVANJU IZBIRALNffi 
REDČENJ ZA STROJNO 
SEČNJO 
- Pri izbiralnih redčenjih , kjer se prvič pojavi 
izvoz lesa iz gozda (druga redčenj a) , je po­
manjkljivo negovan sestoj lahko že tako labilen, 
da bi bila optimalna jakost odkazila glede na 
gozdne fonde in ekonomiko strojne sečnje preveč 
tvegana. 
36 
- Stojnost je na visokih platojih SZ Slovenije 
najpomembnejša, zato ji pri zamujenih izbiralnih 
redčenjih še izraziteje podrejamo tudi kakovost in 
ras tni pospešek (objekti so na nadmorski višini 
okoli 1200m). 
- Ob morebitni uvedbi strojne sečnje kot 
utečenega proizvodnega sredstva v gozdni 
proizvodnji, so predpogoj za uspešen razvoj 
sonaravnih sestojev pravočasni in močni ukrepi v 
gošči in letvenjaku (ugodno vitkostno razmerje, 
GozdV 62 (2004) 1 

pospeševanje drevesnih vrst s počasno rastjo v 
mladosti). 
- Ti ukrepi bi imeli za posledico drogovnjake 
z ugodno mehansko stabilnostjo in primernim 
poprečnim premerom odkazanega drevesa, ki bi bil 
tudi ekonomsko zanimiv. 
- Tehnologija strojne sečnje teži k čimbolj 
geometrijski razporeditvi kandidatov, vendar pa 
moramo s strokovno izbiro derevja za posek 
zagotavljati sonaravne oblike gozdov. Iz slovenskih 
gozdov ne smejo izginiti malopovršinsko raz­
nodobni gozdovi, šopaste strukture, minoritetne 
drevesne vrste, debelo, suho in plodonosno drevje 
ter ekocelice. 
GozdV 62 (2004) 1 
sečno 
7 VIRI PODATKOV ZA ANALIZO 
Lesna zaloga, število, povprečni prsni premer, 
tekoči prirastek sestojev na Jelovici : zgoščena 
mreža 4-arskih stalnih vzorčnih ploskev (za starejši 
drogovnjak: 12 ploskev;;: 849 dreves; za debeljak: 
8 ploskev= 246 dreves). Obdelava podatkov odsek 
II, ZGS, OE Bled. 
Označitev drevja za posek po debelini, 
drevesnih vrstah, vrstah in vzrokih sečenj: 
odkazilni manuali ZGS KE Bohinj, program 
TIMBER. 
- Površine sečno spravilnih polj in dolžine 
sečnih poti : geodetska izmera ZGS, OE Bled. 
37