Podliritek Zgodovina Jarenine v Slov. gor. in zajedno kmetskega stanu na Spodnjem Stajerskem. Gabrlel Majcen. ŁD»11».) Z odstranitvljo podložništva so uradi v graŠčinah nehali in na njili mestu nastali cesarski. Okrožni uradi so sicer ostali ter se skrcili na tri (v Bru.ku,| Gradcu in Mariboru), ali ustanovilo se je 19 okrajnih glavarstev s c. kr. okrajnimi glav/arji na čelu; treba je tudi bilo sodišč in davkeurij. Toda pri prvi obl;ki ni ostalo. 1852 se je c. kr. gubernij v Graidcu izpremenil v c. kr. namestništvo. 1855 se je sodstvo s politično upravo združilo, razdelitev v 3 okrožja in 19 polifčnih okrajev odstranila ter dežela razdelila. v 64 novih okrajev .(poleg Gradca) z istira številom uradov, katere so vodili okrajni predstojniki. 1808 pa se; je politična uprava zopet ločila od sodstva in ustanovila so se okrajna gj-ivarstva ter sodišča raznih inštanc, kakor še imamo danes. Jafrenina je pri vseh teh izpremembah svoje gosposke nižje inštance im«<n.a v Miariboru. Zakonu, tifočega se odveze kmetij, so naravno morali slediti drugi, kajkor lovski zakon, ki je lovsko pravico jzro6:.l o-bčinam, puste jo lo onim posestnikom, ki imajo najrannj 200 oralov neraztrgane zemljej, in. gozdni zakon, s kojim se je v varstvo gozdov njih posestnikom omejiila pi^vica, gospoda- riti ž njimi, kakor se jim ljubi, ter strogo zaukazalo, kako imajo ž njimi ravnaiti*) tudi je vlada občine podregala, da se občinski pašniki razdele med kmete; istotako se je, da bi zemljišcni davek bil kolikor le možno pravičiio razdeljen, zakonom določilo, da iznašaj 16%, od čistega* prinosfa, kateri svoti so še naj pribije ena tretjinka kat izvenreidna priklacia. Seveda je tudi bilo treba uravnati upravo občin; toda pri prvem ukrepu ni ostalo;* zadnjo in še danes veljavno obliko je občinska uprava dobila po državnemu zakonu leta 1862 in deželnem 1. 1865, po kojih občinskemu zastopu pripadja dvojni deloxrog: lastni in izročeni. V prvega spadai to, kar se občinskih inte^resov tiče neposredno, kakor upraiva občinskega premoženja, skrb za varnost osebe in imetka, za ohranitev občinskih cest in mostov, raznovrstna policija, izvršitev poselskega reda, ubožn^štvo i. dr.,- v drugega, kar je občinskemu zastopu izročeno od državnih oblasti, n. pr. nekatere vojaške, davčne in sodnijske stvari. Kakor vidimo, je občinski zastop že poleg Svojih dolžnosti krtrporacija velike važnosti, a ne manj vsled dainih mu pravic, kakor: da odpošilja zastopnike v krfajni Solski svet, v okfajni zastop (ustanovljen 1866), kateri pa zopet v okrajnem šolskem, svetu odOocuje večino, i. dr. K<>n6no naj je omfcnjeno, da se je v . smisltu ravnopravnosti vseh državljanov prenaredil tudi zakon o. vojni dolžnosti. 1827 so se roamreč nekaterim stanovom, n. pr. ptemenitašem in uradnikom, bile dovolilo izjerae, oziroma olajšave, tudi je število novincev bilo na dežele razdeljeno zelo neenako. To je moralo nehaJti; prost vojaške dolžnosti ie ostal le kmetski sin, ki je bil potreben za dom, in kdor se jo odkupil s svoto 1500 gld., s katerim denarjem se je poskrbel namestnik; toda ofdkup, se je bil moral dovof.iti; glede števila novincev se je za vsa dežele zautoazalo isto merilo in celo za nabor se jes* uveljavilo načelo ravnopravnosti, zahtevaie, dai vrsto, po kiateri se mlademiči pozivajo, dolo&uj žreb. ,1868 seyi je odpravil še odkup in 1882 so se izjeme in olajšave, v kolikor so ravino kmetakenm stanu v prid, še razširile. Z letom 1848 pa je tudi narodno vpragfanje prišlo na svet; povdarjalo se je, rda se nobenemu naro3u avstrijskemu ne more kratiti pravica, gojiti svojo narodnost, zlasti da se pripušča vsakemu, izobraževati se s pomočjo. svojega jezika. V tem smislu je ljudstvo slovensko poleg drugega tud!l zahtevalo, da bodi učni. jezik v njegovih ljudskih šolah slovenski. A še predno se je ta klic začul po naši domovini, je Slomšek bH povedal1 na ves glas, da nemška ljudska šola narodu našerau nei. daje potrebne izobrazbe, ter duhovnike in učitelje vzpodbujaJ in prosil, naj se-usmilijo ljudsit\a in mu v ponavljalnih nedeljskih šolah, ki so se bile začele že pod Marijo Terefzijo, v domačem jeziku dajejo on»h znanosti, ki jih je v navadnem kmetskem življenju neobhortno treba. In zares klic blagega Slomšeka ni ostal brelzuspešen. Tako je tudi nedeljska šo'.a v Jarenini pod dekanom Cepejem in naduciteliem Udlom postala plodonosna in je pred vsem ternp dejstvu pripisati, da so Bleivveisove ' Nov-vce in SlomŠekove Droblinice v prvi dobi izhajanja v tej župniji imele nenavadno mnogo pridnih bralcev. A tudi v liudski šoli se je obrnilo na bolje. Da bi tu slovenščina kraljevala, ' tega vlada sicer ni pripustila, pa<5 pa, da rabi kot ufini jezik, poleg kojega (toda ne pred 3. šolskim letom) je ufiiti • nemščino. Ljudska šola je potemtakem postala slovensko-nemška, tudi v Jarenini, kjer si'je dekan Cepe stekel s tem Še posebno zaslugo, da je. obisk mofino povzdignil; 1859 je ljudska šola štela 286, nedeljska 108 učencev. Istotako nam je na tem mestu omeniti, da so se po prizadevianju Slomšekovem 1859 'iz lavantinske škofije nemške župnife izločile ter jej zato priklopile tfovenske župnije Spod. Stajerja, ki so dotlej bile spadalo pod škofijo sekovsko;. s tem je tudi Jarenina stopila pod.Lavant. Z letom 1861 • je za Avstrijo napočila nova doba; blagi \Hadar je narodom svojim dal ustavo, to je pravico, po državnih in deželnih zborih udeleževati se zakonodajstva. Prva.leta so sicer potekla v brezplodnosti, ker so se -Madžari, hoteč iraeti svojo vlado, branili, odpošiljati zastopnike na Dimaj, in se je 1865 zborovanje ,,celo moralo začasno nstaviti; ali ko'se je po vojski leta 1866, po koji so Prusi Avstrijo iz kroga nemških držiav siloma izrinili, da na novo ustvarijo Nemčijo brez Avstrije in s svojo nadvladoi, bil z Madžari sklenil mir, vsled kojega se ,je naša država razcepila v dve polovici, se je v našem parlamentu tustran Litave začela doba, ki se z ozirom nn, število izdanih zakonov moro le primerjati z ono, ki je sledila leta 1848. Toda ^alibog nosijo ti zakoni večjidel pečat premofii nemškega liberalizma, ki kmetu, zlasti slovenskemu, ni bil nalcTonjen. Navesti moremo soveda le nekatere. (Dalie priliodnilfi.J