Pedagoški teiaj Ą LjubBjani (Konec.) Popoldne je predavala učiteljica Angela Vodetova o temi: »Težko vzgojljivi otroci.« Zdelo se je kakor, da v skladu z dopoldanskim predavanjem kaže globoko zajeto sliko zapuščenega, mučenega, siromašnega, razvajenega otroka, ki dela učiteljem toliko preglavic pri vzgoji. Z bogato izbiro primerov iz svoje prakse in Adlerjeve individualne psihologije je podala žive slike otrok, ki jih je življenje zlomilo na poti in obrnilo njih razvojno črto v asocialno ali celo antisocialno smer. Debata o predavanju je pokazala, kako živo učiteljstvo čuti potrebo po razglabljanju tega problema, ki ga je predavateljica vsestransko in temeljito obdelala. Debaterji so navedli nekaj primerov iz svoje prakse, ki so potrebni teoretske razjasnitve, t. j. vprašanje okolja, v katerem otrok živi, bolezni na živcih, kakor histerije, lažnivosti, kazni itd., na katere zadeva učitelj pri svojem delu. V petek 21. avgusta je predaval profesor Jakob Šolar o snovi: »Vzgojni pomen pouka slovensl^ega jezika.« Predavatelj je naslonil svoja izvajanja na naslednje misli: Meščanska družba je govorila in mislila nemški, zato naša inteligenca ni ustvarila uglajenega izobraženega govora. Tudi danes peša volja za ustvaritev lepega jezika. V uradih, časopisih in celo knjigah ter med mladino se rabijo oblike, ki niso naše ne po duhu ne po obliki. Naloga jezikovnega pouka je vzbuditi v mladini ljubezen do čiste slovenščine, voljo, da jo olepša in obogati ter s tem tudi vzbudi narodni ponos. Važen je prehod iz narečja v književni jezik. Nikdar ne uvajati v šolo šolskega jezika! Otrok naj govori prirodno v svojem narečju, ki je prva izrazna oblika in se počasi navaja na književni jezik. V debati so ¦učitelji praktiki pokazali na težkoče, ki jih ima uvajanje novega načina izgovarjave »1« pri čitanju v elementarnem razredu ter gorenjskega naglasa v krajih, kjer je ljudstvu popolnoma tuj, štetja v šoli itd. Končno se je ugotovilo, da bi bili potrebni pokrajinski abecedniki, ker narečje naj bi bilo izhodišče v pouku govora in čitanja. Tudi čitanke bi moral pregledati strokovni odbor, da bi bile jezikovno enotne. Predavanje je bilo tako bogato po mislih, da je vzbudilo pri navzočih celo vrsto novih problemov, ki so s tem v zvezi in so bili hvaležni predavatelju, da je nakazal smer, v kateri naj se rešujejo vprašanja jezikovnega pouka. Med predavanjem je prišel v dvorano ggoosspod banski šolski nadzornik Ivan Štrukelj, kkii  gga je po predavanju pozdTavil vodja tečaja ČČooppič. Gospod nadzoTnik se je opravičil, da rraaddi preobloženosti z delom ni mogel sodelovvaatti na tečaju, želi pa vsem najboljši uspeh. Popoldne je predavala prefesorica Dora VVuudnikova o vprašanju: »»Delo kot vzgojni in metodični princip.« V svojem filozofskem poglobljenem jezikkuu  nam je predavateljica podala psihološko, ppeeddopsihološko, pedagoško in metodično izddeellan odgovor, kako naj delo, ki je izraz narraavvne otrokove aktivnosti, vzgojitelj izrabi pprrii  izoblikovanju otrokovih telesnih in duševnniihh sposobnosti. Preko subjektivnega in objektivnega vrednnooččenja cilja pri pouku in delu je pokazala pprreedavateljica, kako naj se polagoma razvviijjaa pri otroku sposobnost, da preide od hetteerronomnega k avtonomnemu postavljanju cciilljja k svojemu udejstvovanju. Nova šola mora z vsemi silami podpirati pprriirojeno otrokovo aktivnost in jo usmeriti kk  višjim kulturnim vrednotam v duhu pogglloobljene socialnosti. Splošno odobravanje je pokazalo, da je zznnaala predavateljica izoblikovati in podati ssvvooje misli na sprejemljiv način. ..  V soboto, 22. avgusta dopoldne je preddaavvala profesorica Anica Černejeva o temi: »Načela moderne metodike.« V svojem dve in pol ure trajajočem preddaavvanju je podala predavateljica prosto na ppoossebno prikupen način svoje globoko utemmeelljene nazore o načelih moderne metodike. Vsako načelo je osvetlila iz psihološkega, pprreedmetnega in metodičnega vidika, da so mmoorali izreki »Iz življenja za življenje«, in nnaaččela življenskosti, prostorne in psihične bblliižžine, domačnosti, domorodnosti, prigodnossttii,, celotnosti, aktivnosti, spontanosti in sammoodelavnosti biti vsakomur jasni. Pred debato je predavateljica podala še ssiinntezo svojega dolgega predavanja, da so debbaatterji imeli lažji pregled in da se je debata kkoonncentrirala na glavne točke obširne snovi. Razgibana debata je odkrila, kako težko jjee  učitelju v sedanji šoli, ki trpi pod težo uupprravnega birokratizma, didaktičnega materriiaallizma, gospodarskih neprilik, praktično izvvaajjati gornja načela. Izobraženo in s čutom odgovornosti za ssvvooje pedagoško dclo prežeto učiteljstvo bo zznnaalo kljub vsem neprilikam korak za korakkoom uveljaviti idealno zamišljena načela novvooddobne metodike tudi v naši šoli. Malo zasslluugo pri tem i-ma gotovo tudi sedanji pedaggoošški tečaj. Popoldne je predaval univerzitetni profesor dr. Karel Ozvald o temi: »Šolstvo v Nemčiji.« V svojem predavanju je predavatelj nanizal vtise, ki jih je prinesel s svojega letošnjega potovanja po Nemčiji. Po načelu, da z opazovanjem tujine dobimo merilo za svoje delo, je skušal v stiku z zastopniki nemške pedagogike spoznati sedanje stanje pedagoške teorije in prakse v Nemčiji. Bil je v Berlinu pri E. Sprangerju, ki odide za eno leto na Japonsko, pri prof. P. Petersenu v Jeni, pedagoški Meki, kjer je deloval nekaj desetletij W. Rein, glavni zastopnik Herbartove pedagogike, ki se je po mnogih učencih iz naših krajev uveljavila tudi pri nas. Petersen je ustanovil posebno poskusno osnovno šolo pri univerzi, na kateri poučuijejo univerzitetni učenci. Način pouka v tej šoli je svojstven ter je znan pod imenom jenski načrt (Jenaplan). V Miinchenu si je predavatelj rJgledal razstavo »Volk und Schule«, ki obsega 70 sob in je posvečena Fiihrerju, državi, Miinchenu, učitelju in mladini. Služiti ljudstvu je namen vzgoje. Srednja šola ni napredovala v zadnjih letih, ter je ostala izobraževalnica, ki nosi s seboj vse breme tristoletnega kulturnega razvoja in zato ne more slediti v razvoju duhu časa. Prrofesor Čopič Venceslav je poročal »O šolstvu na Češkoslovaškem.« Na podlagi opazovanja je poročal o gigantskem naporu slovaškega naroda, da dvigne ravan svojega šolstva na višino drugih evropskih prosvetljenih narodov. Ne samo nove stavbe, temveč tudi način dela v šoli, kaže stremljenje slovaškega učiteljstva, da dvigne šolstvo, ki je že danes na visoki stopnjl V Zlinu je Bata v dobrih dvajsetih letih ustvaril največje industrijsko ipodjetje, ki je doseglo višek produktivnosti radi mehanizacije in racionalizacije dela. Princip delitve dela in ekonomične izrabe prostora in časa se je prenesel tudi na šolsko in vzgojno delo. Podjetje vzgaja v posebnih zavodih svoje va jence, da je to obenem velika vzgojevalnica, ki stremi postati vzor in sistem za sedanjo dobo za vse šolstvo in vse javno življenje. Idejni voditelj reformnega šolstva je dr. V. Pfihoda, ki vodi delo na vseh reformnih šolah v Češkoslovaški. Udeleženci ekskuizije pa so imeli v Brnu priliko, da so se lahko udeležili zborovanja učiteljev na reformnih šolah iz vse Češkoslovaške in se tako spoznali z reformatorji češkoslovaškega šolstva in njih idejami. Pri pouku je izvršena racionalizacija in delitev učnega in vzgojnega dela. Od desetega leta, t. j. po dovršenem tretjcm šolskem letu obiskujejo učenci predmetni pouk pri poedinih učiteljih, ki so v svojih kabinetih, kjer imajo dovolj učil na razpolago. Duh svobode, prirojena aktivnost in samozavest, ki vlada med narodom, je značilen tudi za razmerje, ki vlada v šoli, da se vidi tudi v tem primeru, da šola ne more preko kulturnih prilik, v katerih ljudstvo živi. Hus, Komensky, Masaryk so veliki učitelji naroda, ki zna ceniti njih delo in jim sledi; zato pa tak napredek na vseh področjih. Profesor dr. Ozvald se je po predavanju v imenu Pedagoškega društva zahvalil vsem za sodelovanje. Profesor Čopič, vodja tečaja, je v. kratkem očrtal delo v tečaju, se zahvalil udeležencem kakor tudi predavateljem za trud. Značilno je, da je število poslušalcev rastlo, ker je bilo vseh navzočih prvi dan 180, drugi 198, tretji 207, četrti 222, peti 217 m še zadnji dan dopoldne 220 in še popoldne, ko se je že nekaterim mudilo na vlak 204. Večina. je bila mladih učiteljev oziroma učiteljic. ki jih je bilo približno 2A- Ob zaključku se je izvedla med udeleženci anketa o tečaju samem. Splošno izražajo zadovoljstvo z načinom dela v tečaju in želijo, da bi se vršili vsako leto v Ljubljani in v Mariboru. Zavzemajo se za praktična in teoretična predavanja, ki pa naj bi bila primerna splošni izobrazbeni stopnji učiteljstva in zakoreninjena v naših razmerah. V. Č.