Velenje Sp Do 35 LIST 1996 illllHlfSoštanJ) 9000623.1 OBČINE SR fi I S COBISS • ra 2 STE' Občim Šoštanj Kulturno Akademijo v počastitev Prešernovega dne, ki bo na predvečer praznika, v sredo, 7. februarja, ob 18. uri v Domu kulture v Šoštanju Gostinstvo Turizem Trgovina d.o.o. Kersnikova 11, 63320 Velenje tel.: (063) 855-336 fu:v: (063) 855-350 NAPOVEDNIK stran 2 Javnomnenjska raziskava Podpora novi občini stran 3 Blagoslov zvonov Prisotna Peterle in dr. Kramberger strani 4 Glejmo s srcem! Nastop slepili in slabovidnih stran 8 Občinska hiša Mogočna in hkrati preprosta ŠOŠTANJ Uvodnik topamo v mesec, v katerem Slovenci kot eden redkih narodov na svetu praznujemo kulturni praznik. Radi poudarjamo našo visoko kulturno' zavest, resnici na ljubo pa moramo priznati, da naša ravnanja pogosto niso v skladu z njo. Letošnja kulturna akademija v Šoštanju je namenjena vsem generaciijam in vsem sredinam. Tako bodo na odru nastopdi mlajši in manj mladi predstavniki,od osnovnošolcev do upokojencev, vseh krajevnih skupnosti naše občine. Vprašanje pa je, če nas lahko sam kulturni praznik in proslava naredita za kulturen narod in kulturne posameznike. Poskušajmo torej zadržati v sebi nekaj zanosa “kulturnih dni”. Življenje bo lepše, če nas bodo v vsakdanjih stikih z ljudmi, ki nas obkrožajo, vodile strpnost, potrpežljivost in želja po medsebojnem razumevanju. U. M. 11. febrnar - svetovni dan bolnikov Pred tremi leti je papež Janez Pavel II. razglasil 11. februar, praznik Lurške Matere božje, za svetovni dan bolnikov. Tega dne se namreč spominjamo prvega prikazanja Marije Bernardki v Lurdu leta 1858. Lurd je danes romarsko središče sveta tudi za bolnike. Mnogo bolnih je že bilo ozdravljenih ob obisku tega svetega kraja v južni Franciji. Prav zaradi tega je papež izbral 11. febru- ar za dan bolnikov. Osrednja slovesnost praznovanja je vsako leto v drugem Marijinem romarskem središču. Glavna proslava letošnjega dneva bolnikov bo v Guadelupi v Mehiki. Papež Janez Pavel II. je za letošnji dan bolnikov napisal poslanico pod naslovom: Bolni naj zaupajo napredku medicine. Jože Pribožič Dopisujte v List občine Šoštanj Knjižnic:; Velenje Titov trg 5 63320 Velenje 12** 31J SREČANJE ZADREZNIKOV V GABERKAH tevilne udeležence 34. srečanja slovenskih kmetov med Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina in Kmetijsko zadrugo Tolmin je v Gaberkah pričakala skrbno urejena dvorana Gasilskega doma in prijazni domačini. Na okrogli mizi so govorili o težavah kmetov živinorejcev obeh zadrug. Tema je bila nadvse zanimiva tudi za nas, ki smo v kmetijstvu le posredno. In prav prepričati širšo slovensko javnost, da se Slovenci kmetijstvu ne moremo in ne smemo odreči, je namen takih okroglih miz, ki jih prenaša tudi nacionalni radio. Poleg tega naj bi jim prisluhnili politiki, ki kreirajo kmetijsko politiko, s katero sedaj kmetje ne morejo biti zadovoljni. Zaskrbljene obraze je po okrogli mizi razvedril vesel kulturni program. Ubrano nam je zapel Oktet iz Zavo-denj in milo so zvenele citre gospoda Kneza. Do solz smo se nasmejali kratki burki Petra Rezmana V ordinaciji, ki so jo izvedli člani gaberške Kulturnice. Nato so se na plesišču pari vrteli vse do zgodnjih jutranjih ur. MaM Valentinovo Valentinovo je na zahodu zelo priljubljen praznik, ki se zadnja leta uveljavlja tudi pri nas. Za svojega so ga vzeli predvsem zaljubljenci, prijatelji in vsi, ki se imajo radi. Na ta dan osebam, ki jih nosimo v srcu, podarimo cvetje, voščilnico ali drobno darilo. Sv. Valentina, ki goduje 14. februarja, pa poznamo tudi Slovenci. Včasih je prinesel ključ do korenin in so mu zato pravili prvi spomladin. V tem obdobju se iz zimskega spanja že začne prebujati narava. U. M. O pustu so zrele neveste, o postu pa preste, pravi slovenski pregovor. zvezi s pustom je predvsem čas norenja in zabave, veliko šeg, navad, zato nam da maska sicer drugo, a verovanj, preroko- časovno omejeno identiteto. Z njo vanj, rekov, pesmi se nam odpirajo pota do svobod-in seveda jedil. Maskirali so se že naši daljni predniki. Poznamo več vrst mask. Nekatere nekaj predstavljajo, druge skrivajo, pod tretjimi pa si človek kar privzema novo osebnost. Za nas je pustni čas nega obnašanja. Maskiranci lahko sebe. Ko pa maske snamemo, se te pojemo, kričimo, brundamo, psu- naše razposajenosti prekinejo, jemo, zafrkavamo druge in Zveze med stvarnostjo in prav-nekaznovano nadlegujemo ljudi ljičnostjo je konec, okrog Zato si za pusta nikar ne pozabite nadeti maske, bodite razposajeni in veseli. Pa dobre krofe naredite, saj brez njih ne more v Sloveniji miniti noben pust. ■ ? '' ■ V u. M. CINA ŠOŠTANJ Zn»k d»! ««v te TA POSTA-OBČINA ŠoStam, U//1 TT P"i09*-wtKlno»t “1 številka: U-I-2M/95 Datum: 21.12.1 #95 Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Krajevne skupnosti Šoštanj za oceno ustavnosti in zakonitosti na seji dne 21.12.1995 1. Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti petega odstavka 8. člena Statuta občine Šoštanj (Uradni list RS, št 38/95) se zavrne. 2. Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 49 člena istega statuta se sprejme 3. Do končne odločitve se izvrševanje določbe iz druge točke tega izreka zadrži. Obrazložitev 1 Predlagateljica izpodbija obe v izreku tega sklepa navedeni določbi občinskega statuta Glede prve navaja, da je Krajevna skupnost Šoštanj po sedanjem stanju pravna oseba in hoče to tudi ostati, Statut Občine Šoštanj pa določa, da krajevne skupnosti v občini nimajo statusa pravnih oseb. Po stališču pobudnice odločitev o statusu krajevnih skupnosti ne more biti v pristojnosti sveta občine v postopku sprejemanja občinskega statuta, temveč mora taka odločitev temeljiti na predhodno izraženi volji krajanov na zboru krajanov. Pobudnica ne sprejema odločitve, vsebovane v izpodbijani določbi Statuta, dokler takšna odločitev ne bo predhodno sprejeta na zboru krajanov Glede druge izpodbijane določbe, ki določa, da krajevni svet imenuje zbor občanov krajevne skupnosti, potrdi pa svet občine, pa pobudnica meni, da nasprotuje 109 členu Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, št 7/94 odi. US, 33/94 m 61/95 - odi. US), ki določa, da se za volitve članov sveta krajevne skupnosti smiselno uporabljajo določbe zakona, ki veljajo za volitve v občinski svet zanje pa veljajo volitve z neposrednim in tajnim glasovanjem. 2. Pobudnica predlaga razveljavitev izpodbijanih določb, do končne odločitve Ustavnega sodišča pa zadržanje njunega izvrševanja. 3. Ustavno sodišče je v postopku preizkusa pobude ugotovilo, da so procesni pogoji iz 25. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) izpolnjeni. 4. V postopku preizkusa pobude glede petega odstavka 8. člena Statuta Ustavno sodišče ugotavlja, da je zakonodajalec v 19. členu Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odi. US, 45/94 - odi. US, 57/94, 14/95 in 20/95) odločitev o pravnem statusu morebitnih krajevnih skupnosti ali drugih ožjih delov občine izrecno prepustil statutu občine. Za odločanje o tem vprašanju ni predpisal poprejšnjega ugotavljanja volje krajanov. Zato ni v neskladju z omenjenim zakonom določba Statuta, ki je uredila pravni status krajevnih skupnosti. Ker krajevna skupnost ni ustavna kategorija, lokalna samouprava pa se izvorno izvršuje v občini kot temeljni Pobuda za preizkus ustavnosti in zakonitosti petega odstavka 8. člena Statuta je torej očitno neutemeljena in jo je bilo zato treba zavrniti. 5. Člen 49. Statuta v drugem odstavku določa, da krajevni svet (kot organ krajevne skupnosti) imenuje zbor občanov krajevne skupnosti, potrdi pa ga svet občine. Za to določbo bi se lahko pokazalo, da je v neskladju z Zakonom o lokalnih volitvah, ki v določbi 2. člena med drugim predpisuje, da se tudi člani svetov krajevnih skupnosti volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice n Zato je Ustavno sodišče pobudo za preizkus ustavnosti in zakonitosti te izpodbijane določbe Statuta sprejelo in jo poslalo občinskemu svetu v odgovor (28. člen ZUstS). 6. Po prehodni določbi Statuta (četrti odstavek 128. člena) morajo krajevne skupnosti do 31/12-1995 imenovati krajevne svete. Taka imenovanja (in njihova potrditev) po izpodbijani določbi bi terjala delo in stroške, a bi se lahko po končni odločitvi Ustavnega sodišča izkazala kot odvečna; tudi od krajanov bi to v takem primeru terjalo dvakratno dejavnost po različnih postopkih za oblikovanje organa krajevne skupnosti, kar bi upravičeno vzbujalo njihovo nejevoljo. To ocenjuje Ustavno sodišče kot škodljive in težko popravljive posledice morebitne nezakonitosti izpodbijane odločbe. Zato je ugodilo predlogu pobudnice za začasno zadržanje izvrševanja te določbe. Taka odločitev je primerna tudi zaradi sklepa Ustavnega sodišča o zadržanju izvršitve 109. člena Zakona o lokalnih volitvah, zaradi katerega začasno tudi volitve v krajevne sveta niso izvedljive. 7. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega in tretjega odstavka 26. člena ter 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Prvo točko izreka je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema (proti sta glasovala sodnika Krivic In Ude), drugo točko izreka s sedmimi glasovi proti dvema (proti sta glasovala sodnika Jambrek in Šturm), tretjo točko izreka pa s šestimi glasovi proti trem (proti so glasovali sodniki Jambrek, Šturm in Zupančič). Sodniki Jambrek, Krivic In Ude so dali delno odklonilno ločeno mnenje, sodnik Šturm’ pa je dal pritrdilno ločeno mnenje. Predsednik dr. Tone Jerovšek JAVNOMNENJSKA RAZISKAVA 0 LOKALNI REFORMI STEKLIM ZE M PODROČJU OBČINE ŠOŠTANJ Steklina, ki se širi preko virusa s toplokrvnimi živalmi, je zajela tudi območje občine Šoštanj. Občina Šoštanj resno opozarja vse lastnike psov, mačk in drugih domačih živali, naj povečajo kontrolo nad njihovim gibanjem. Najpomembnejše je, da jim preprečijo stik z glavnimi prenašalci stekline, to je z lisicami. Odlok bivše občine Velenje o kontumacu je še vedno v veljavi. Bodite previdni, ne spuščajte psov in onemogočite jim prosto gibanje. Lastniki, ki še niste dali psov cepiti proti steklini, storite to takoj! Vse občane opozarjamo, naj resno upoštevajo določila odloka o kontumacu. Ob vsakem nespoštovanju odloka bodo izvedene sankcije. Občina Šoštanj •««•••••»•••a J avnomnenjska raziskava je bila izvedena telefonsko med naključno izbranimi prebivalci Šentvida, Belili vod, Zavodenj, Topolšice, Gaberk, Lokovice, Florjana, Raven in Šoštanja. Anketiranci so odgovarjali na naslednja vprašanja: Vr.M. (1 ) TLC. (4) Pe.F. (0 ) Me.B. (28 ) Na.M. (12) AJ DAJ L JE 1. Občina Šoštanj vztraja pri ostrih stališčih delitvene bilance z mestno 2. Če bi danes volili župana občine Šoštanj, koga od naštetih bi volili? občino Velenje, zato bodo pogajanja trajala vsaj eno leto. Ali naj Možni odgovori: Bogdan Menih, Matjaž Natek, Franc Pečovnik, Občina Šoštanj popušča, da bi ta pogajanja pospešila? Cvetka Tinauer, Marjan Vrtačnik, nikogar od naštetih (potem koga?), nikogar Mednarodno srečanje častnikov NE VEM (8.93%) NE (12.80%) DA (78.57%) soboto, 27. januarja, se je na Golteh odvijalo 2. mednarodno in 5. državno srečanje častnikov Slovenije v smučanju in streljanju. Tekmovanja seje udeležilo preko 50 tričlanskih ekip iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške. Italije, Madžarske, Švice, Združenih držav Amerike in Slovenije. Pokrovitelj tekmovanja je bilo Ministrstvo za obrambo. Predsednik prireditvenega odbora minister Jelko Kacin pa je udeležence gostil že na predvečer samega tekmovanja na za nekatere še bolj privlačnem družabnem srečanju v Topolšici. Prisotnim je dobrodošlico med drugimi izrazil tudi šoštanjski župan dr. Bogdan Menih. V. M. v 3. Ali je bilo prav, da se je občina Šoštanj osamosvojila? H sreda, 7. 2., ob 18. uri - Kulturna akademija in otvoritev likovne razstave Ivana Kolarja v Kulturnem domu v Šoštanju • nedelja, 18. 2., ob 13. uri - Pustni sprevod z zaključkom na Trgu bratov Mravljakov v ® sreda, 21. 2. - Pokop pusta v Šoštanju • nedelja, 25. 2., ob 15. uri - Humanitarna prireditev slepili in slabovidnih v kinodvorani v Topolšici • Planinsko društvo organizira: sobota, 10. 2. - Matjažev pqjiod na Peco sobota, 24. 2. - pohod na Celjsko kočo in Svetino Občinski odbor SDSS Šoštanj sklicuje v torek, 6. februarja 1996, ob 18. uri letno konferenco, na kateri bodo socialdemokrati pregledali svoje delo v preteklem letu in določili izhodišča in naloge za to leto. Seveda se bodo takoj zaceli pripravljati na volitve v državni zbor, ki bodo v zadnji tretjini tega leta. SREDA, 31. JANUAR 1191 STRM Blagoslov zvonov pri Sv. Antonn v Skornem N a Antonovo nedeljo, 14. januarja 1996, se je v Skornem zgodil dolgo pričakovani dogodek, ki je pomenil tudi zaključek nabiralne in delovne akcije krajanov, še posebej ključarjev cerkvice Sv. Antona v Skornem, za nakup treh novih zvonov in ureditev potrebnega zvonenja v zvoniku. Mariborski škof dr. Franc Kramberger je, v družbi g. župnika Jožeta Pribožiča in drugih duhovnikov, blagoslovil nove zvonove. Pred dvigom zvonov v zvonik pa so po stari navadi lahko po njih, prvi za škofom, pozvonili tudi botri: Mešičevi, Milan Skornšek, Jože Polak (zvon teže 140 kg, posvečen Antonu Martinu Slomšku), Valentin Podvratnik in za SKD Šoštanj Lojze Peterle (zvon teže 240 kg, posvečen sv. Jožefu delavcu) ter Martin Vrabič (zvon teže 500 kg, posvečen sv. Antonu Puščavniku). Obred in slovesno somaševanje sta privabila okrog tisoč ljudi. Med njimi prav gotovo velja omeniti župana občine Šoštanj g. dr. Bogdana Meniha. Kot je zvonenje zvonov pri Sv. Antonu že dvakrat skoraj zamrlo, ker so zvonovi šli, razen enega, skupaj z vojno vihro, tako je to zvonenje vedno vabilo ljudi treh župnij, zdaj tudi občin (Šoštanj, Mozirje, Šmartno ob Paki), k različnim dogodkom, veselim ali žalostnim. To je bilo večkrat poudarjeno pri obredu posvetitve in med sveto mašo. Po maši je bila pred cerkvijo značilna pogostitev - agape (vino, kruh), ki je večino ljudi zadržala v prijateljskem razgovoru ali petju kar nekaj časa. Veliko vlogo, da se je omenjeni “dogodek” zgodil, ima gotovo g. župnik Jože Pribožič, ki je tudi bdel nad celotno akcijo in organiziral naročilo in nakup zvonov v livarni Feralit v Žalcu. PeTur JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje__________________ OBVESTILO V vsakoletnih načrtih poslovne politike LB SB Velenje d.d. je ustvarjanje zaupanja in zadovoljstva med komitenti eden izmed tistih ciljev te politike, na katerih gradimo vse ostale aktivnosti. Da ti cilji ne bi ostali zapisani le na papirju, dokazujemo s tem, da smo takoj v začetku novega leta spremenili odpiralni čas naše v ekspoziture v Šoštanju, ki od 1. 1. 1996 dalje posluje tudi ob sobotah od 7.00 do 12.00 ure. Ekspozituram Rudarska in Mozirje, ki so ob sobotah poslovale že v preteklih letih, se je torej v letu 1996 pridružila tudi ekspozitura Šoštanj. Prepričani smo, da bo ta odločitev naše in vaše banke v sprejeta z zadovoljstvom, posebej med občani Šoštanja in njegove okolice. Lojze Peterle, predsednik SKD: Kar se je danes zgodilo pri Svetem Antonu, se je v zadnjih letih zgodilo marsikje v Sloveniji, namreč da so farani poskrbeli, da so zvonovi zopet v cerkvi. To so svečani in pomembni dogodki. S tem se vzpostavlja stanje, ki je nekoč že bilo, pa so potem vojne vedno znova jemale zvonove na Slovenskem. Mislim, da se nam danes v novonastujajoči Evropi tega ni bati, in da bodo novi zvonovi zvonili še dolgo. 7, današnjim dogodkom se je izkazala naša privrženost tradiciji, naši kulturi, nečemu, kar že stoletja obstaja in bo živelo še naprej. Zelo sem vesel, da sem lahko prisostvoval temu svečanemu dogodku. Dr. Franc Kramberger, mariborski škof: Posvetitev novih zvonov je vedno dogodek, ne samo za duhovnika in dušne pastirje, ampak za celotni kraj. Tako je tudi današnja blagoslovitev novih zvonov pomembna za celotno okolico cerkve Svetega Antona. Zopet smo pridružili velikemu kulturnemu in verskemu bogatstvu nekaj našega, nekaj svojega. Prepričan sem, da bodo ti trije zvonovi razodevali ljubezen in spoštovanje tukajšnjih vernikov do bogate dediščine, ki so jim jo zaupali njihovi predniki. 17. januar - licitacija domačih suhomesnatih izdelkov »atum v naslovu je god sv. Antona Puščavnika in pri Sv. Antonu v Skornem tradicionalna licitacija domačih suhomestnatih izdelkov. Ob 15.30 uri se je v cerkvi začela sveta maša, ki je še posebej posvečena godovnjakom in sv. Antonu, ki je tudi zavetnik živine. Po tradicionalni navadi so kmetje in drugi, ki imajo živino, k maši prinesli domače suhe salame, klobase, posušene svinjske krače in podobno ter jih odložili v posode pred oltarjem. Po maši se je tisti del ljudi, ki so uspeh priti v polno cerkev, preselil ven, kjer sta cerkvena ključarja oznanila začetek licitacije. Izklicne cene so bile različne, največkrat okrog 500 SIT za kos. Tiste končne, izlicitirane pa precej višje. Bilo je precej smeha, vsi namreč jemljejo to zadevo bolj za šalo kot zares. Vseeno so se prodali vsi prinešeni izdelki. Nekateri potencialni a pretihi kupci so odšli hrez “malice”. Tisti pa. ki so kaj kupih, so v bližnji mežnar-iji dobili kruh od gospodinj in “če je krača kuhana, je malica tu.” Celoten izkupiček licitacije je namenjen izključno vzdrževanju cerkve! Na svidenje prihodnje leto! PeTur Slovenski krščanski demokrati občine Šoštanj - boter zvonu sv. Jožefa delavca h zbiranju prispevkov za nove zvonove pri Sv. Antonu v Skornem, smo v občinskem v odboru SKD Šoštanj čutili, da se ta akcija nekako dotika tudi nas. Zakaj? Zvonovi niso samo verski simbol, ampak tudi simbol kulture našega naroda. Ker smo s krajani Skornega precej povezani in ker menimo, da je smiselno puščati za nami trajne simbole, smo na enem od v sestankov izvšilnega odbora OO SKD Šoštanj soglasno sklenili, da z ustreznim finančnim vložkom pristopimo k nabiralni akciji kot boter zvonu sv. Jožefa delavca, težkem 240 kg. Da je bila naša odločitev primerna, smo izvedeli od naših članov na terenu, še posebej pa smo bili veseli in prepričani o pravilni odločitvi, ko so se našemu vabilu na slovesnost ob posvetitvi zvonov takoj pritrdilno odzvali predsednik SKD g. Lojze Peterle, glavna tajnica SKD ga. Hilda Tovšak in dr. Borut J. Sommeregger iz vodstva SKD. Omenjeni gostje so se po zaključku slovesnosti še nekaj časa zadržali v pomenku z ljudmi in obljubili, da bodo med tako vesele ljudi radi prišli tucb ob kakšnem drugem dogodku. v za SKD Šoštanj predsednik Peter Turinek si veliko govorijo o uspešni in prijazni šoli. Pri nas to poizkušamo tudi uresničevati. Koliko nam to uspeva, bodo povedali učenci in njihovi starši. Z nenehnim spremljanjem in uvajanjem novitet v pouk in medsebojne odnose, imamo vtis, da smo dosegli že dobre rezultate. Nove oblike dela ne izpolnjujejo le učencev. Ob njih in z njimi “rastemo”tudi učiteljice. V letih, kar smo začeli uvajati novitete, so nastali zanimivi in koristni projekti, ki niso sami sebi namen. Večino projektov smo predstavili na raznih tekmovanjih, natečajih ali samostojnih predstavitvah v šoli in izven nje. Učenci četrtega razreda se letno predstavijo s samostojno predstavitvijo raziskovalnega dela v Termah Topolšica. Turistične teme so učencem blizu in se že kot majhni pripravljajo na delo v bodočnosti. Zelo dobro se zavedamo, da živimo v turističnem kraju. Ob pridobivanju znanja so nastali tudi: prospekt izletniških točk, otroška igra “Gremo na izlet”, trije različni spominki. Zelo natančno smo spoznali in začeli ceniti svoj kraj in življenje v njem nekoč in danes. Vzporedno s pridobivanjem novih znanj, učenci razvijajo tudi svoje kulturne in športne sposobnosti. Na šoli se izpopolnjujejo in veselijo v likovnih, literarnih, glasbenih, plesnih in športnih dejavnostih. Takšno delo, prijazni odnosi, aktivnost naših možganov, motiviranost za delo, timsko delo in realno sodelovanje s starši, krajem in širšo okolico, so garancija za uspešno in prijazno šolo. Jana Fenko POSTALI SMO SOLARJI Pričetek šolanja je za otroke zelo pomemben življenjski korak. Ponavadi ga spremljata strah pred neznanim in negotovost. Zato je moja prednostna naloga v prvem razredu približati šolo učencem na čimbolj zanimiv in prijazen način. Doseči želim, da učenci vzljubijo šolsko delo in da radi prihajajo v šolo. Zato pri pouku uporabljamo veliko didaktičnih pripomočkov in iger. Učenci pa dobijo tudi možnost za samostojno delo in raziskovanje. Že v prvem razredu se počasi uvajamo v projektno učno delo. Naši projekti so seveda manj zahtevni. Veliko pomoči in podpore pa nudijo tudi starši, saj je njihova pomoč v tem obdobju nepogrešljiva. Ko je to doseženo, potem sam po sebi pride boljši učni uspeh. Učenci se z veliko večjim veseljem naučijo brati in pisati. Pri delu so vztrajnejši in se močno trudijo, da bi ga dobro opravili. Tanja Permanšek TUDI RADOVEDNI SMO! V naš učni načrt redno vnašamo tudi pouk naravoslovnih dejavnosti. Otroci so po naravi zelo radovedni, zato je prav, da jim omogočamo razvijati spretnosti in navade, potrebne za raziskovanje, eksperimentiranje in ustvarjanje občutka za svet okoli sebe. Tako smo se lotili različnih tem: vreme, sonce in senca, zdrava prehrana, zvok, prst v naši okolici. Čeprav je pri načrtovanju takega dela potrebne mnogo učiteljeve iznajdljivosti, je ob končnih rezultatih vedno dober občutek, ki ti daje energijo in veselje, da s tem delom nadaljuješ. Kar pa je še pomembnejše, zadovoljstvo se kaže tudi na otroških obrazih! Bojana Cesar KDOR HOČE VIDETI, MORA GLEDATI S SRCEM letu 1995 je v Podzemlju v Beli krajini potekal že šesti raziskovalni tabor za slepo in slabovidno mladino v Sloveniji. Dejavnosti na taborih so se odvijale v okviru različnih delavnic (gledališka, likovna, razne glasbene, geografska in druge). Prav na ta način smo v mnogih mladih slepih in slabovidnih odkrili določene talente, ki jih, tudi zaradi odrinjenosti iz družbe, sicer težko pokažejo. Delo gledališke skupine pa z zaključkom tabora ni usahnilo, nasprotno dobilo je nov polet. Vsekakor ne bi šlo brez požrtvovalnih članov gledališča Julke Dovžan iz Brezniee na Gorenjskem. V tem kraju so že leta 1990 organizirali dobrodelno prireditev, katere izkupiček je bil namenjen prej omenjenim taborom. Podobni prireditvi, na katerih pa so v glavnem nastopali priznani slovenski umetniki (iz vrst videčih), sta bili še v letih 1993 in 1994. Lansko leto novembra pa so prireditev oblikovali tako. da smo nastopdi samo slepi in slabovidni s programom, ki je večinoma sad dela na taboru. V njem sodeluje enajst na vidu prizadetih, štirje slabovidni in sedem slepih. Stari smo med 16 in 29 let in smo srednješolci, študentje ali že zaposleni. Občinstvu smo se predstavih s petjem, igranjem, recitacijo in z odlomkom iz Linhartove igre Zupanova Micka. Že takrat smo ugotavljali, da bi bilo škoda, če bi se izvajalci iz enajstih različnih krajev Štajerske, Koroške in Ljubljane zbrali le za eno prireditev. In tisti vikend smo slepi in slabovidni poleg v Breznici nastopih še na Dovjem in na Rakovniku pri Ljubljani. Vabila pa so kar prihajala in čez mesec dni se je skupina spet zbrala za nastope v Železnikih, na Križu pri Komendi in v Zagradcu. Zelja po predstavitvi v okoljih, iz katerih izhajamo, pa nas bo v času od 23. - 25. februarja pripeljala na nastope v Topolšico, Luče, Novo cerkev, Trnovlje pri Celju in Vinsko goro. Vse prireditve so humanitarnega značaja; del izkupička bo namenjen kulturni skupini slepih, ki je v ustanavljanju, del pa slepim v Bosni, ki prav tako (ah pa še bolj) občutijo hude grozote vojne. Na prireditev «te vsi bralci tega zapisa lepo vabljeni, saj se boste lahko tam sami prepričah, da kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Viki Vertačnik SLOVENSKA PISAVA SLEPIH a b C č • * • * • • • • črke • • • • d e f 9 h I j • • • • • • • • • • • • • • • • •• • - • • • • • • •• k 1 m n o P r • • • • • • • • • • • • • ' • • • • • • • • •• • • • • • • • • • • • ■ • * s š t u v Z ž • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • . . • . • • • • • • • • • * • • •• • • •• ločila • • • • •• • * ? ! 0 ,, ” • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •• 1 2 • • • * številke • • • • • • • • * • 3 4 5 e • • • • • ••• • • • • •• • • • • • • • * • • • • • • •• • • • • • • • * • • • • • • • 7 8 9 0 • • • • • • • • • • • • • • • - • • • • • • • * • • • ••• • • • * • • • • • * • • • • Slepi in slabovidni se bodo predstavili v nedeljo, 25. februarja, ob 15. uri v kinodvorani v Topolšici. BRAILLOVA PISAVA Ime je dobila po njenem izumitelju, Francozu z imenom Luis Braille. Osnova pisave slepih je polje (“celica”) s šestimi pikami. Z različno razporeditvijo teh pik lahko osebe z motnjami vida napišejo vse: črke, ločila, številke in note. Osebe z motnjami vida pišejo na posebne pisalne stroje, s katerimi vtiskujejo pike v močan papir, tako da za vsako piko nastane izbolklina. Braillove znake berejo s kazalcem, tipajoč izbokline. Včasih uporabljajo za vtiskavanje pik namesto pisalnih strojev posebno pisalo (šilo). OBMOČNA PISARIVA ZVEZE POTROŠNIKOV SLOVENIJE Zveza potrošnikov je neodvisna, neprofitna in nevladna organizacija z nalogo vzgoje, informiranja in varstva potrošnikov. Zveza potrošnikov Slovenije je polnopravna članica Mednarodne organizacije zvez potrošnikov (Consumers Internationals), članica Mednarodne neprofitne organizacije za primerjalno testiranje potrošnih dobrin (International testing) ter ustanoviteljica Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave v Ljubljani. Ena od nalog Zveze potrošnikov je tudi svetovanje potrošnikom v konkretnih zadevah, ko so kršene njihove pravice. Novembra 1995 je Zveza potrošnikov Slovenije odprla območno pisarno tudi v Velenju. Prostori se nahajajo na Efenkovi 61 b. Pokličite jih lahko na telefonski številki 855-181 in 853-099. Uradne Ure za stranke so ob ponedeljkih in sredah od 9.00 -12.00 ter 15.00 - 17.00 ure. SREDA, 31. JAIAR1996 STRM 1 K 1 ] I L 1 1 ] ] l J i TISOČ K Sveti trije kralji 19 G + M + B 96 redi Šoštanja se srečata Jože in Martin. Ker sta bila nekdaj sošolca in ker si imajo nekdanji sošolci marsikaj povedati. sta v en glas sklenila, da bi bilo dobro nekam sesti, kaj popiti, reči to in ono. Martin je predlagal, da bi sedla v kavarnico na vogalu, ker je tam zmenjen s svojo ljubeznijo. Jože je planil v krohot: “S svojo ljubljeno? A se nisi lani ločil od te svoje ljubljene, če imam prave podatke?” “Pa kaj, ločil sem se, danes to ni nič takega. Danes se loči že skoraj vsak,” se je izmotaval Martin, “zmenjen sem s svojo novo ljubljeno. ” “d zanjo imaš ta snop?” ga je še kar zbadal Jože. “Cm/, šopek je, ne snop. Če že hočeš vedeti, zanjo jeli” “No,” se je unesel Jože,’’potem pa že mora biti tako. In kako ti gre drugače? Tu v mestu je najbrž življenje še bolj zaguljeno kot pri nas na deželi...” “Je zaguljeno, kako da ne.” je vzdihnil Martin. “Ampak, če je človek tako noro in srečno zaljubljen, kot sem jaz, je življenje en sam rožnat cvet!” Jože se je široko zakrohotal: ”Neserji ga no, Tinč, pri najinih letih! Jaz imam svojo kokljo na grbi že 19 let in povem ti, da je življenje z njo en sam ovenel cvet! Dolgčas pa špetir pa špe-tir pa dolgčas! Potem pa še ti prekleti prazniki! Cel teden mi že oponaša ti-ste rože, ki sem jih lani pozabil kupiti za njen rojstni dan. No, pravzaprav sem jih pozabil tudi predlanskim, predpredlanskim pa tudi. ” “No vidiš!” je kimal Martin, “takole sem ga lomil tudi jaz, dokler ni prišlo do ločitve. Zenske so na te stvari občutljive. Zdaj bom pa res pazil, kaj delam. Glej, kakšen šopek sem ji kupil! Povem ti, da se splača. Taka bo kot cukerček, vse mi bo tisočkrat povrnila!” Jože se je otožno nasmehnil: “Ej, ti cepec romantični! Mora biti pa dobra mrha, da te je takole ovila!” “Dobra je, res. Kar potrpi, čez par minut jo boš spoznal, vsak čas bo tukaj. Navadno je točna kot ura,” je rekel Martin. Tedaj so se odprla vrata kavarnice in vstopila je ona, Martinova ljubica. Planila sta si v objem, Martin ji je pod nos tiščal rože in jo poljubljal: “Draga, vse najboljše za rojstni dan!” Jožetu se je meglilo pred očmi in moral je popiti šilee do dna, da je lahko vstal in ju ločil: “Tinč, porka mazerja, kaj delaš, to je moja žena! Moja zakonska žena!” Martin je buljil zdaj vanj, zdaj v njo, ki je ponosno uprla roke v zaobljene NOVO boke in revsnila: “Nič več, Jože, konec je med nama. Martin je mnogo bolj romantičen, postaven, prijazen in sploh boljši, kot si ti. Poleg tega mi pa kar naprej nosi rože, ti mi jih nisi privoščil niti za rojstni dan!” Jože je obupan planil pokonci, pogledal Martina z očmi, ki bi ubile še kačo, njo pa nežno in ponižno, da bi se kamen stalil. “Ljubica, motiš se. Letos sem ti kupil rože za rojstni dan. Letos nisem pozabil, prisežem!” je skoraj jokal. “Glej, tisoč sem ti jih kupil, tisoč rož!” Segel je z roko v notranji žep balo-narja in privlekel na dan steklenico. Zena je grozeče pokazala zobe: “Mrha pijana, to pač niso rože!” “Kako, da ne, draga? Saj tukaj lepo piše TAVŽENTROŽE, tisoč rož, torej. Kaj morem, če si ti tako izbirčna, da ti od njih niti ena ni všeč?” Marjana Kotnik LETO Z ZARJO V as okrog Božiča in Novega leta je čas, ko tiho segamo vase ter ponovno zaživi-n, kar smo doživeli v preteklih dvanajstih mesecih. Želimo, da bi bilo prihajajoče leto kar najbolj srečno, zdravo in uspešno, polno ljubezni, spoštovanja ter razumevanja. In kaj je lepšega kot stopiti v prve dni novega leta z glasbo. Tokrat je za to na Novoletnem koncertu v kinodvorani v Topolšici poskrbel pihalni orkester Zarja Šoštanj. Pod taktirko prof. Branka Škrube nam je 12. januarja pričaral čudovit večer. Zahteven in umetniško izbran program domačih in tujih avtorjev je navdušil prepolno dvorano. Burni aplavzi so izražali navdušenje poslušalcev nad čudovitimi koračnicami, polkami in venčkom domačih. Dinamična ustvarjalnost dirigenta, virtuoznost posameznih solistov ter kvalitetna glasbena ubranost vseh izvajalcev so nam ponovno pričarale kvaliteto orkestra, ki je lani praznoval 70 letnico. K popolnosti mozaika lepega kulturnega večera je svoje dodala še povezovalka celotnega programa, za razgibanost pa so, kot smo pri Zarji navajeni že nekaj let, ponovno poskrbele mlade mažoretke. Ob koncu smo se razšli z željo, da bi bilo sodelovanje bolnišnice in orkestra še naprej tako uspešno, novoletni koncert v Topolšici pa naj bi postal tradicionalen. J. Poles Č z vsem V Skornem s starimi običaji A d kar smo samostojna država Slovenija, se je povsod začelo obujati Il stare običaje. Tudi v kraju Skorno smo se člani Turističnega društva ** pripravili na verski praznik Sveti trije kralji. V noči na 6. januar smo obiskali krajane, jim zaželeli srečo ter zdravje v novem letu in jim zapeli. V dar so nam dali slanine, buteljke in denar. Skupaj smo bili veseli, saj takih običajev ni bilo več kot 50 let v našem kraju. Tudi v prihodnosti bomo skrbeli za kulturo iz preteklosti! Franc Skornšek Maksim Gaspari: Koledniki Spored filmov v KINODVORANI v TOPOLŠICI za februar 1996 sobota, 3. februar, ob 19. 30 h - OBLEGANI Ž (akcijski) nedelja, 4. februar, ob 16. h - OBLEGANI 2 sobota, 10. februar, ob 19. 30 h - ZLOBA (kriminalka) nedelja, 11. februar, ob 16. h - ZLOBA sobota, 17. 2., ob 19. 30 h - UMRI POKONČNO (akcijski) nedelja, 18. 2., ob 16. h - UMRI POKONČNO sobota, 24. 2., ob 19. 30 h - JAMES BOND (akcijski) nedelja, 25. 2., ob 16. h - JAMES BOND FEBRUAR DOMA: Nabavi ustrezne količine kakovostnega semena in srednje-zgodnega ter poznega semenskega krompirja. Lončnice, za katere je to čas zimskega spanja, zalij samo dvakrat na mesec, in to zelo malo, da se korenine preveč ne izsušijo oz. ne zgnijejo. Skrbno prebiraj strokovno literaturo in se udeležuj predavanj. V HLEVU: Večkrat skrtači živino in jo v lepem vremenu spusti na prosto. Med tem hlev temeljito počisti in prezrači. NA VRTU: Pripravi tople grede, pognoji jih s kompostom, ki mu dodaj Biogren. Posej zgodnjo zelenjavo: zgodnje zelje, ohrovt, solato, redkvice, paradižnik, papriko, jajčevce. Daj nakaliti zgodnji krompir. Tople grede redko zrači in zalivaj posevke na njih. Pri setvi upoštevaj kozmično ugodne dni za posamezne vrste zelenjave. NA NJIVI: Sej jaro pšenico, pognoji ozimino, če tega nisi storil že januarja. V SADOVNJAKU: Izkoplji jame za nove sadike. V toplem sončnem vremenu obrezuj drevje in jagodičasto grmičevje. Breskve poškropi proti kodravosti in smoliki s pripravkom iz preslice in vratiča ali z modro galico. Škropi v opoldanskem sončnem času, ko ne zmrzuje. V VINOGRADU: Obrezuj, pripravi kole, napni žico in izkoplji jame za novo sajenje. bčinska zveza prijateljev mladine Velenje in ERIGO Velenje sta 8. 12. 1995 že drugo leto pripravila predstavitev projektov Varujmo in ohranimo Šaleško dolino. V projektu smo sodelovali sedmošolci iz občin Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. 7.a razred OŠ Ribe Roecka smo bili izmed 29 oddelkov izbrani med tri najboljše. Projekt smo predstavili učenci Andreja Jazbec, Katja Zupevc, Natalija Hudournik in Aleš Vodovnik, ki je zapel pesem Katje Rezman. Pred mesecem dni nam je gospa Goršek ob diapozitivih povedala nekaj o onesnaženju Šaleške doline. Še več pa smo izvedeli o tem, ko smo odšli na teren. Ogledali smo si odlagališče sadre in pepela, zaprt krogotok ter izmerili pH vode v usedalnikih in v Velenjskem jezeru. Pri tem smo ugotovili, da Velenjsko jezero le ni tako mrtvo in onesnaženo, kot je bilo pred leti. ampak da v njem že najdemo življenje. Delo smo si razdelili po skupinah in naredili skico, kako naj bi izgledal plakat. Nato pa smo vodje skupin pod vodstvom mentorice in naše razredničarke Danice Švare začeli z izdelavo plakata. Pri tem projektu smo se veliko naučili in pokazali, da tudi nam ni vseeno, kaj se bo zgodilo z našo dolino. Prav gotovo bomo sedaj tudi mi še bolj pazili na naravo. Enako uspešno so svoj plakat izdelali še OŠ Antona Aškerca in OŠ Gorica. Vsi trije razredi bomo za nagrado odšli na izlet, ki je zaenkrat še skrivnost. Kratka predstavitev plakata: Naše delo nosi naslov Za lepši jutri Šaleške doline. Takšen naslov smo si izbrali zato, ker bi tudi mi radi pripomogli k čisti Šaleški dolini. Na plakat smo narisali obliko šaleške doline, v njej pa predstavili terensko delo. Pobarvali smo jo z zeleno barvico, ker zelena pomeni čisto okolje. Na sredino Šaleške doline smo narisali eev, po kateri se pretaka voda, pomešana s pepelom, in poteka od Termoelektrarne do Velenjskega jezera. Iz stranskih cevi pa vsebina odteka v usedalnike. V njih smo simbolično prikazali odlagališče sadre in pepela, zaprt krogotok, radioaktiv- PET LET POZNEJE ecembrska praznovanja so se iztekla, a med njimi je bilo odločno premalo tistih, namenjenih Dnevu samostojnosti. Rojim se, da so med nami še taki. ki bi odgovorili kot je Jožef Školč na javni predstavitvi v Kranju. Na vprašanje, kaj mu pomeni referendumski 23. december je mrzovoljno odgovoril, da dan pred 24. decembrom. Pa vendar je bil čas pred petimi leti poln idealizma in utrjevala se je slovenska pomlad. Večini Slovencev je bilo jasno, da ostati še naprej v objemu Jugoslavije pomeni slovensko narodno smrt. Množične človeške volje preprosto ni bilo moč ustaviti in moralo se je končati kot se je, z osamosvojitvijo. Na dan samostojnosti, 26. decembra zvečer, se je na proslavi v Topolšici župan dr. Bogdan Menih najprej ozrl na začetke naše samostojne poti pred petimi leti in nato poudaril, da je sedaj čas odkrivanja resnice o nas, naših napakah in vrlinah ter o naših zmožnostih. “Kjub dejstvu, da je zgodba o uspehu luž, moramo verjeti, da bo slovenska družba doživela razcvet. Za to je potrebno, da se povežemo vsi ljudje, ki smo pošteni, in da naše ravnanje postane vzor novi koaliciji strank slovenske pomladi, ki bo naši Sloveniji v letu 1996 zagotovila pravno državo, socialno blagostanje in nov kulturni polet. ” S kratkim kulturnim programom so navdušili Boštjan Dermol s kitaro, Robi Goličnik s harmoniko ter Peter Radoja s svojimi pesmimi in Urška Menih z recitiranjem domoljubne poezije. Mladi izvajalci so ogreli naša srca in z upanjem smo se porazgubili v snežni metež. MaM nost. Okoli jezera smo izpeljali igrico in začetek označili z rjavo barvo, kar pomeni, da je okolje onesnaženo, konec pa z zeleno barvo, kar pomeni, da je okolje čistejše in prijaznejše. Včasih je bilo jezero onesnaženo, v njem ni bilo življenja in je imelo pH 13, sedaj pa je zaživelo in ima pH 8-9. To smo prikazali tako, da smo onesnaženo jezero prekrili z recikliranim papirjem in s tem pokazali onesnaženo ter čisto jezero. Varujmo okolje! Ge bi vsak človek na svetu vsaj malo pazil na mater naravo, bi bila ta čistejša in prijaznejša. Imamo že kontejnerje, v katerih se odpadki ločujejo glede na njihovo razgradnjo. Ko pa pogledamo na uničene smreke, ki čistijo naš zrak, vidimo, da narava umira. To moramo čimprej rešiti. Četrtemu bloku na Termoelektrarni Šoštanj so že zgradili čistilno napravo, pa tudi krogotok deluje že od leta 1994. Tako naravi že veliko bolj pomagamo, da ne bo umrla, ampak se bo prebujala vsako pomlad. Učenci 7.a razreda OŠ Bibe Rocka, Šoštanj EKO PESEM Bila si siva ti dolina, tukaj rjava, tam si siva. Odpadki so se ti smejali in mi te nismo prepoznali. Smreke so vsak dan jokale, ker nam niso pomagale. Ptice niso več letele, ker so barve izhlapele. Mi ljudje smo le priznali in smo tebi dokazali, ne pustimo ti umreti, kakor ognju izgoreti. Katja Rezman VITAM NOVOLETNI SPUST Vode je bilo premalo, čolna sploh nisem odvezal in šel nabirat kamne za najdražjo. BoGo Pravzaprav nobena postavka iz pesmi ne drži. Vode je bilo na prvem novoletnem spustu od Strug do Apnice dovolj. Kamne pa je kril novozapadli sneg. Pravljično čedna kombinacija je razkrila edinemu udeležencu spusta povsem drugačno Savinjo. To seveda odtehta vse spremljajoče tegobe, predvsem še novoletno rahlo glavo in želodec ter mraz. Slednjega je preganjal tudi z žganjico podprti čaj, ki je čakal na morebitne INI PO udeležence. Ki jih ni bilo. Tudi tistih ne, postati tradicionalna. ki so obljubili, da pridejo. Nasvidenje v naslednjem letu. Kljub vsemu kaže prireditev tendenco BoGo Jabolko. repovedani sad, ki ga je Adamu kljub božji prepovedi, zavoljo zapeljive kače ponudila Eva. Tedaj je Bog človeka, ker je poslušal glas svoje žene in jedel od prepovedanega drevesa življenja, izgnal iz raja. Zato se mora človek v potu svojega obraza truditi za vsakdanji kruh, ki ga bo užival, dokler se ne povrne v zemljo, iz katere je vzet... V naših krajih so jabolka avtohtona vrsta, ki so ljudem že stoletja del prehrane in so za zdravje in pestrost prehrane nenadomestljiva. Jemo jih lahko takšna, kot jih nudi narava, dobri so skoraj pozabljeni posušeni krhli, znanih pa je veliko jedi. ki jih brez jabolk ne bi bilo. Le kdo se lahko odreče topli rezini jabolčenega zavitka!? Kljub temu, da mnogi stavijo samo na stare, trdožive sorte, od bobovcev do carjevičev, mošančk in kosmačev, so se na trgu vendarle uveljavile tudi mnoge nove sorte, ki jih po večini kupimo za svojo ozimnico na prostem trgu. Danes vam predstavljamo nekaj sort, ki jih mnogi sicer poznajo, ne vedo pa za njihove glavne značilnosti. Skoraj vse od teh prideluje in prodaja KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA. Njihova jabolka pa se ponašajo tudi z znakom siničke, kar pomeni, da so škropljene na okolju prijazen način in tako mnogokrat bolj zdravo pridelane kot prenekatero domače jabolko iste vrste, ki zraste ob nekontroliranem in nestrokovnem škropljenju pridelovalca. ELSTAR Jesenska sorta. V hladni in vlažni domači kleti obstane do decembra. Plod je zlatorumen z rdečim prelivom, sočen, kislo-sladek, srednje debel. GALA Jesenska sorta. Užitno zrela je takoj, v domači kleti do decembra. Plod je rumenkasto rdeč, sočen, s prijetno aromo, sladkejši, okus po coca-coli. JONAGOLD Zimska sorta. V hladni in vlažni domači kleti obstane do februarja. Plod je zelenorumen z oranžnim prelivom, sočen, slad-ko-kiselkast, aromatičen, debel do zelo debel. ZLATI DELIŠES Zimska sorta, užitno zrel je v hladni, vlažni domači kleti do januarja. Plod je zelenorumen, sladek, z blago kislino, sočen, aromatičen, srednje debel. GLOSTER Zimska sorta. Užitno zrel je v hladni in vlažni domači kleti od decembra do maja. Plod je temno rdeč, sladko-kiselkast, podolgovat, rebrast in debel. IDARED Trpežna zimska sorta. Užitno zrel je v hladni in vlažni domači kleti od decembra do maja. Plod je rdeč, kiselkast, brez arome, okroglast in srednje debel. JONATAN Zimska sorta. Užitno zrel je v hladni in vlažni kleti do aprila. Plod je rdeč, sladko-kisel, sočen, s prijetno aromo, okroglast, droben do srednje debel. MELROSE Zimska sorta. Užitno zrel je v hladni in vlažni domači kleti, od novembra do aprila. Plod je temno rdeč, sladko-kisel, s posebno aromo, sočen, debel in sploščen. BRAEBRUN Zimska sorta. Zori po 15. oktobru. Užitno zrel je v spomladanskem času od marca pa vse do novih poletnih sort. Plod je zelenkasto rumenordeč, s prefinjenim okusom in aromo. Je srednje debel. Znak siničke pridobijo samo jabolka, ki jih strokovnjaki pridelujejo z okolju prijaznimi načini škropljenja. Kmetijska zadruga šaleška dolina ima na svoji delovni enoti Velenje - Turn, Hrastovec lb, ugodno prodajo jabolk. Cene se gibljejo od 50,00 do 100 SIT kilogram, odvisno od sorte. Prodaja se vrši od ponedeljka do petka od 12.00 do 15.00 ure. EM JI. H REZ ROKAVU CASI SE SPREMINJAJO r glavnem trgu otografija iz leta prikazuje trgovino Ivana Končana, ki je bila v njegovi hiši na v Šoštanju, nasproti pisarn tovarne Vošnjak. Bogata, vsestransko založena trgovina, kjer si lahko kupil vse, kar je potreboval človek pred sto leti za vsakdanje življenjske potrebe in reprodukcijo; ali kot pravi stari pregovor, vse od rute do podkve. Danes so večinoma vse trgovine specializirane, tako da moraš prehoditi pol Slovenije, da nabaviš vse potrebno - to, kar si včasih dobil v trgovini kot je bila ta.^ Na nakupe v Šoštanju je bilo vezano širše področje celotne Šaleške doline z obrobnimi kraji od Crne, Slovenj Gradca pa do Mozirja. Zelo znani so bili sejemski dnevi, ki so zelo popestrili trgovsko dejavnost ter s tem predstavili Šoštanj široko po Sloveniji. Ponovno rojeni Šoštanj kaže danes konture ponovnega razcveta, željo, da zopet pridobi, kljub oviram in težavam, s katerimi se srečuje, dominantno mesto z vsestranskim razvojem ter tradicionalno preteklostjo. Ni zanemarljivo poudariti, da je bilo ju, sicer majhnem mestu, bogato kulturno dogajanje, ki se je odražalo po celi regiji. Naj naštejem vsaj nekaj dejavnosti: odrske - gledališke dejavnosti, orkester, jazz ansambli, tamburaški zbor, pevski zbori, tovarniška pihalna godba, (ki je bila s svojimi tudi klasičnimi skladbami med najboljšimi v Sloveniji). In nenazadnje telovadna in športna društva, iz katerih so kasneje izšli vrhunski športniki, tudi reprezentanti. V Šoštanju so se rodili številni veljaki. Njihova dela so jih proslavila v številnih panogah, od pisateljev, pesnikov, umetnikov, politikov, znanstvenikov, zdravnikov do inženirjev... Žal je večina teh morala zapustiti Šoštanj in Slovenijo pod pritiskom tistih pokvarjencev (oziroma njih naslednikov), ki so spočiti prevzeli krmilo v svoje roke ter leta po osvoboditvi vse do današnje osvoboditve uživali sadove truda naših kmetov, delavcev, študentov, ki so se v času okupacije borili za svobodno Slovenijo, nikakor pa ne za komunizem. Njihov boj so odpadniki iz vseh vetrov, ki so se pojavih kot gobe po dežju, izkoristili, da so lahko odstranili in pozaprli vse pošteno misleče ljudi. Nasledniki teh odpadnikov še vedno želijo nadaljevati to umazano delo v bolj prefinjeni, demokratični obliki. Znano misel “nazaj k naravi” lahko parafraziramo “nazaj na Balkan”. Kot epilog tej resničnosti vam polagam na srce: “Slovenci, varujte se tega zla!" R. Končan DRŽAVNI PRAZNIKI IT a Dan samostojnosti sem se sprehodil po Šoštanju. Kaj hitro mi je prišlo v oči, kako sramotno izgleda ■ Šoštanj, okrašen z zastavami. Redke so plapolale na stebrih cestne razsvetljave. Zastav ni bilo niti na večjih -L ■ tovarnah - Gorenje, TUŠ, TEŠ, kaj šele na gostinskih lokalih, trgovinah, Kulturnem domu, stanovanjskih blokih, Krajevni skupnosti Šoštanj, obeh bankah, naj ne naštevam naprej. Zaključek: Prava sramota! So pa tudi izjeme. Poleg Občine Šoštanj so, mislim, izobesili zastavo le upokojenci Šoštanja in redki posamezniki. Med njimi je gospod Branko Valič, svetnik, ki je lahko vzgled nam vsem, saj je eden redkih, ki ob vsakem državnem prazniku izobesijo zastavo. Svetu Občine Šoštanj sem pisno že predlagal, da sprejme ukrepe, da se podobna sramota ne bo več ponovila. Ce pa se sramujemo naših praznikov, je bolje, da jih ukinemo. Ne glede na to, da sem velik ljubitelj kulture, sem zelo razočaran tudi nad šoštanjskimi kulturnimi delavci in obema šolama, saj ne pripravijo na obletnico zgodovinskega dne niti skromne proslave. Ze to žalostno dejstvo govori o tem, kam smo zabredli. 0.1. Kdo je odgovoren za to? rejšno soboto me je pot po opravkih zanesla tudi na velenjsko tržnico. Občasno si tam kupim kakšno sadje. Moram priznati, da je tržnica kljub zimi kar dobro založena. Tudi prodajalci so uslužni in prijazni. Slučajno me je pot zanesla v spodnje prostore, kjer bi naj bile sanitarije ali WC. Ti prostori pa so bili v takšnem stanju, da bi jih z veseljem poslikala, seveda, če bi imela aparat. Na ženski strani se preprosto niti v ogledalo ne moreš pogledati. Med umivalniki, tudi če bi slučajno pritekla voda iz vodovodnih pip, ni nobene razsvetljave. Tako si primoran stopiti v moški WC. Velenje je mesto, ki nase nekaj da, vsaj tako izgleda. Vendar vrli možje pozabljajo, da je hrana, ki bi jih naj čakala doma oh prihodu iz službe, v precejšnji meri odvisna tudi od gospodinj in tem podobnim. In tudi pri njih narava terja svoje. Pa so ženske, v tako modernem mestu, primorane svojo potrebo postoriti kar v takšnem svinjaku. Nič nimam proti dejstvu, da rabi Velenje novo knjižnico, tako sem vsaj prebrala v časopisu. Mislim pa, da bi bilo bolje, da prej uredijo te prostore, da bodo človeku primerni. Upam si trditi, da je tudi to del kulture. R.M. POROKA V času od 11. 12. 1995 do 24.1.1996 sta se poročila Alenka CVIKL, Šercerjeva 18, Velenje in Mišo ŠTRAMCAR, Kajuhova 7a, Šoštanj. SMRTI V času od 11. 12.1995 dO 24. 1. 1996 so umrli: Jožef JURAK, Topolšica 206 Frančiška HLEB, Zavodnje 22 Štefanija PEJOVNIK, Kajuhova 7, Šoštanj Rudolf ZAVERŠNIK, Skorno pri Šoštanju 29 Jožefa ČANDER, Koroška 4, Šoštanj Jurij ROTOVNIK, Skorno pri Šoštanju 3 Pavel OVČJAK, Bele Vode 73 KRSTI V mesecu januarju 1996 so bili v župniji Šoštanj krščeni: ANA, ANŽE, BLAŽ in GASPER. Ob jesenskih poplavah je prizadetim Zahvala krajanom pomagala tudi Karitas A b poplavah, ki jih je neurje letošnjo jesen povzročilo ob potoku Velunja, se je gmotno odzvala tudi II organizacija KARITAS in med prvimi nudila svojo pomoč s hrano, obleko in obutvijo. Za vse ” oškodovance je pripravila pakete, ki so bili že v prvih dneh po neurju, kot prva pomoč ob nesreči, dostavljeni prizadetim oškodovancem na domu. Zato se prizadeti, ki so bili deležni omenjene pomoči, iskreno zahvaljujejo organizaciji Karitas in njenim sodelavcem, ki so pomoč zelo prizadevno organizirali. Še posebej hvala gospe Jožici Pogorevc. Oh tej zahvali jim tudi v bodoče želimo obilo uspehov pri njihovem humanitarnem delu. Karel Vocovnik, Gaberke Podobne zahvale najdemo navadno v osmrtnicah. Osebno pa čutim dolžnost, da se zahvalim vsem šoštanjskim zdravnikom, dr. Pirtovšku, dr. Lazarju, predvsem pa dr. Menihu in nenazadnje tudi dr. Stuparju, da sem sploh še med živimi. Bilje čas, ko sem bila popolnoma na tleh. Nisem mogla delati, tudi doma ne, kjer je bilo najbolj potrebno. Veliko truda je stalo te zdravnike, da so mi dopovedali, kaj smem in kaj je mojemu zdravju škodljivo. Zahvaljujem se jim, da so me ob pravem času napotili v bolnišnico, pa ni važno, če je bil to Slovenj Gradec ali Vojnik. Zahvaljujem se jim tudi za osebne obiske na domu v najbolj kritičnih slučajih. Ves ta čas so ob meni rasli in odraščali moji trije otroci. Nemalokrat sem prav te zdravnike prosila za najrazličnejše zdravniške usluge, pa tudi za obiske na domu, če je bilo to potrebno. Zame so vsi ti zdravniki enako dobri, vendar smo včasih ljudje tisti, ki nam ni všeč, če nam zdravnik konec koncev pove resnico v obraz. O njej je vredno razmisliti, posebno če nam kakšno stvar prepove. Tega se je treba držati, pa če je začetek še tako klavrn. Zdravja se vendar ne da kupiti! Obenem se zahvaljnjem tudi vsem dobrim medicinskim sestram, tudi tistim, ki so že v pokoju, ki so se na kakršenkoli način trudile okrog mene oziroma mojih otrok. Se enkrat vsem iskrena hvala! Magda Lampret OBČINSKA HIŠA Vsaka stavba, postavljena v določen prostor in čas, predstavlja samosvojo zgodbo, ki pripoveduje o lastnika stavbe, o časa, ko je bila stavba zgrajena, večkrat pa tudi o arhitekturnem znanju človeka, ki jo je zasnoval. Resnici na ljubo je treba ugotoviti, da v naši občini ni veliko zgradb, ki bi jih zasnovali arhitekti. Arhitekte pri tem razumem kot tiste snovalce zgradb, ki imajo za to dejavnost ustrezno strokovno izobrazbo. Za večino zgradb, predvsem pa za tiste zgrajene pred drugo svetovno vojno, so načrte izdelali lokalni zidarski mojstri (v Šoštanju najbolj znan je bil zidarski mojster Kumer). To dejstvo seveda ne pomeni, da so stavbe zato manj kvalitetne (prej nasprotno). Vendar take vrste stavb prištevajo bolj k ljudskemu stavbarstvu kot arhitekturi. Nekaj zgradb v naši občini pa so vendarle zasnovali arhitekti. Le-ti so se izšolali na Ljubljanski šoli za arhitekturo, ki je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni še v stari Jugoslaviji in nekaj teh zgradb bi želel malo podrobneje predstaviti skozi neko obliko arhitekturne zgodbe. Občinska hiša na Trgu svobode je za začetek verjetno najbolj primerna in še posebej zanimiva. Mogočna in hkrati preprosta zgradba za svojimi pravokotnimi stenami skriva elegantno konstrukcijo, atraktivno stopnišče z nadsvetlobo in večfunkcionalne pisarniške prostore. Severna fasada z govorniškim balkonom sooblikuje Trg svobode in umno izkorišča poglede na dominantni Pusti grad v ozadju in se mu hkrati skromno podredi. S tem se spretno umesti v zgodovinski kontekst kraja, s svojo maso (volumnom) ter čisto formo (brez okraševanja fasad) pa hkrati razkazuje premoč takrat “nove dobe” nad staro mestno hišo (danes dom upokojencev) kot simbolom meščanske družbe. Zanimivo, da je bila stavba grajena v času, ko je “padla,,