Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljan Učiteljska tiskarna, Frar čiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
Stanovsko poSitiško glasilo UJU. - PoverieniStvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrat jo plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Jerobi
(Mnenje podeželskega učiteljstva.)
Misija učiteljstva je kulturna in prosvetna in ne politična; mladino in narod prej politično buditi, preden ga kulturno izob-braziti — je demagogija.
Pri vseh narodih se mora učiteljstvo braniti proti vsiljivim jerobom in tutor-jem. Vsi se mu vsiljujejo zal komandanta, ker vedo kako važen činitelj je učitelj za državo in nacijo. Vedno bo narod tak, kakršnega vzgoji učitelj. Tudi drevo raste tako, kakor ga obračaš; tudi kepa v roki se oblikuje, kakor jo gneteš; in tako prospeva tudi narod, kakor smo ga odgojili osnovnošolski učitelji. Važen je tedaj, prevažen naš stan, in veliko odgovornosti nosimo na svojih ramenih, ker se zavedamo svoje svete naloge nad narodom.
Zgodovinarji in politiki trdijo, da je zmagal leta 1870.—71. nad Francozi nemški učitelj in tudi v 1. 1912.—18. je srbski učitelj vodil srbske junake od zmage do zmage. Srbski učitelj je bil tista duševna sila. ki je gnal vladine pristaše, opozicionalce, obrenovičevce in republikance ramo ob ram' pod isto zastavo v boj za domovino. Le učitelj je v prijetnem položaju, da propagira lahko sistematično med narodom ideje, le on more preobraziti dušo skupnega ljudstva, le on more vzdigniti narod kulturno in moralno.
Vsled teh posebnosti bi marsikdo rald imel vpliv nad učiteljstvom in marsikdo bi si nas rad udinjal za svoje namene in cilje. V vseh državah se trudijo posebno stranke, da bi zasužnile učiteljski stan, k; naj bi jim delal tlako in ki naj bi vodil narod po strankinih navodilih in za strankine koristi. Lahko na rečemo, da se nikjer ni popolnoma posrečilo ujeti učiteljstva z,ai take stranske namene. Povsod se za take ekstravagance animira le nekoliko oseb, ki pa se le iz različnih vzrokov puste »prevariti« ter se izneverijo čistemu skupnemu stanovskemu programu. Srč učiteljstva pa ostane v svojih trdnih ?n pravih stopinjah.
Naš stan ima nadvse vzvišene smotre in namene; mi imamo v rokah mladino. ki jo vzgajamo za nacijo in državo. Mi oblikujemo in mi predpisujemo bodočnost svoje države, mi izboljšujemo socialne razmere naroda, mi narod vna-predujemo fizično in moralno. Naša naloga ni voditi naroda v stajo ene ali druge stranke, mi ga moramo le kulturno dvigniti na ono stopnjo, na kateri Se bo mogel sam orientirati in opredeliti za ono stran, ki bo najboljša za domovino in za posameznika tudi po našem mišljenju
Od te naloge se učiteljstvo ne sme oddaljiti, ker se vsaka stranpot mora
LISTEK.
Zakon o narodnih šolah.
(Dalje.)
Ta slika iz mladih dni mojega učitelje vanja mi je stopila pred oči na seji Prosvetnega sveta — tako piše urednik »Narodne Prosvete« — na kaiteri se je sklepalo o čl. 38. načrta zakona o osnovnih šolah, in na kateri je odločno zahteval vseučiliščni profesor g. Gulič z učitelji, ki se nahajajo v Glavnem prosvetnem svetu, popolno državno vzdrževanje osnovnih šol. kakor se vzdržujejo tudi vse druge državne ustanove.
Ob tej priliki mi je stopilo pred oči vse trpljenje, ki spremlja učitelja skozi življenje, in ki tudi sedaj še ni nič boljše.
Spomnil sem se, da je tudi sedaj po osvobojenju in obnovljenju države še mnogo učiteljev pri nas v Srbiji, ki iz lastnega) žepa plačujejo slugo in naj-obhodnejše šolske potrebščine.
Razumel sem, da moramo z ozirom na Specialne razmere, ki vladajo, in na posebni značaj osnovnega šolstva), to
kmalu kruto maščevati. Naše starejše učiteljstvo je ojeklenilo že pred vojno, ko ie po nas padal strankarski klerikalni bič, ko smo prejemali za 25% manjše plače kakor Slomškarji, ki so bili klerikalni priganjači. To učiteljstvo bi moralo tudi sedai pokazati svojo žilavost in svoje stremljenje po popolni svobodni šoli, ki ima za cilj samo splošno izobraženost v korist domovine, Jugoslavije.
Žalibog se to upanje ni obistinitilo, ampak so nekateri morda iz prevelikega navdušenja zabredli predaleč v stranske vode. Ekstrem ni nikjer dober! Le vedno usmerjeno in premišljeno hodi po začrtani poti, kadar hodiš v delu za narod in imej pred očmi. da ie velika razlika med misijo učitelja in političnimi stremljenji.
V Sloveniji pa, kjer smo še posebno radi ekstremni. se je že pred leti — tako pravijo — konstituiral neki »učiteljski klub«, ki je dobil monopol, a nikdar po-verenja učiteljstva. za preganjanje, nameščanje in premeščanje učiteljstva. Koliko groženj je ta klub razširil po Sloveniji za tiste, ki ne bi hoteli parirati. S premeščanji so bili v najzamotanejših raizmerah tako spretni kakor bi imeli opraviti s prestavljanjem šahovskih figur.
Pa tudi tega biča in kazni božje se nismo zbali. Mi ostanemo, kakor smo bili: pravični, pošteni in delavni za narod brez vsakega priveska, ker hočemo imeti za delo med narodom mir, ne pa bojev. Za druge imamo pa samo prezi-ranje, ki ne znajo razlikovati šole od politike in prihajajo s tako misijo na deželo ter nas hočejo odrešiti. Pa ne verjamejo in ne verjamejo, da se s politično agitacijo še ne pravi izobraževati ljudstva!
In nazadnje je prišla še ta nesrečna kartoteka. Ta pa je krona za naše jerob-stvo in tutorstvo. Kaj tacega pa še nihče ni zahteval od nas. Kai hočejo gospodje od nas vse vedeti ! No, naj bo. ako zahtevajo podatkov, za katero izvenšol-sko delo si sposoben. Sicer piše »Osnovna Nastava«, da te nihče ne sme siliti k izvenšolskemu delu, toda toliko idealizma nam je vkljub jerobstvu še ostalo, da gremo tudi izven šole med narod na prfr-svečivanje. Toda) ne zato, da nas v Ljubljani vidijo, temveč da v resnici narodu koristimo. In je res dobro, da vedo v Ljubljani, kaj mi vse znamo, ker bi se zgodilo lahko, da pošljejo v kraj, kjer rabijo le telovadca, izšolanega pevca, a kjer imajo izvežban pevski zbor brez pe-vovodje, bi poslali izurjenega telovadca. Vse je mogoče, kakor je bilo že marsikaj. A ono z društvi pa ni kar tako...
In se je vsedlo učiteljstvo in je pri vsakem zmanjkalo prostora, toliko ie imel vsak napisati. Kako srečen je Sokol, da ima toliko članov in delavcev. Potom kartotek boste videli, koliko nas je. Koliko je celo članov »učiteljskega kluba«, ki uživa toliko zaupanja, samo ne pri uči-teljstvu... Pa ie v redu, saj papir je potrpežljiv, j>ai zakaj so gospodje v Ljubljani tako zelo radovedni. Kdaj nas boste začeli izpraševati še za delikatnejše osebne zadeve, ki jih posebno mladi radi skrijejo?
Mnogo se je doslej grešilo, a povzročitelji mislijo, da so bogve kako s svojim postopanjem koristili narodu. Morda pa so le nasprotno dosegli. Veliko navdušen'h je postalo malodušnih, ker iim pač ne da srce. da bi se dali terorizirati in komandirati. Vedite vendar, da je še tudi nekaj učiteljstva, ki so sicer zvesti strankini oristaši in kot taki striktno izpolnjujejo strankine dolžnosti, toda mislijo tudi s svojimi glavami in ne kimajo za prazen in škodljv nič, kadar s<j
Nova pravila potrjena.
Nova, oziroma na izrednem občnem zboru dne 1. februarja 1925 spremenjena pravila je odobrilo ministrstvo notranjih del. oddelek za Slovenijo dne 8. maja 1925, SI. Št. 2479/25. Obvestilo velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubljani z dne 14. maja 1925, U. br. 5255'2 z enim izvodom spremenjenih društvenih pravrl je prejela uprava društva U. S. dne 20. maja 1925.
Veljavnost novih pravil.
Nova pravila stopijo za člane z 20. majem 1925 v veljavo. Vsi smrtni slučaji, ki so bili pred tem datumom, se računajo po 2 Din, od 20. maja 1925 dalje po 5 Din. Temu primerno se izplačuje tudi posmrtnina pred 20. majem 1925 a
2	Din, a po tem dnevu pat 5 Din od vsakega člana.
Spremembe v novih pravilih.
1.	Stari člani plačujejo za let" nino in upravnino letno 6 Din (prej
3	Din), za vsak smrtni slučaj 5 Din (prej 2 Din) in poštne stroške. Razlika znaša 6 Din.
2.	Novi priglašenci (pod 45 leti) plačajo pri sprejemu:
jim zapove. Zapomnite si, daj rodi vsaka sila protisilo. ki lahko pomete ob svojem času povzročitelje!
Mi pa ostanemo kakor smo bili. ker se ne spreminjamo po luninih fazah. Poznamo pač razliko med politiziranjem in resničnim prosvečivanjem naroda. V ostalem pa ostanemo dosledno naprej pri isti stranki kakor Vi; ali to je popolnoma naša zasebna zadeva, ki ne spada na — kartoteko.
Tudi naša pripadnost je globoka, zato bazira na najtrdnejšem temelju za stranko, na kulturnem in prosvetnem delu na licu mesta in ne na navideznem delu. pustolovščini in avanturah... Ne pustimo dvomiti o politični pripadnosti in tudi odklanjamo poročila o tej po taj-n:h zaupnikih in vplivnih svetovalcih, ki nimajo poverenja učiteljstva. Tako postopanje le odbija.
Vem, kako bodo zopet zavpili nad menoj v Ljubljani, ali znajte, da nisem sam, ampak je večina za menoj; jaz sem le majhen izraz podeželskega učiteljstva.
a)	isto pristopnino kot prej, in sicer od 20 do 25 let 1 Din, od 25—30 let 5 Din, od 30—35 let 20 Din, od 35 do 40 let 30 Din, od 40—45 let 50 Din;
b)	vpisnino 10 Din (prej 5 Din);
c)	za zadnji smrtni slučaj 5 Din (prej
2	Din);
č) letnine in upravnine 6 Din (prej
3	Din);
d)	društvena pravila in poštnina 3 Din. Razlika — povišek — znaša 11 Din. 3. Starejši priglašenci (nad
45 let) plačajo pri sprejemu dosedanje sprejemne pristojbine s poviškom 11 Din (kakor pod 2.).
Število članov.
»Učiteljska samopomoč« je imela 19. maja 1915 — 1043 članov, dne 20. maja 1925 pa 1113 članov.
Posmrtnina.
Dne 20. maja 1925 je bilo 1113 članov. Po novih pravilih se računa prispevek za vsak smrtni slučaj a 5 Din od vsakega člana. Posmrtnina za ta dan znaša 5565 Din. Posmrtnina od prejšnjega dne je 2086 Din.
vaškimi župani in občinskimi odborniki radi šolskih potreb. Le tedaj bo naše delo vodilo narodne mase k duševnemu prebujenju in k ustvarjanju novega duševnega življenja na kmetih, v širokih masah naroda.
*
Rezultat glasovanja, ki se je vršilo o tem členu po dolgotrajni razpravi, ki je zavzela dve seji, je bil tak-le: 9 članov je glasovalo za besedilo v predloženem načrtu tako kot je tiskan, 6 pa za črtanje besedila: »na račun proračuna d o t i č n i h občin« želeči. da bodi vzdrževanje popolnoma državno. En član sveta se je z razlogom odstranil od glasovanja.
Mi smo prepričani, da stvar s tem še ni končana: bitka še ni izgubljena — boj je samo preložen. Sedaj je prišla šele vrsta na nas, da razvijemo svoje delo in akcijo pri onih, ki bodo imeli besedo pri definitivnem načrtu, ter na ta način izvojujemo popolno zmago onega, kar ]e glavni pogoj za napredek osnovnega šolstva.
Leta 1921.	Drago Hude.
(Konec.)
ustanovo dvigniti na dostojno višino in tako položiti boljše pogoje za uspešno delo v njej.
Pravica zahteva, da rečem: To stvar so ravno tako razumeli tudi vsi drugi člani Glavnega prosvetnega sveta, toda zedinili se niso o načinu izpeljave. Medtem, ko je ena stranka zahtevala da bodi vzdrževanje šol državno, da se preskrbo sredstev pusti državi, kakor pri drugih državnih ustanovah, je druga stranka bila bolj prepojena z ideali, kakor pa je razumela stvarnost ter ie tako zopet pod pritiskom glasovala večina za to, »da se naroda ne bi ločilo od njegove šole«; občine, ki so v teku dolgih let pokazale sliko, katero sem navedel v začetku.
Gospodje so odobrili predloženi tekst v načrtu, ki se glasi:
»Vse državne osnovne šole se vzdržujejo iz državne blagajne po odredbah novega zakona, toda na račun proračuna do ti č ni h občin.« Zamislili so to tako, da bodi država samo neke vrste posredovalec in porok med občino in šolo; porok, da se bo ono. kar določi šolska občina za svojo šolo, defi-nitčvno tudi izplačalo. Mi učitelji smo pa
odvračali mešanje občin v to stvar, ker sumimo, da bodo po državi se vršeča izplačevanja prišla zopet v odvisnost občin, zato smo zahtevali, da se pasus: ... »toda na račun proračuna dotičnih občin« črta iz načrta in da se izplačevanje in vzdrževanje pusti popolnoma državi. Računali smo tudi, da se s tem postopanjem zadovolji tudi socialni pravičnosti. ker bi prosvetno breme progresivno in sorazmerno po materijalni moči nosili vsi kraji in vsi družabni razredi in . bi ravno s tem pridobili dobre in opremljene šole v pasivnih in revnih oddaljenih krajih. Računali smo, da se s tem ne bi narodu odvzela šola, ker se mu vendar pripušča pravica do sestavljanja] šolskega proračuna v zmislu odredbe, ki naj bo glede tega predpisana, in ker ostaja ravno privatni iniciativi široko polje in dovolj svobodnega razmaha, da pomore učteljstvu do ustvarjanja vseh institucij, ki so v zvezi s šolo in ki naj zboljšajo in povečajo podeželsko kulturno življenje. Prepričali smo se, da bo imelo učiteljstvo samo tedaj dovolj časa, volje in moči kot inicijator vseh onih važnih poslov izven šolskega dela, kadar bo osvobojeno vsega prepira z
Vstopimo vsi v „Učiteljsko Samopomoč" — našo
stanovsko zavarovalnico.
Zavarovalnina znaša že sedaj nad 5500 Din in se bo še dvignila s prirastkom članov. — Plača se le 5 Din ob vsakem smrtnem slučaju. — Pri najdaljšem življenju ne plačamo niti polovice zavarovalnine in to tako po malem, da sami ne vemo kdaj. — Če se dvigne članstvo na 4000 kar se lahko, bo znašala zavarovalnina 20.000 Din. — Vpišite tudi žene, da pristopijo k U. S. — Vsak učitelj in vsaka učiteljica naj
bo član „Učiteljske samopomoči"!
Primerjave.
Tovarišica — stara 30 let — plača pri sprejemu 44 Din, 42 let star tovariš p,a 74 Din sprejemnih pristojbin. Za vsakega prejmejo dediči 5565 Din posmrt-nine.
V 1. 1875. rojen priglašenec plača 142 Din, v 1865. 1. 240 Din in v 1854. 1. 325 Din sprejemnih pristojbin. Posmrt" nina za vsak primer znaša 20. maja 1925 5565 Din.
Če primerjamo najvišje sprejemne pristojbine 325 Din s posmrtnino, ne znašajo niti 17-ti del sedanje posmrtnine.
Napravimo pa še eno primerjavo. Nanovo vstopivši član — 30 letnik — plača pri sprejemu 44 Din, živi in plačuje 30 let letnino in upravnino letno a 6 Din, to je 180 Din, ter vsako leto povprečno po 15 smrtnih slučajev, kar znaša 2250 Din. Vse plačilo v 30 letih 2474 Din. Ta znesek ni niti polovica one vsote, katero prejmejo dediči po umrlemu članu že danes. Vprašam Vas: Katera zavarovalnica nudi svojem zavarovancem tako visoke zavarovalnine s tako nizkimi vplačili? Jaz je ne poznam!
Na velike ugodnosti pa opozarjani starejše priglašence — nad 45-letnike, katere v tekočem letu izjemoma sprejemamo. Tovariš 70-letnik plača 325 Din sprejemnih pristojbin, živi še 10 let (želim mu pa še 10 X 10 let!). V ti dobi plača članskih pristojbin 810 Din. Skupno plačilo za vso dobo s sprejemnimi pristojbinami znaša 1135 Din. Če umre ta član danes, dobe njegovi dediči (žena otroci itd.) 5565 Din. Ali je potrebno, da veliko razliko med vplačilom in prejemom še posebej navedem in podčrtam? Izračunajte si io sami!
Sprejem nad 45-letnikov.
Izredni občni zbor »Učit. samopomoči« je v Krškem dne 9. julija 1924 sklenil, da se nad 45 let stare priglašence sprejema izjemoma eno leto v društvo »U. S.« Do zdaj je bilo 231 sprejetih za člane in je še 23 priglašenih. V juniju in juliju 1925 sprejema »U. S.« še te priglašence ; z avgustom je sprejemanje nad 45-letnikov v »U. S.« zaključeno. Kdor se še ni priglasil, naj stori to takoj! Današnja posmrtnina — zagotovljena z nizkim vplačilom — je že taka. da je vsako nadaljne čakanje neodpustljiv greh. To ie pa tudi zadnja prilika., da postanejo člani »U. S.«
Smrtni slučaji.
Od 1. januarja do 20. maja 1925 je bilo pet smrtnih slučajev, in sicer: 95. smrtni slučaj Kristina Barthold — Pil-štanj; 96. Kari Gaischeg — Maribor; 97. Ivan Thuma — Prevalje; 98. Marija Feigel — Slov. Bistrica in 99. Jurii Er-ker — Stara cerkev. Člalnski prispevek za 95. do 98. smrtni slučaj ste plačali člani s položnicami, katere je društvena
uprava razposlala v prvih dneh maja 1.1. Kdor še ni nakazal tega zneska, naj stori to takoj. Za zadnji (99.) smrtni slučaj so bile položnice razposlane v teh dneh. Ta smrtni slučaj se računa po 2 Din. K temu znesku bo prišteta razlika med staro in novo upravnino, ki znaša 3 Din in to vsem članom, zamudnikom pa še zaostanek v plačilu.
»Učiteljska samopomoč« ie nepolit čno društvo. — Namen.
»Učit. samopomoč« je nestrankarska stanovsko-gospodairska organizacija, zato povsem nepolitičnega značaja. Po smrti društvenikovi daje zakonitim dedičem podporo — posmrtnino — da se obvarujejo pred najbližjo stisko in bedo. V bolezni in ob smrti članovi narastejo veliki izdatki za zdravila, zdravnika, po-boljške v hrani, pokop itd. Kje vzeti denar, da se plačaijo visoki računi? Uprava »Učit. samopomoči« nakaže posmrtnino isti dan, ko prejme pismeno ali ustno obvestilo o članovi smrti. Obvestilu ie priložiti sprejemni list umrlega člana in mrtvaški list (brez koleka!).
Napredek »Učiteljske Samopomoči«.
Naše učiteljstvo se zaveda velike koristi, katero »Učit. samopomoč« nudi svojim članom. To n.atm najbolje kažejo številke. Od 1. junija 1924 do 20. maja 1925 — v enem letu — je naraslo članstvo od 573 do 1113, umrlo 11. celoten prirastek 551. Poleg tega je nad 100 priglašenih, ki bodo prei ali slej postali člani. Nizki članski prispevki, visoke posmrtnine, čut pravega tovarištva, da pomagam bednim v sili, to so tisti Čnitelji, ki vodijo učiteljstvo v društvo »Učit. samopomoč«.
Vabilo za priglašenja.
Slovenija ima na osnovnih in meščanskih šolah približno 4500 oseb. na trgovskih, obrtnih in srednjih šolah gotovo čez 1000. Če temu številu prištejemo še soproge poročenih tovarišev, dobimo okroglo število 8000. Ali ne bi bila lepa posmrtnina, ko bi vsi ti stopili v naš krog? Posmrtnina bi bila že lepo premoženje !
Število našega članstva bi se pa dvignilo lahko še višje. Društvo »Učit. samopomoč« ne sprejema članov samo iz Slovenije, ampak iz vse kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zal, da se tovariši in tovarišice iz ostalih pokrajin naše lepe Jugoslavije tako malo prigla-šajo za sprejem! »Učit. samopomoč« bi lahko štela na desettisoče članov. Učitelj je bil vedno idealist, zakaj ne bi postal na idealni podlagi enkrat — realist! Treba je le nekaj resne volje in treznega prevdarka. za tem pride vse drugo.
Tovarišice, tovariši! Oglasite se kmalu! Vsa pojasnila daje tov. Ivam Kocijančič, učitelj v Ljubljani, Gospo-svetska cesta 13, vrata 10.
Delo učiteljstva za Jugoslovensko Matico.
Izkaz zbirke pirhov 1925 mladine v svobodni domovini svojim neodrešenim bratom in sestricam.
V nastopnem objavljamo II. izkaz zbirke pirhov, vplačanih Jugoslovenski Matici v dobi od 6. do 23. maja t. 1. Vsa ona p. n. šolska vodstva, ki do danes še niso sklenila in odposlala svojih zbirk, Jugoslovenska Matica prosi, da to čimprej store.
Šolski okraj Celje: Kalobje Din 5,—.
Šolski okraj Črnomelj: Griblje Din 35.—, Sinji vrh Din 65.—, Stari trg Din 150.—, Rečica Din 300.—, Solčava Din 60.—.
Šolski okraj Kamnik: Dob pri Domžalah Din 110.—, Domžale Din 108.75, Mekinje Din 112.—, Peče Din 25.—, Sela Din 30.—. Skaručna Din 100.—, Vranja peč Din 8.40.
Šolski okraj Kočevje: Draga pri Loškem potoku Din 60.—, Sv. Gregor Din 65.50. Osilnica Din 71.—, Stari' kot Din 23.25, Stari log Din 50.—, Struge Din 50.—.
Šolski okraj Konjice: Sv. Jernej Din 50.—, Sv. Jošt na Kozjaku Din 15.—, Resnik Din 15.—.
Šolski okraj Kranj: Gorice Din 80.—, Javorje Din 71.—, Preddvor Din 72.—.
Šolski okraj Krško: Svibno Din 75.—, Za-rneško Din 50.—.
Šolski okraj Sv. Lenart v Slov. Goricah: Sv. Ana Din 20.—.
Šolski okraj Litija: Litija meš. osn. šola Din 168.—; Št. Jakob ob Savi Din 50.—.
Šolski okraj Liubljana-okolica: Notranje Gorice Din 50.—, Preska Din 120.—, Vič Din 300.—.
Šolski okraj Ljutomer: Vučja vas Din 100.—.
Šolski okraj Logatec: Sv. Duh Din 40.—, Igavas Din 100,— Rakek Din 117.—.
Šolski okraj Novomesto: Dobrnič Din 25.—, Valta vas Din 72.50.
Šolski okraj Ptuj: Sv. Barbara v Halozah Din 86.75, Sv. Bolfenk v Slov. Gor. Din 54.—, Polenšak Din 20.—, Vurberg Din 76.—.
Šolski okraj Radovljica: Bled Din 462.—, Kropa Din 35.—, Leše Din 90.—.
Šolski okraj Rogatec: Sv. Florijan Din 12.—, Kostrivnica Din 46.—, Sv. Križ tik Slatine Din 70.75.
Šolski okraj Slovenska Bistrica: Slov. Bistrica Din 160.— (deš. osn. šola), dekl. osn. šola Din 728.—.
Šolski okraj Slovenjgradec: Št. Janž pri Sp. Dravogradu Din 47.50, Šmiklavž prti Slovenj-gradcu Din 15.—.
Šolski okraj Prevalje: črna Din 100.—, Prevalje Din 148.35.
Šolski okraj Prekmurje: Brezovci Din 287.50, Melinoi Din 90.—, Murska Sobota mešč. šola Din 34.50, Odranai Din 54.50, Svetovci Din 132.—.
Dodatek: Novi kot Din 30.—, Št. Vid nad Cerknico Din 23.—, Ižakovci Din 55.—. Dobrava pri Kropi Din 50.—, Gor. Jezero Din 15.—, Sv. Lovrenc pri Vel. Loki Din 63.25, Nazarje pri Mozirju Din 30.—, Strnišče pri Ptuju Din 88.50, Tur-nišče Din 300.—, Velenje Din 413.50, Zelimije Din 65.50.
Sklepi in resolucije učiteljstva pri okrajnih društvih.
—skl. Resolucije, sestavljene v smislu društvenega sklepa na odborovi seji učiteljskega društva za Mežiško dolino dne 7. maja 1925.
Ko sprejemamo vest o premestitvi tov. Lešnika, prihajamo soglasno do sledečih sklepov in zaključkov:
1. Stojimo pred slučajem težkega discipliniranja člana naše organizacije brez predhodne službene preiskave in z očitno političnim obiležjem.
2.	Klanjamo se pred avtoriteto zakona in povdarjalli smo vselej legitimnost svojih zahtev; baš zato tudi strogo ločimo, kakor vsak človek s pravnim čutom. med premestitvami po službeni potrebi in med premestitvami disciplinarnega značaja in ne bomo dopuščali, da bi se skušala ta razlika kakorkoli zabrisati.
3.	Spoznavamo bolj kot kdaj poprej, da nam ie nujno potrebna vseskozi strokovna šolska uprava, ako hočemo za-
jamčiti šolstvu nemoten razvoj in zabra-niti obravnavanje naših personalnih zadev po metodah, prevzetih iz drugih gran državne uprave, ki jih smatramo za šolstvo kot kvarne.
4. Zavedamo se dafnes živo dveh dejstev:
Prvič, da je vse naše prejšnje delo, da so vse nesporne naše zasluge namah pozabljene, ako pridemo samo enkrat v nasprotje s činitelji, ki odločujejo danes
preko naših strokovnih predstojnikov o naši usodi;
drugič, da nosimo največji del krivde na sedanjem našem žalostnem pravnem položaju sami, ker je ni politične sile, ki bi lahko prezirala in omalovaževala naše upravičene stanovske postulate, ako bi učiteljstvo strnjeno kot en mož stalo za njimi in bi v praksi vedno izvajalo to, kar v organizaciji proglašal kot svojo načelno zahtevo.
Pokrajinska skupščina UJU — Poverjeništvo Ljubljana — v Šoštanju 4. in 5. julija.
Da bo pripravljalni odbor kos svoji nalogi, prosimo cenjene t)ovariše(ice), da prijavijo kakor hitro mogoče svojo udeležbo, najpozneje pa do 2 5. t. m., ker je drugače razvrstitev stanovanj in prehrane nemogoča. Po tem roku d oš le prijave se ne bodo več upoštevale! Vsak udeleženec brez izjeme nai prijavi točno:
1.	ali je delegat ali ne in katere dni bo v Šoštanju (4. in 5. oziroma 4. ali 5. julija),
2.	za katere dni želi prenočišča, 3. katere dni želi obed in večerjo in 4. eventualne druge želje. Ker v Šoštanju samem najbrž ne bomo mogli dobiti dovolj prenočišč, jih bomo morali nakazati nekaterim udeležencem v Velenju, kamor bodo odšli z vlakom zvečer ob 10. uri, povratek drugi dan ob V2IO. uri dopol-
dne, torej zelo ugodno! Kdor se javi prostovoljno za Velenje, naj to označi v prijavi. Najbrž bodo navezani nekateri tudi na skupna ležišča in pozivamo posebno mlajše tovariše, da Se priglase zanje. Prehrana bo kolikor mogoče enotna z enotnimi cenami v vseh gostilnah. Vsak udeleženec bo plačal ob prihodu, ko se mu izroči nakaznica za prenočišče in prehrano, tudi odpadajoči znesek pripravljalnemu odboru, ki bo potem obračunal z gostilničarji. Vse prijave je poslati na »Upravsteljstvo osnovne šole v Šoštanju«. Druge podrobnosti slede v prihodnjih številkah »Učit. Tovariša« do skupščine in prosimo da se vsi točno držite objavljenih navodil, ker drugače pripravljalni odbor ne prevzame nobene odgovornosti!
Splošne vesti.
—	Nevzdržen birokratizem. V zadnjem času je pričel nevzdržen birokratizem v šolski upravi. Učiteljstvo in upravitelji se upravičeno pritožujejo. Kaos, ki že ni ničemur več podoben. Podrejene oblasti niso obveščene o ukrepih nadrejenih. Dobiš odlok ali dekret od nadrejene oblasti, pa ji moraš poročati nazaj, da je ta in ta imenovan ali je dobil povi-šico, da šele na podlagi tvojega poročila vpišejo podatke v osebno popisnico, čeprav so ti one poslale akt. Enaka poročila se zahteva v dvojniku. Za evidenco, ki je dobra v osebnih popisnicah se na-pravlja še kartoteko, da bo novo delo in potreba novega uradništva. Upokojenci in vdove morajo vkljub temu, da imajo oblasti že o njih avtentične podatke, prepisovati dekrete po štirikrat ali petkrat in sedaj se zahteva še enakega prepisovanja od aktivnega učiteljstva. Učiteljstvo je nad reakcionarno birokratskim duhom, ki je zavladal, zelo ozlovoljeno.
—	S pravo barvo je prišla »Slomškova zveza« sedaj na dan. ko poziva v nedeljskem »Slovencu« naj se v vseh zadevah obračajo njeni člani na tajništvo klerikalne politične SLS stranke, kamor je prenesla »Slomškova zveza« svojo pisarno. Sedaj so ti Cankarjevi hlapci le javno pokazali, kaj so in da to ni nobena stanovska organizacija, ampak politična organizacija, ki se bori skupno s klerikalno stranko za širjenje plemenskega separatizma, protivnega narodnemu in državnemu edinstvu in za širjenje verske nestrpnosti med učiteljstvom. Slomškarji gotovo ne bodo hvaležni »Slo-venčevemu« dopisunčku za to javno odkritje.
NABIRALCE ZVONČKARJEV prosimo, da nam v svrho obračuna vrnejo nerazprodane številke letošnjega letnika.
Obenem prosimo več živahnosti v plačevanju naročnine.
Upravnik.
—	Opustitev zasebne ljudske šole. Salezijanski zavod na Rakovniku opusti s koncem tekočega šolskega leta dosedanjo zasebno deško ljudsko šolo za zanemarjeno deco, in sicer radi nezadostne materijalne podpore.
—	Poročil se Je 26. t. m. tov. Anton Miklavič, učitelj v Borovnici z gdč. Fini Drašlerjevo istotam. Bilo srečno!
—	K poročilu glede pevskih priprav za zborovanje mariborskega okrajnega učiteljskega društva v Framu dne 6. junija 1924 še odstavek: »Skupne pevske vaje se vrše ta dan od 9.—10. ure pred-poldne v osnovni šoli v Framu.«
—	Sedemdesetletnico ustanovitve osnovne šole proslave dne 15. junija t. !. v Preserju pri Ljubljani. K tej slavnosti je vabljeno vse še živeče učiteljstvo in katehetje, ki so delovali na tej šoli pa tudi bivši učenci, ki so tu črpali prve nauke. Več o vzporedu bomo poročali pravočasno.
—	Peto številko »Zborov« smo namenili kot koncesijo šibkim zborom, ki so se morda ustrašili težkoč dosedaj objavljenih Ravnikovih skladb. Obe Ocvir-
kovi pesmici ste lahki in jih bodo zbori gotovo radi prepevali.
—	Šesta številka »Zborov« prinese daljšo skladbo, Emila Adamiča narodno balado za mešani zbor »Vrag o v a nevesta«, sedma številka pa dve narodno nabožni pesmici istega skladatelja za moški zbor »B o ž i č n o« in »J e -z u s je majhen« ter St. Premrlov mešani zbor »Večer«.
—	Število naročnikov na »Zbore« se od dne do dne veča; list je razširjen po vsej državi, od Koroške pa do južne Srbije in Črne gore. Zal pa so malo zanimanja za »Zbore« doslej pokalzali pevski zbori neodrešenih bratov v zasedenem ozemlju. Čim več naročnikov bo imel list, tem lažje bo nudil več in dobrih skladb.
—	O priliki svoje preselitve z Raz-bora je g. Blaž Jurko, šolski upravitelj v pok. poklonil tukajšnji šoli klavir. Za ta velikodušen dar mu šolsko upravitelj-stvo in krajni šolski svet v Razboru izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo.
—	Na razna vprašanja glede nakupa notnega materijala v »Zborh« izišlih skladb (vsako pomnoževanje je prepovedano) pripominjamo, da prodajamo partiture po lastni ceni, brez dobička, samo da omogočimo društvom nakup novih skladb za vse zbore. Partitura skladbe na dveh straneh stane le 1 dinar, na štirih straneh 2 dinarja, na šestih straneh (»Vragova nevesta«) 3 dinarje. Podpirajte »Zbore«, pridobite jim novih naročnikov! — Uredništvo in upravništvo »Zborov« : Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani, »Narodni dom«, I. nadstr., desno.
—	II. književna tombola Jugosioven-ske Matice. Sklepom svoje II. književne tombole je Jugoslovenska Matica poklonila 228 osnovnim šolam v Sloveniji, ki so prodale največ tombolskih kart in ki pri tomboli niso zadele nikakega dobitka, skupno 2159 mladinskih knjig v vred^ nosti 17.146 Din. Dobitki so se že razposlali. Slovenskemu učiteljstvu. ki je s požrtvovalnim sodelovanjem pri razprodaji tombolskih tablic ponovno dokumentiralo svojo naklonjenost nalpram Jugoslovenski Matici, izreka svojo toplo zahvalo Pokrajinski odbor Jugosloven-ske Matice v Ljubljani.
—	Vsi tovarlši(ice) logaškega sreza, ki so prišli iz Julijske Benečije in vložili prošnje za sprejem v naše državljanstvo ter iste še niso rešene, nai javijo to takoj podpisanemu. Če mogoče naj navedejo tudi številke, pod katerimi so bile prošnje odpremljene. — Š t r a v s , Dol. Logatec.
—	K poročilu zborovanja z dne 3.
maja 1925 litijskega okrajnega učiteljskega društva »Prosvetni o d s e k«. V prosvetni odsek so bili izvoljeni: gospa tov. Čuček-Kleinmayerjeva Julija, gdč. tov. Nadalič Slava in Prestor Julija ter tov. g. Golob Franjo in Gorišek Drago.
—	Šolsko vodstvo Turnišče, Prekmurje. Šolska mladina rk. 6. razreda osnovne šole v Turnišču je nabrala za neodrešene brate 300 Din, za spomenik hvaležnosti Franciji pa 55.95 Din.
Projekt zakona o osnovnim školama.
Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca Ministarstvo Prosvete
ONBr. 26669. 16. Maja 1925. godine.
PREDSEDNIŠTVU NARODNE SKUPŠTINE.
Na osnovu čl. 133. Ustava i ovlaščenja datog mi Ukazom Nj. V. Kralja od 16. maja o. g.. ONBr. 26669. koji prilažem pod :/1. u overenom prepisu, čast mi je u prilogu od :/2. dostaviti Predsedm-štvu Projekt Zakona o osnovnim školama u 350 štampanlh primeraka s molbom, da ga Predsed-ništvo iznese na rešavanje pred Narodnu Skup-
Sti,W Pošto je ovde slučaj izjednačenja zakono-davstva, čast mi je moliti da se predlog ovog Zakona reši po kračem postupku predvidenom u čl. 133. Ustava.
Obrazloženje za ovaj zakonski predlog daču usmeno prilikom njegovog pretresa u Zakonodav-nom Odboru.
Ministar P.rosvete, Sv. Pribičevič, s. r.
MI
ALEKSANDAR I.
PO MILOSTI BOŽJOJ I VOLJI NARODNOJ
KRALJ, SRBA, HRVATA I SLOVENACA.
Na predlog Našeg Ministra Prosvete i po saslušanju Našeg Ministar. Saveta. a na osnovu čl. 133. Ustava, rešili smo i rešavamo:
Ovlaščuje se Naš Ministar Prosvete da moze Narodnoj Skupštini, sazvanoj u redovan sazav 7. marta ove godine, podneti na rešavanje Projekt Zakona o osnovnim školama.
Naš ministar Prosvete neka izvrši ovaj ukaz.
16. maja 1925. godine ' ALEKSANDAR s. r.
Beograd. Ministar Prosvete, Sv. Pribičevič, s. r.
Projekt zakona o osnovnim školama.
I. Opšte odredbe.
Član 1. Narodnoj osnovnoj školi zadatak je da vaspitanjem omladine u duhu nacionalnog i državnog jedinstva i verske trpeljivosti, širi Pro-svetu i daje opštu osnovu za moralan i praktičan život d dalje usavršavanje.
Član 2. Osnovna nastava je državna, besplat-na, opšta i obavezna u celoj Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca, a u granicama, predvidenim ovim Zakonom.
Član 3. Država se stara o otvaranju škola po odredbama ovog Zakona.
Član 4. Država sprema, postavlja i plača sve nastavnike osnovnih škola.
Član 5. Svaki roditelj ili staralac obavezan je da svojem detetu da osnovno vaspitanje, sem slučajeva koje je ovaj Zakon predvideo.
Član 6. Svaki1 roditelj ili staralac ima prava upisati svoje dete u jednu od osnovnih škola, prema odredbama ovoga Zakona.
Član 7. Učenici ne plačaju ni upisninu, ni školarinu, niti kakve druge takse za nastavu, ma školu pohodili1 i van svoga mesta.
II. Osnovne škole i trajanje nastave u njima.
Član 8. Osnovnoj školi pripadaju i drugi zavodi, kao zabavišta i pripremni razredi, i ustanove koje olakšavaju socijalne i ekonomske pogodbe za napredak škole, ili služe narodnom pro-svečivanju uopšte, kao i škole, za abnormalnu i nerazvijenu decu.
Član 9. Zabavdšte pohode muška i ženska deca od navršene četvrte do navršene šeste godine. Pohodenje zabavišta nije obavezno.
U zabavištu se ne sme izvoditi nikakva nastava propisana za redovne razrede osnovne škole.
Član 10. Državna se zabavišta mogu otvo-riti u onim mestima, gde se upiše najmanje tri-desetoro dece.
Član 11. Škole za nenormalnu i nerazvijenu decu pohode ona deca, za koju se lekarski dokaže da su nesposobna da prate nastavu u osnovnoj školi' (slepa, gluva, nema, umno nerazvijena i t. d).
Obaveznost nastave za ovu decu kreče se u granicama mogučnostL
Organizovanje ovih škola, kao j uredenje i trajanje nastave u njima, urediče se posebnim pravilima, koja propiše Ministar Prosvete po saslušanju Glavnog Prosvetnog Saveta.
Član 12. Škole za nenormalnu i nerazvijenu decu otvara Ministar Prosvete o državnom tro-šku u pojedinim oblastima ili naročitim klimatskim mestima, koja označi Ministarstvo Narodnog Zdravlja.
Ove su škole internatski uredene.
Član 13. U cilju prosvečivanja seoske žene, domačice i privrednice, prema zahtevima savreme-ne privredne kulture, Ministarstvo Prosvete otvara stalne škole i povremene kurseve za seoske domačice. Organizovanje ovih škola i kurseva urediče se posebnim pravilima, koja če propisati Ministar Prosvete.
član 14. Tečajeve za odrasle nepismene (analfabete) pohodiče sva odrasla lica dspod 20 godina, koja ma iz kojih razloga nisu u svoje vreme svršila osnovnu školu i nisu pismena, a mogu ih pohoditi i stariji od 20 godina.
Ove tečajeve otvara Ministar Prosvete u pojedinim mestima u školskim zgradama. ili u kasarnama, po sporazumu s Ministrom Vojnim.
Koliko če trajati učenje u njima, propisače Ministar Prosvete.
Član 15. Osnovnu školu pohode obavezno sva sposobna muška i ženska deca izmedu 6. i 14. godine.
Član 16. Učenje u osnovnoj školi traje:
1.	U varošima i varošicama 8 godina, za svu onu decu koja po svršetku IV. razreda ne nastave svoje školovanje u gračtanskoj, srednjoj ili stručnoj školi.
2.	Isto toliko traje školovanje u onim mestima. gde se za to izjasni školski odbor, a gde ujedno postoje uslovi u zgradama, nastavnicima i ostalim potrebama.
3.	U mestima, gde još nema uslova za iz-vodenje osmogodišnjeg osnovnog školovanja, nastava traje 6 godina.
4.	U mestima, gde ne postoje potrebni uslovi ni za šestogodišnje redovno školovanje, nastava če se izvoditi u V. i VI. razredu samo u vremenu od 1. novembra do 31. marta.
Član 17. U prva četiti razreda osnovnih škola nastava je svuda jednolika.
Ona je podešena tako, da učenicima daje potrebnu prethodnu spremu za starije razrede osnovne škole ili za stupanje u niže stručne, gra-danske d srednje škole. Ko prede u koju od ovih škola, mora je svršiti; u protivnom, ima se vra-titi u osnovnu školu da je dovrši.
Član 18. U starijim razredima nastava se mora podešavati prema mesnim prilikama i potrebama života. Ona če u seoskim školama razvijati smi-sao i ljubav za poljoprivredu, a po varošima za trgovinu i zanate.
Član 19. U onim školama gde govorni jezik mesnoga stanovništva nije istovetan sa službenim jezikom Kraljevine, mogu se uz osnovnu školu otvoriti i1 pripremni razredi.
Član 20. Kad u jednom mestu nema dovoljno dece ili nastavnika za starije razrede, Oblasna Prosvetna Vlast može, po predlogu sreskog škol-skog nadzornika, sastaviti decu iz više susednih škola.
III. Obrazovanje školskih opština, podizanje školskih zgrada i izdržavanje osnovnih škola.
Član 21. Radi Iakše i potpunije primene od-redaba ovoga Zakona, naselja se gruplšu v Škol-ske Opštine.
Svako naselje mora biti u sastavu jedne ma koje školske opštine.
Jedna školska opština može obuhvatiti jedno ili više naseljenih mesta (sela i zaselaka).
Član 22. Svako mesto koje ima jednu ili više škola, kao i više sela iste Političke Opštine, koja imaju jednu školu, čine jednu školsku op-štinu. Svaka školska opština ima svoj školski Odbor.
Član 23. Država je dužna otvoriti školu u svakom mestu, gde ima najmanje tnidesetoro za školu dorasle dece.
Gde je manji broj dece, ili u krajevima gde je naselje raštrkano, radiče po mogučstvu put-nččki učitelji, i otvoriče se ambulantne škole ili školske stanice, po pravilima, koja propiše Ministar Prosvete.
Član 24. Seoska škola zove se po selu u kome se nalazi, a gradske se razLikuju po svojim zasebnim imenima.
Član 25. Politička opština mora dati potrebno zemljište za školu, školsko dvorište i u njemu stu-denac sa vodom- za piče, i igralište. a u selima još i zemljište za školski vrt, i podiči propisnu školsku zgradu sa svima potrebnim odeljenjima i učiteljskim stanovima; sem toga dužna je opština osigurati potreban ogrev i osvetlenje školskih lokala i nastavničkih stanova, kad ih nastav-nici dobivaju u naturi.
Isto tako uza svaku školu treba podiči dvo-ranu za svečanosti, koja če služiti i' za sobnu gi-mnastiku, a uz to i potrebne kancelarije.
Sem toga Opština je dužna:
1.	Starati se o otvaranju novih škola, ode-ljenja i tečajeva za odrasle nepismene;
2.	starati se o osnivanju i urednom izdrža-vanju internata za siročad bez roditelja, i za decu koja zbog daljine, ili rdava puta, ili drugih pre-preka moraju ceo dan provesti u školi;
3.	starati se da svi putevi koji vode školi, budu ¡spravni.
Član 26. Političke su Opštine dužne do po-četka školske godine nabaviti knjige i sav potreban pribor za pisanje i crtanie za sve učenike svoga školskog područja, po trebovanju koje če sastaviti školski upravitelj u smislu propisa škol-slcih vlasti.
Opštine imaju prava naplate za knjige i pribor samo od imučnih roditelja školske dece. Kao imučni smatraju se oni, koji po odredenom po-reskom cenzusu ne važe kao oskudni i siromašni.
Član 27. Ministar Prosvete propisuje pravila
0	gradenju školskih zgrada i stanova, o nameštaju, učilima, knjižnicama, fondovima, uredenju školskog vrta, dvorišta i t. d.
Član 28. Svaka škola mora imati onoliko propisnih stanova za nastavnike, koliko u školi ima posebnih odeljenja. Stanovi moraju biti u neposrednoj bližini škole.
Sadanje škole koje nemaju potrebne stanove, moraju se saobraziti ovoj odredbi u roku od pet godina, računajuči od dana, kad ovaj Zakon stupi na snagu.
Samo u veSim gradovima, gde se za nastavnike može naši udoban stan, ne moraju se stanovi zidati ni posle ovog roka.
Gde nema stanova, učitelj če dobivati od političke opštine stanarinu, koju če odrediti oblasna Prosvetna Vlast prema mesnim prilikama.
Član 29. Gde opština nema potrebnog zem-ljišta, ili ga ima, ili je za školsku potrebu nepo-desno, dužna ga je nabaviti' razmenom ili ot-kupom.
Član 30. Po odobrenju nadležnih vlasti opština može sve zgrade za školsku potrebu podizati u svojoj režiji, služeči se i radnom snagom i materijalom kojim raspolaže.
No plan mora prethodno odobriti Oblasna Prosvetna Vlast.
Član 31. Školsko dvorište ne sme se upo-trebiti ni na šta drugo sem za dečje odmorište
1	igralište, a školsko zemljište mora prvenstveno služiti' za praktičnu nastavu iz prirodnih nauka ili poljske privrede. Prihod od njega pripada nastavnicima. po pravilima koja propiše Ministar Prosvete.
Član 32. Ministar Prosvete može odobriti da pojedine opštine, srezovi ili oblasti, o svom trošku podižu nove školske zgrade za potrebe narodne, kao: škole za narodno gazdinstvo, za domačice, ženske stručne škole i t. d.
Član 33. Onim opštinama koje nemaiu propisnih školskih zgrada, a nemaju ni materijalne mogučnosti da ih same podignu, pritiču u pomoč oblast preko Oblasnog Školskog Odbora, i Država preko Ministarstva Prosvete.
Ministarstvo Prosvete če u svome godišnjem budžetu svake godine predvideti dovoljno kredita za pokriče školskih potreba siromašnim opštinama, u koliko ove ne mogu svojim sredstvima da podmire minimalne potrebe svoje škole.
IV. Nastava.
Član 34. U osnovnoj školi se uči:
1.	nauka o veri s moralnim poukama;
2.	srpsko-hrvatsko-slovenački jezik;
3.	narodna istorija, s najvažnijim dogadajima iz opšte istorije;
4.	zemljopis naše države, s kratkim poznavanjem i drugih zemalja;
5.	račun, s geometrijskim oblicima;
6.	poznavanje čoveka, s poukom o čuvanju zdravlja;
7.	poznavanje prirode, sa osnovima poljske privrede i šumarstva;
8.	gradanske pouke;
9.	črtanje i lepo pisanje;
10.	privredni radovi, prema mesnim prilikama;
11.	pevanje, a po mogučstvu i sviranje;
12.	gimnastika i dečje ligre;
13.	predmeti koje traži čl. 12. za naročite škole.
Šta če se u kojem razredu učiti, d u kome obimu, odrediče Ministar Prosvete naročitim nastavnim planom i programima, a po saslušanju Glavnoga Prosvetnoga Saveta, pazeči pri tom da ukupni broj nedeljnih časova ne bude veči od 22 u I. i II., 24 u III. i IV. razredu i 25 u ostalim razredima.
Član 35. Nastava je u svima osnovnim školama na državnom jeziku.
U onim krajevima, gde su stanovnici, naši gradani, druge rase i jezika u znatnom broju, pored nastave na službenom jeziku u istoj dr-žavnoj školi, na molbu njihovu Ministar Prosvete dozvoliče osnovnu nastavu za prve četiri godine na njihovom maternjem jeziku, sem nastave iz grupe nacionalnih predmeta, koja če se vršiti na državnom jeziku (državni jezik, zemljopis i istorija).
član 36. Sve nastavne predmete u osnovnoj školi predaju državni nastavnici — učitelji i učiteljice. No verska nastava daje se po želji roditelja, odnosno staralaca. podvojeno po veroispo-vestima, a u saglasnosti s njihovim verskim na-čelima. Nastavu če izvoditi sveštenik koga odredi Ministar Prosvete, ako dotični dobije ovlaščenje od svoje duhovne vlasti. Gde nema sveštenika, ili se ne bi toga primilo, Ministar Prosvete če nastavu poveriti drugom za to sposobnom licu.
Član 37. Ministar Prosvete stara se o iz-radi i štampanju državnih školskih udžbenika i propisuje pravila o tom, po saslušanju Glavnoga Prosvetnoga Saveta.
Član 38. U školama se mogu upotrebljavati samo oni udžbenici, državnoga ili privatnoga iz-danja, koje je odobrio Ministar Prosvete po predlogu i preporuci Glavnoga Prosvetnoga Saveta.
Član 39. Školska godina redovno traje od 1. septembra do 28. juna.
U toku školske godine radi se u školi sva-koga dana sem jednoga celoga ili dva pola dana u sedmici, državnih praznika, dana seoske zave-tine, i velikih narodnih i crkvenih praznika, koje odredi Ministar Prosvete.
No, s pogledom na praktične potrebe, Oblasna Prosvetna Vlast može, naročito u višim razredima, i van ovoga vremena odobriti prekid nastave do petnaest dana. radi poljskih radova.
Bliže odredbe propisuje Ministar Prosvete.
Član 40. U školi se redovno radi i pre i posle podne. No s pogledom na broj učenika i nastavnika, kao i na mesne potrebe, Oblasna Prosvetna Vlast može. na predlog sreskog školskog nadzornika odobriti ili narediti da se u pojedinim školama ili odeljenjima radi samo pola dana i po skračenom progamu, o čemu če izvestiti Ministarstvo Prosvete.
Član 41. Za sve je učenike obavezno redovno pohadanje časova. a tako isto i učenički izleti, koji se prireduju u naučnom i vaspitnom smeru. i sve školske i državne svečanosti vas-pitnoga značaja.
V. Učenici.
Član 42. Upis učenika vrši školski upravitelj svake godine od 1. do 15. juna prema spisku sve za školu dorasle dece, koji pod svojom "od-govornošču sastavlja politička opština.
Najpre se upisuju najstariji, pa postupno sve mlada deca.
Utvrdeni spisak upisane dece, uz spisak dece koja su ostala neupisana, školski odbor po-tvrduje i šalje sreskom nadzorniku na pregled i odobrenje.
Uz spiskove se šalju nadzorniku i sve molbe i žalbe, ako bi ih bilo.
Član 43. U prvi razred upisuju se sva sposobna muška i ženska deca, koja su navršila šest godina.
Mlada se deca ne mogu upisati u osnovnu školu.
Isto tako ne mogu se upisati u prvi razred ni muška ni ženska deca, koja su napunila dvana-est godina.
O izuzetnim slučajevima rešava sreski školski nadzornik.
Svu decu stariju od 12 godina, koja nisu upisana u osnovnu školu, školski odbor upisuje u zaseban spisak i rasporeduje u druge krače tečajeve za odrasle.
Član 44. Odmah po upisu, a najdalje do po-lovine meseca avgusta, nadležni školski lekar pregledače sve stare i nove upisane učenike i učenice, i podneče školskom odboru izveštaj o stanju njihova zdravlja.
Po lekarskom pregledu moraju se, privre-meno ili stalno, osloboditi školske obaveze sva ona deca:
a)	koja boluju od kakve zarazne i za druge učenike opasne bolesti;
b)	koja zbog telesne nesposobnosti apsolutno ne mogu dolaziti u školu niti pratiti nastavu sa uspehom (sakata, raslabljena, nema gluva. slepa i t. d.)
c)	koja su umobolna ili umno nedovoljno razvijena.
O ovoj deci školski odbor i dalje vodi računa po čl. 12. ovoga Zakona.
Član 45. Kad se izvrši nov upis dece u prvi razred, spisak upisane dece školski odbor dosta-viče političkoj opštini, koja če pozvati roditelje ili staraoce da dovedu decu u školu, kad se objavi početak rada.
Član 46. Sva upisana deca moraju uredno dolaziti u školu.
Za izostajanje su odgovorni njihovi roditelji ili staraoci.
Opravdano je izostajanje samo: kad ie uče-nik bolestan, kad mu umre ko u porodici, kad mu kakva elementarna nepogoda: poplava, oluja, ve-javica s mrazom i dr. spreči dolazak u školu.
Pola dana računa se kao jedan izostanak.
Član 47. Školski odbor, po prethodnom pis-menom saslušanju, kazni roditelja ili staraoca, ako se ne opravda za učeničko izostajanje, i to:
a)	za prvih pet izostanaka pismenom opo-menom. koja mu se saopštava preko opštinskog suda;
b)	za drugih i trečih pet izostanaka novča-nom kaznom, računajuči mu svaki izostanak po pet dinara;
c)	za četvrtih pet izostanaka novčanom kaznom, računajuči mu svaki izostanak po deset dinara;
d)	za dalje izostanke izriče kazne, novčane ili zatvora, nadležna upravna ili sudska vlast.
Ovako če se postupati i sa onim rodlteljima i staraocima, koji po upisu ne dovedu dete u školu.
Ove novčane kazne izriču se uvek u korist dotične školske kase.
Član 48. Učenički ispit iz nastavničkih predmeta ocenjuje se dvaput godišnje, u prvoj polo-vini meseca januara i u prvoj polovini meseca juna, i beleži se ocenama: odličan (5), vrlo do-bar (4), dobar (3), dpvoljan (2), i nedovoljan (l), a vladanje ocenama: primerno (5), vrlo dobro (4), dobro (3), prilično (2) i loše (1).
Ocene se upisuju u školsku upisnicu.
Član 49. Krajem školske godine drži se u svakoj osnovnoj školi završna godišnja školska svečanost, na kojoj če se prikazati rezultat go-dišnjeg školskog rada.
Bliže odredbe o izvodenju ovih svečanosti propisače Ministar Prosvete.
Prevodenje učenika u stariji razred vrši se po godišnjim ocenama, a po propisu pravilnika, kojd če propisati Ministar Prosvete.
Član 50. Prevodenje učenika iz jedne škole u drugu vrši se samo po zahtevu roditelja ili' staralaca i po naročitim prevodnicama, koje upravitelj škole pošlje neposredno upravitelju one škole u koju učenik prelazi.
Iz upisnice prve škole učenik se ispisuje onda, kad upravitelj druge škole izvesti da je tamo došao — da je upisan.
Član 51. Oni učenici kojd svrše prva četiri razreda, moraju produžitf učenje u starijim razredima.
Ne moraju stupiti u starije razrede samo oni učenci koji produže i završe u kakvoj stručnoj ili gradanskoj ili srednjoj školi.
Ali ako tu školu napuste pre svršetka — srednju školu pre četiri godine — moraju se i oni vratiti u dotični razred osnovne škole.
Ako učenik istupi iz srednje ili druge koje više škole pre četiri godine, uprava te škole dužna je o tom izvestiti upravitelja osnovne škole onog mesta gde mu roditelji stanuju.
Školski Odbor i upravitelj škole moraju, pod svojom odgovornošču, po naročitom spisku, voditi računa o svima učenicima, koji stupe u druge škole i paziti da se ne čine zloupotrebe.
Ako bi se utvrdilo, da je krivucom školskog odbora ili upravitelja škole onemogučeno dalje školovanje kome učeniku-cL, kazniče se upravitelj i svi članovi školskog odbora sa po 100 do 200 dinara u korist školskog fonda.
Ovako isto kazniče se i roditelj ili staralac, koji ne prijavi dete odboru ili upravitelju škole u roku od petnaest dana po povratku.
Sve novčane kazne izriče Oblasna Prosvetna Vlast, a izvršuje policijska vlast u roku od trideset dana.
Član 52. Valjanim učenicima koji se odlikuju primernim vladanjem i odličnim učenjem, daju se nagrade, a nemarljivi, neuredni, neposlušni, nepristojni i t. d. kažnjavaju se, pošto se prethodno iscrpu sva druga sredstva.
Bliže odredbe o nagradivanju a o kažnjava-nju učenika propisuje Ministar Prosvete.
No izrekom se zabranjuje telesna i svaka druga kazna kojom bi se učenik izlagao podsmehu drugova, ili bi se u njemu ubijala volja i samo-pouzdanje.
Član 53. U toku školovanja učenik se može ispisati:
a)	kad teško oboli od kakve neizlečive ili dugotrajne bolesti;
b)	kad zbog poznijeg upisa ili ponavljanja, za školu prestari — muškarac kad navrši šestna-estu, a devojčica petnaestu godinu;
c)	kad ni vaspitanje. ni kazne nisu mogle uticati na popravku učeničkog vladanja.
U sva tri slučaja rešava mesni školski odbor po molbi roditelja ili staraoca ili po svojem na-hodenju. a odobrava Sreska Prosvetna Vlast.
U slučaju pod c) dete može biti upučeno u kakav zavod za popravku dece.
Član 54. Sve odredbe ovoga Zakona, koje se odnose na mušku decu, potpuno važe i za žen-sku, u koliko ovde nije drukčije naredeno.
Član 55. Vaspitanje muške i ženske dece je zajedničko.
Ali gde prilike dopuste, mogu se odvojiti muška i ženska deca u zasebne muške i ženske škole ili u zasebna odeljenja.
VI. Nastavnici.
1. Vrste nastavnika i njihova sprema.
Član 56. U svima državnim osnovnim školama, zabavištima, školama za nenormalnu i nerazvijenu decu, tečajevima za odrasle nepismene, kao i drugim sličnim školama, koje su pod Ministar-stvom Prosvete, nastavu izvode učitelji i učiteljice.
Nastavnici osnovnih škola su državni činov-nici i za njih vrede svi propisi Zakona o činov-nicima i ostalim službenicima gradanskog reda, u koliko ovim Zakonom nije drukčije naredeno.
Član 57. Za učiteljicu ili učitelja ma koje vrste osnovnih škola može se postaviti samo fi-zički i duševno zdravo lice:
a)	koje za to ima zakonom propisanu spremu;
b)	koje je podanik Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca.
Član 58. Učitelji i učiteljice mogu biti po-močni, privremeni i stalni.
Stalni su učitelji za prvih šest godina stalne službe pokretni, a posle toga dobijaju mesto po stečaju i postaju nepokretni.
Član 59. Postavljanje učitelja:
Za pomočnog učitelja ili učiteljicu može se postaviti ono lice, koje je svršilo Učitelisku Školu bez učiteljskoga ispita zrelosti, ili celu srednju školu sa ispitom zrelosti.
Za privremenog učitelja ili učiteljicu osnovne škole može se postaviti ono lice, koje je svr-šilo državnu Učiteljsku Školu i položilo učiteljski ispit zrelosti.
Za stalnog učitelja ili učiteljicu osnovne škole postavlja se onaj privremeni učitelj ili učiteljica. koji je položio praktičan učiteljski ispit i proveo u službi 3 godine.
Član 60. Pomočni učitelj i učiteljica, koji su uspešno radili u školi najmanje dve godine, mogu postati privremeni, ako polože u Učiteljskoj Školi učiteljski ispit zrelosti.
član 61. U nižim razredima mogu se postavljati i učitelji i učiteljice, a u starijim razredima, po mogučnosti, učitelji za muška, a učiteljice za ženska odeljenja.
U zabavištu se redovno postavljaju učiteljice i za mušku i za žensku decu. Odredba pr-voga stava izvodiče se potpuno, kad se dobije potreban broj učitelja i učiteljica.
Član 62. Za pojedine stručne predmete, a naročito u starijim razredima. mogu se postavljati stručno obrazovana lica, kao honorarni nastavnici.
Njihova sprema i nagrada ne potpadaju pod odredbe ovoga Zakona.
Isto to važi i za nastavnike nauka o veri.
Član 63. Sve učitelje i učiteljice postavlja Ministar Prosvete po odredbama ovoga Zakona.
2. Dužnosti nastavnika.
Član 64. Svaki nastavnik i nastavnica, ma koje vrste, mora pri stupanju u državnu službu položiti zakletvu ove sadržine:
»Ja (ime i prezime), stupajuči u nastavničku službu, zaklinjem se Svemogučim Bogom, da ču Kralju (Ime) biti veran, da ču se Ustava savesno pridržavati!, da če se zakonima, zakonitim nared-bama vlasti pokoravati, i da ču svoje nastavničke dužnosti revnosno i tačno vršiti. Tako mi Bog pomogao«.
Zakletvu vrši pretpostavljeni školski nadzornik.
Član 65. Svi državni nastavnici dužni su uredno dolaziti u školu, vaspitavati decu po pedagoškim načelima i predavati sve nastavne predmete po propisanim programima i didaktič-kim pravilima, u duhu odredaba čl. 1. ovoga Zakona.
Nastavnik mora držati onoliko časova, koliko ih je za dotični razred, odnosno odeljenje propisano.
Član 66. Nastavnici su dužnl uredno voditi razredne ili školske upisnice i sve ostale knjige, koje Ministar Prosvete propiše.
Član 67. Nastavnici su dužni obračati pod-jednako pažnju na sve učenike, bes. razlike, i oce-njivati ih. i po uspehu i po vladanju, pravično i nepristrasno.
Član 68. Nastavnici su dužnl u dane, koje odredi Ministar Prosvete, voditi decu na službu Božju.
Član 69. Nastavnici su dužni izveštavati uce-ničke roditelje ili staraoce i upravitelje škole o učeničkom izostajanju od škole. ako roditelji ili staraoai ne bi sami opravdali izostanke u roku od pet dana (prema čl. 46. i 51. ovoga Zakona) ili ako ne bi blagovremeno izvestili da dete boluje.
Član 70. Nastavnici su dužni pri primanju razreda ili škole, primiti i sve školske stvari: učila, arhivu, knjižnicu, upisnicu i sve ostalo što dotičnom razredu ili školi pripada, i sve to čuvati u razredu u ispravnom stanju do predaje.
Za sve stvari nastavnik potpisuje inventar, ili izdaje revers, i materijalno je za njih odgo-voran.
Član 71. Svi nastavnici dužni su po upravi-teljevu rasporedu i naredenju. zamenjivati obolele i odsutne nastavnike.
Zamenjivanje ie besplatno, ako nije duže od trideset dana godišnje, s prekidima ili bez pre-kida. a za višak preko trideset dana. nastavnik ima prava na nagradu po propisima o honorarima koje država plača.
Član 72. Svi nastavnici moraju se vladati u službi, u društvu i u privatnom životu onako, kako dolikuje obrazovanim ljudima i vaspitačima omladine i naroda.
Član 73. Ako škola ima propisan stan za nastavnika, nastavnik je dužan sedeti u njemu i održavati stan u redu.
Iz školskoga budžeta vršiče se samo oprav-dane prepravke i veee popravke, i to po sporazumu sa školskim mesnim odborom.
Član 74. Svi su nastavnici dužni sudelovati u radu nastavničkih i roditeljskih veča, koja se sastaju radi pretresanja školskih pitanja.
Član 75. Nastavnici su dužni sudelovati o trošku školskog fonda ili Države, u školskim iz-letima i svečanostima, koje se prireduju radi va-spitanja dece i naroda.
Član 76. Nastavnici moraju, kad se pozovu, pohoditi o državnom trošku sve naučne i praktične učiteljske tečajeve i predavanja, koja se prireduju radi upoznavanja s naučnim novlnama, ili radu postizavanja jednoobraznosti u nastavi.
Član 77. Svi nastavnici treba da pomažu svaki rad van škole, koji se preduzima radi pro-svečivania širih krugova, u duhu ovoga Zakona. U budžet Ministarstva Prosvete unosiče se svake godine potrebne sume za nagradu onim nastavni-cima koji rade na narodnom prosvečivanju van
Član 78. Ako je nastavnik za vreme školo-vanja uživao državnu pomoč, ne može mu se uvažiti ostavka niti dopustiti prelaz u drugu državnu službu, dok kao nastavnik ne odsluži dva-put onoliko vremena, koliko je pomoč primio.
Izuzimaju se samo oni, za koje lekarska komisija utvrdli da su tako oboleli, da bi dalji rad u školi bio opasan bilo po njih, bilo po učenike.
Član 79. Svaki izostanak od dužnosti, nastavnik je dužan blagovremeno i potpuno oprav-dati, na način koji bude propisan.
Član 80. Ako nastavnik bez prethodnoga nadležnoga odobrenja, ili bez dovoljnoga oprav-danja. izostane od dužnosti. kazniče se po propisima ovoga Zakona.
3. Prava nastavnika.
Član 81. Svi nastavnici državnih osnovnih škola imaju položaj i prava državnih činovnika po Zakonu o činovnicima gractanskoga reda, u koliko ovim Zakonom nije drukče naredeno.
Član 82. Kad stalni učitelj, učiteljica ili za-bavilja napuni 32 godine državne službe, ima prava na onollku penziju, kolika mu je bila poslednja godišnja plata.
Po navršenoj 32. godini službe mogu se oni staviti u penziju. Ali, ako su zdravi i za rad u školi ili prosvetnoj administrativnoj službi sposobni, mogu se zadržati i dalje u službi po pristanku i potrebi.
Član 83. Po navršetku najvišeg stepena osnovne plate, učitelju, učiteljici ili zabavilji pripada (po čl. 31. činovničkog zakona) za sve vreme daljeg službovanja njihova najviša plata uvečana sa 15%, koja se uračunava u penziju, računajuči ratne godine službe dvostruko (čl. 137. činovničkog zakona).
Član 84. Oni učitelji i učiteljice koji služe u državnim ili državom priznatim humanim ustanovama, za koje je potrebna naročita učiteljska sprema, imaju platu i sva ostala prava ^to ovom Zakonu.
član 85. Učiteljima koji rade u školama za nenormalnu i nerazvijenu decu, kao i u drugim stručnim zavodima, te imaju pored redovne i na-ročitu stručnu spremu, povečavaju se redovne prinadležnosti, sem dodatka na decu, za 10% (čl. 7. čin. zakona).
Oni nastavnici, koji svrše višu stručnu školu sa završnim ispitom. rasporediče se prema njihovim kvalifikacijama.
Njihove kvalifikacije ocenjuje Glavni Prosvetni Savet, a postavlja ih po stečaju i nadzirava Ministar Prosvete.
Član 86. Kad nastavnik napuni šest godina stalne i uspešne državne učiteljske službe, dobija pravo da se utvrdi za nepokretnog nastavnika u jednom mestu, po stečaju i po propisima ovoga Zakona (član 58. ovoga Zakona).
Član 87. Stalni nastavnici i nastavnice, koji stečajem dobiju jedno mesto, mogu se premestiti u drugo samo:
1.	po njihovoj molbi, ili pismenom pristanku;
2.	po službenoj potrebi, kad se njihovo odeljenje zatvori zbog nedovoljnog broja učenika; u ovom slučaju nastavnik če dobiti po mogučstvu mesto koje odgovara onom gde je bio;
3.	po kazni, ako je krivica isledena i dokazana;
4.	ako dobije tri puta ocenu »dovoljno« ili dva puta ocenu »nedovoljno«.
Član 88. Kad se državni učitelj ili učiteljica premesti u drugo mesto po službenoj potrebi, ima pravo na naknadu putnih i selidbenih troškova iz državne kase, kao i drugi1 državni činovnici.
Član 89. Svaki nastavnik ima svoje odeljenje sa jednim ili najviše četiri razreda.
Odeljenje s jednim razredom ne može imati više od 60. a sa više razreda više od 50 učenika. Kad broj učenika bude veči, odeljenje se mora deliti.
Član 90. Svaki državni nastavnik i nastavnica, sem plate i drugih prihoda po ovom Zakonu, ima prava i na besplatan stan i ogrev koji mu daje politička opština iz redovnog školskog budžeta (čl. 25. ovoga Zakona).
Stan je propisan kad je suv i dobro osvetljen i kad ima dve do tri sobe 4X5X3 met. kujnu 4X3X3 metara, podrum, odeljenje za ostavu i staje za domačinske potrebe.
U ogrev se računa 20 kub. metara drva, ili odgovarajuča količina uglja i drugoga goriva koje se u mestu upotrebljava.
Ali. ne mogu imati dva posebna stana, niti dve stanarine, niti dva ogreva: muž i žena u jednom mestu; neženjen sin, neudata kai sa svojim roditeljima kad žive zajedno; dve neudate .sestre, dva brata ili brat i sestra kad stanuju zajedno.
Isto tako nema prava na stan ili stanarinu i ogrev, ni učiteljica udata za lice koje ima stan ili stanarinu, ako su oboje u jednom mestu.
Član 91. Kad nastavnik postane nesposoban za dalji rad u školi. može po predlogu lekarske komisije i po odobrenju Ministra Prosvete, preči u drugu državnu službu.
U tom slučaju, sve priznate godine učiteljske službe računače mu se kao u kazne.
Član 92. Kad činovnik drugog zvanja, koji ima propisane kvalifikacije i učiteljsku spremu, prede u učiteljsku službu, računače mu se sve priznate godine kao da ih je proveo u učiteljskoj službi. No on ne može imati veču platu od one, koju bi imao, da je bio učitelj.
Ne može se prevesti u učiteljsku službu činovnik :
a)	stariji od 30 godina. ako pre toga nije bio učitelj;
b)	koji je bio učitelj, ali je imao prekid dužl od deset godina;
c)	koji tai zajedno s prekidom imao više od 32 godine službe;
d)	koji ie zbog nepodobnosti za učiteljsku službu, več jednom uklonjen iz učiteljske službe i učiteljskog reda.
Član 93. Kad nastavnik ili nastavnica ne želi dalje da služi, ima pravo da da ostavku na državnu službu, sem kad stoji prema Državi u obavezi kao predašnji blagodejanac ili kao pito-mac, ili inače po kakvom specijalnom ugovoru.
Ostavka če se uvažiti u roku od šest nedelja.
4. Kazne.
Član 94. Nastavnik koji se ogreši o svoje dužnosti, biče kažnjen prema odredbama ovoga Zakona.
Član 95. Sve nastavničke krivice, školske prirode. izvidaju samo školske vlasti po naredenju Ministra Prosvete. ili po zvanlčnoj dužnosti.
Za izvidanja i rešavanja krivica po ovome Zakonu propisače Ministar Prosvete poseban pravilnik.
Član 96. Nastavnik se može kazniti:
1.	za nevršenje ili neuredno ili nemarljivo vršenje svojih dužnosti po ovom Zakonu;
2.	za zloupotrebu u službi;
3.	za neposlušnost prema zakonitim nared-bama pretpostavljenih vlasti:
4.	za nečovečno postupanje s decom;
5.	za nemoralno i nepristojno vladanje, koje ponižava i ubija ugled nastavnika i nastavničkog poziva;
6.	za ispoljavanje načela protiv postojede državne forme, ili načela protiv pravne promene državnog poretka (čl. 4. Zakona o činovnicima).
Član 97. Nastavnik se može kazniti:
1.	opomenom;
2.	ukorom;
3.	platom od 3—15 dana;
4.	premeštajem u drugo mesto — bez prava na naknadu selidbenih troškova;
5.	penzionisanjem i
6.	otpuštanjem iz državne službe.
Sve kazne koje postaju izvršne, upisuju se u nastavnički »Službeni List« s kratkim napomena-ma o vrsti krivice za koju je kazna izrečena,
Kazne pod 1., 2. i 3. zastarevaju u roku od 3 godine, ako za to vreme dotičan nastavnik ne bude kažnjen.
Član 98. Nastavnika može kazniti:
Školski Upravitelj opomenom i ukorom;
Sreski Školski Nadzornik opomenom, ukorom i trodnevnom platom;
Oblasna Prosvetna Vlast opomenom, ukorom d platom do petnaest dana, a
Ministar Prosvete sv.im propisanim kaznama.
Protiv kazni koje izriče Školski1 Upravitelj, nastavnici se mogu žaliti Školskom Nadzorniku, a protiv svih ostalih redovnim putem Ministru Prosvete.
Na kazne koje Ministar izriče, može se žaliti Državnom Savetu u roku od 15 dana od dana saopštenja.
Član 99. Kaznu premeštaja bez prava na naknadu selidbenih troškova, penzionisanja i otpuštanja iz službe sa oduzimanjem svih stečenih prava, može izreči samo Ministar Prosvete.
Član 100. Nastavnik koji' je jedanput kažnjen uklanjanjem iz učiteljskoga reda ili otpuštanjem iz službe s gubitkom stečenih prava zbog prijavili i beščasnih dela, kao i onih pod tačkom 6. u članu 96. ovoga Zakona ili zbog nemoralnog vladanja li poroka koji ruše nastavnički ugled, ne može se ponovno vratiti u učiteljsku službu.
Član 101. Koji nastavnik bude premešten iz jednoga mesta po kazni, ne može se više vratiti u isto mesto, ni privremeno ni p.o stečaju, pre šest godina.
5. Postavljanje i razmeštanje nastavnika.
Član 102. Sva stečajem nepopunjena nastav-nička mesta u školama i zabavištima, popunja-vaju se stečajem, koji se objavijuje preko službenih listova.
član 103. Izbor kandidata za svaku oblast posebice vrši naročita komisija, u koju ulazi prosvetni inšpektor kao predsednik, oblasni školski nadzornik, jedan učitelj iz oblasnog mesta, koga odredi Ministar Prosvete. i dva učitelja iz oblasti. koje izabere oblasni školski odbor. Članovi komisija postavljaju se i biraju za dve godine.
Komisija radi u mestu gde je sedište inspek-tora, sastaje se po njegovom pozivu, a rešava ve-činom glasova.
Član 104. Na objavljeni stečaj u jednoj oblasti može se javiti svaki nastavnik iz Kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca, koji na to ima pravo i potrebnih kvalifikacija po ovom Zakonu.
U jednom stečajnom periodu nastavnik može se javiti najviše na tri upražnjena mesta, i to samo u jednoj prosvetnoj oblasti.
Član 105. Na bolja mesta imaju preče pravo nastavnici:
1.	zaslužniji po službi; po uspešnom radu na školskoj i narodnoj književnosti; i intenzivnom radu na prosvečivanju naroda van škole;
2.	jačl po ocenama u nastavničkom radu;
3.	stariji po godinama službe, i najzad
4.	koji imaju nesumnjivih porodičnih potreba za to mesto; školovanje dece, izdržavanje i va-spitanje maloletne brače ii sestara bez roditelja, čuvanje ii izdržavanje siromašnih i iznemoglih roditelja i t. d.
Član 106. U mestima gde ima Univerzitet, može se postaviti onaj učitelj, koji je redovno svršio učiteljsku školu, a po tom je uspešno radio kao stalan učitelj u osnovnoj školi najmanje dvanaest godina, od kojih bar polovina u selu.
U mestima gde ima srednjih i stručnih škola, može se postaviti onaj, koji je po svršetku učiteljske škole služilo kao stalan učitelj najmanje devet godina, i to šest u selu.
U gradovima i gradičima, gde nema viših stručnih i srednjih škola, i u selima mogu se postaviti oni učitelji, koji su uspešno radili u seo-skim školama najmanje šest godina kao stalni učitelji.
U svima slučajevima prvenstvo imaju oni koji pored redovne školske spreme, imaju još i kvalifikacije iz čl. 105. ovoga zakona.
U universitetskim mestima i mestima gde ima srednjih i stručnih škola, može jedna petina kandidata biti predložena na osnovi kvalifikacija 1. i 2. tač. čl. 105. ovoga Zakona.
Za postavljanje učitelja u vežbaonicama pri učiteljskim školama važe odredbe iz Zakona o Učiteljskim Školama.
Član 107. Nemaju prava javljati se na stečaj oni učitelji:
1.	koji nemaju šest godina stalne učiteljske službe;
2.	koji su za poslednje 3. godine ocenjeni ma i jedanput nedovoljnom ocenom;
3.	koji su iz istoga mesta jednom premešteni po kazni, a nije još proteklo šest godina;
4.	koji još nisu u jednom. stečajem dobive-nom mestu, proveli najmanje tri godine;
5.	koji su po krivici ili zbog slabog uspeha u radu premešteni iz stečajem dobivenoga mesta, a od tada još nisu prošle tri godine (čl. 87. tač. 3. i 4.).
Član 108. Kad se za neko mesto javi samo jedan učitelj, onda se on i postavlja ako ima potrebnih kvalifikacija.
Ali kad ima više molilaca, za pojedina mesta komisija bira i predlaže Ministru Prosvete za svako upražnjeno mesto po dva učitelja. Uz imena izabranih kandidata oblasna komisija šalje Mi-nistarstvu imena i podatke i ostalih kandidata za dotično mesto.
Na osnovu tih podataka Ministar Prosvete postavlja na svako mesto po jednog od predloženih učitelja.
Komisija je dužna dostaviti izbor kandidata Ministru Prosvete najdalje do 15. juna.
Član 109. One nastavnike koji još nisu stečajem dobili mesto po čl. 102. ili su ga imali pa izgubili, Ministar Prosvete rasporeduje po oblastima, i po predlogu prosvetnih inspektora postavlja ih u onim mestima gde su potrebni.
Član 110. Svi nastavnici. koji stečajem do-biju drugo mesto, moraju se preseliti izmedu 15. i 31. avgusta, ili za poslednjih petnaest dana ve-likoga školskoga odmora.
Ranije se mogu seliti samo po medusobnom sporazumu.
6. Ocenjivanje nastavnika.
Član 111. Rad i vladanje nastavnika u školi i van nje ocenjuju sreski i oblasni nadzornici.
Član 112. Nastavnički rad ocenjuje se u toku cele školske godine, i sve važnije napomene upisuju se u školsku (razrednu) upisnicu.
Ocene su učiteljskog rada i uspeha: odli-čan (5), vrlo dobar (4), dobar (3), dovoljan (2) i nedovoljan (1).
Školski nadzornik je dužan upisati u nastavnički službeni list sve napomene o marljivosti. savesnosti i pravilnosti u radu, o uspehu u vaspitanju dece i okoline, o urednosti i ponašanju u školi, u društvu i u privatnom životu, o vrlinama ii porocima, o književnom radu ranijem i u toj godini, o sudelovanju u radovima na una-predenju škole i na narodnom prosvečivanju, o učestvovanju u ratovima, o odsustvovanju i bolo-vanju, odlikovanju, kaznama i t. d.
Tako ispunjen služebenički list sreski školski nadzornik predaje sa godišnjom ocenom oblasnom školskom nadzorniku, a ovaj ga sa svojim napomenama dostavlja preko prosvetnog inspektora Ministru Prosvete. Ako učiteljev rad pregleda i oceni, sem sreskog, i oblasni nadzornik, onda če za tu školsku godinu vredeti njegova ocena.
Član 113. Školski nadzornik je dužan odmah pismeno izvestiti nastavnika kome je dao nepo-voljnu ocenu, a te su dovoljna i nedovoljna.
Protiv ocene koju je dao sreski nadzornik, nastavnik se može žaliti Oblasnoj Prosvetnoj Vlasti. u roku od 5 dana po saopštenju. U tom slučaju Oblasna Prosvetna Vlast odrediče ponovni pregled. Troškove za ponovni pregled plača ža-lilac, ako se ponovnim pregledom potvrdi prva ocena.
VII. Školski Iekari.
Član 114. Službu školskoga lekara vrši sreski sanitetski referent. A na predlog Oblasne Prosvetne Vlasti Ministar može postaviti i naročite školske lekare, gde to DOtreba iziskuje.
Njihovo je sedište gde je i školski nadzornik, ali po odobrenju Ministra Prosvete lekar može sedeti u drugom mestu u srezu, s kojim saobračaj nije otežan.
Član 115. Plata i položaj školskog lekara odredena je Zakonom o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradanskog reda.
U administra,tivnom pogledu lekari su pot-činjeni Oblasnoj Prosvetnoj Vlasti i Ministru Prosvete. a u pogledu stručnoga rada stoje u vezi i s Ministarstvom Zdravlja od kojega pri-maju upustva i' naredenja u granicama ovoga Zakona.
Član 116. Dužnosti su školskog lekara:
1.	da svake godine vrši opšti pregled školske dece i podnosi potrebne predloge po čl. 44. ovoga Zakona.
2.	da obilazi sve škole i da prilikom pregleda daje učenicima pri'godne higijenske pouke
0	čuvanju zdravlja i negovanju tela.
3.	da besplatno ukazuje lekarsku pomoč obolelim učenicima i nastavnicima;
4.	da daje upustva za predohranu od zaraz-nih bolesti i da se stara da se one što pre suzbi-ju, kad se več pojave;
5.	da raspušta decu i vrši» dezinfekciju školske zgrade, kad se zaraza pojavi;
6.	da pregleda učionice i stanove za učenike
1	nastavnike, ii
7.	da se stara o popravci zdravstvenih prilika u školi i oko nje.
Bliže odredbe o dužnostima školskog lekara propisuje Ministar Prosvete u sporazumu s Ministrom Narodnog Zdravlja.
Član 117. Školski nadzornik je dužan na kraju školske godine, a i inače, kad mu se zatraži, pod-neti Oblasnoj Prosvetnoj Vlasti stručan izveštaj
0	zdravstvenim prilikama škola i školske dece u njegovom srezu. s predlozima, šta bi trebalo pre-duzimati da se one poprave.
Član 118. Za obilaženje škola školskim le-karima če se isplačivati troškovi iz državne kase, kao i ostalim činovnicima koji putuju po službenoj dužnosti.
Član 119. Koji lekar provede u školskoj službi 30 godina, dobiva prava na onoliko go-dišnju penziju, kolika mu je bila plata.
I za školske lekare važe odredbe čl. 88.—95. ovoga Zakona.
VIII. Uprava i nadzor.
Član 120. Upravu i nadzor nad svima osnovnim školama i zabavištima, i nad svima prosvetnim zavodima i ustanovama, Ministar vrši neposredno i preko svojih pomočnih organa: Odeljenja za Osnovnu nastavu i Narodno Prosvečivanje, Oblasnih i Sreskih Prosvetnih Vlasti i Školskih Uprava.
1. Odeljenje za Osnovnu Nastavu 1 Narodno Prosvečivanje.
Član 121. Na čelu odeljenja stoji Načelnik za Osnovnu Nastavu i Narodno Prosvečivanje sa potrebnim brojem inspektora, referenata i drugih činovnika, a prema zakonu o organizaciji Ministarstva Prosvete.
Član 122. Sva prepiska koju vode prosvetni organi, kao i sve molbe i predstavke, koje pod-nose nastavnici i drugi službenici iz prosvetne struke, imaju se slati samo preko neposredne Prosvetne Vlasti; u protivnom neče se uzimati u postupak, a onaj ko se ogreši o ovaj zakonski propis, kazniče se gubitkom osmodnevne plate. Neče se uzimati u postupak ni predstavke od gra-dana i korporacija, ako nisu podnesene redovnim putem.
2. Oblasne prosvetne vlasti.
Član 123. Radi unapredenja celokupne nastave
1	narodnog prosvičavanja postoji u svakoj oblasti Prosvetno Odeljenje. Središte Prosvetnog Odeljenja nalazi se u sedištu oblasti, a u zgradi oblasne uprave.
Na čelu Prosvetnog Odeljenja stoji Prosvetni Inšpektor, koji rukovodi čelom prosvetnom or-ganizacijom u jednoj oblasti, i u stručno-školskim poslovima u neposrednom je odnosu sa Ministarstvom Prosvete.
Član 124. Oblasno Prosvetno Odeljenje deli se na dva odseka, i to:
Odsek za srednju i Stručnu Nastavu, i Odsek za Osnovnu Nastavu i Narodno Prosvečivanje.
Član 125. Šef odseka za osnovnu nastavu i narodno prosvečivanje je Oblasni Školski Nadzornik.
Član 126. Za stalnog oblasnog školskog nadzornika može se postaviti onaj, koji je svršio Viši tečaj Više Pedagoške Škole u zemlji ili na strani, položio diplomski ispit i bio učitelj osnovne škole 5 godina.
Pored ovih kandidata za oblasne školske nadzornike mogu se postaviti oni sreski školski nadzornici, koji su se odlikovali u svojoj službi i proveli kao sreski nadzornici najmanj 8 godina.
Član 127. Dužnosti su oblasnog školskog nadzornika:
1.	da najmanje jedanput u godini obide pojedine delove svoje oblasti radi proučavanja prosvetnih prilika, da kontroliše rad sreskih nadzornika, školskog odbora, gradanskih i dvorazred-nih trgovačkih škola, i daje potrebna uputstva;
2.	da predlaže otvaranje novih škola ¡i odeljenja sviju škola u svome području;
3.	da podnosi predloge o popuštanju upra-žnjenih nastavničkih mesta;
4.	da blagovremeno dostavlja prosvetnom inspektoru za sitečaj sva upražnjena mesta u oblasti;
5.	da pregleda i dopunjava podatke za nastavničke službene listove;
6.	da odobrava odsustvo prema potrebi sre-skim školskiim nadzornicima u toku jedne školske godine do 5 dana;
7.	da raspravlja i1 rešava sporove izmedu nastavnika i školskih nadzornika, školskih odbora i sreskih nadzornika;
8.	da isleduje krivice sreskih školskih nadzornika, upravitelja, mesnih školskih odbora, i da predlaže kazne;
9.	da po žalbi nastavnika predlaže ponovan pregled rada i uspeha u nekom odeljenju (čl. 113. ovoga Zakona);
10.	da po predlogu sreskog školskog nadzornika rešava o vanrednom upisu učenika-ca u školama svoga područja, kao i o privatnom polaganju ispita u izuzetnim slučajevima;
11.	da sprovodi sa svojim mišljenjem pro-svetnom inspektoru sve molbe nastavnika i sreskih školskih nadzornika za duže odsustvo ili
bolovanje;
12.	da prema izveštaju školskog lekara i sreskog školskog nadzornika predlaže prekid rada u školi, zbog zaraze ili kakve druge potrebe. O svemu tome vodi tačnu eviidenciju;
13.	da prema izveštaju sreskog školskog nadzornika predlaže zavodenje poludnevne nastave, gde to neophodna potreba zahteva;
14a da sa školskim iekarima i sa sreskim školskim nadzornicima preduzme sve što je potrebno za popravku zdravstvenih prilika, od ko-jih zavisi napredak škole i nastave;
15.	da prikuplja i sreduje statističke podatke nastavnika i učenika škola i1 svih drugih prosvetnih ustanova iz svoje oblasti;
16.	da podnosi prosvetnom inspektoru dva puta godišnje opširan izveštaj za kojega če se videti život i kretanje škole i celokupne osnovne nastave i oblasti;
17.	da podnosi inspektoru potrebne predloge po onome što bi trebalo u oblasti uraditi za una-predenje nastave i prosyete;
18.	da predlaže prosvetnom inspektoru pri-redivanje tečajeva za usavršavanje učitelja i upo-znavanje sa nastavnim i naučnim novinama;
19.	da sa oblasnim školskim odborom sara-duje u svemu za napredak nastave i prosvete u svojoj oblasti i da aktivno učestvuje u radu na narodnom prosvečivanju.
Član 128. Oblasni školski nadzornici imaju položaj i platu prema školskim kvalifikacijama i odredbama Zakona o činovnicima i državnim slu-žbenicima gradanskog reda.
Član li29. Kad oblasni nadzornici putuju službenim poslom, imaju pravo na dnevnicu i poputninu prema odredbama činovničkog zakona.
Član 130. U pogledu godina za penziju vre-de za oblasne školske nadzornike isti propisi, kao i za nastavnike osnovnih škola.
Član 131. Radi otpravljanja poslova Oblasna Prosvetna Vlast mora imati i potreban broj nižeg osoblja iz prosvetne struke. Za ovu službu prvenstveno če se upotrebljavati oni nastavnici koji su, po lekarskom mišljenju, onesposobljeni za rad u razredu.
3. Sreske prosvetne vlasti.
Član 132. Radi stalnoga stručnoga ii instruk-tivnoga nadzora, Ministar Prosvete postavlja u svakom srezu, ili za dva i više srezova, po jed-noga sreskoga školskoga nadzornika.
U delokrug jednog nadzornika računa se 50 do 80 nastavnika odnosno školskih odeljenja, što zavisi od terenskih i saobračajnih prilika.
Prema tome, u srezovima u kojima ima više od 80 odeljenja, može biti po dva i više sreskih školskih nadzornika.
Kancelarija sreskog školskog nadzornika mora biti u zgradi Sreske Uprave.
Član 133. Za stalnog sreskog školskog nadzornika može se postaviti onaj, koji je svršio niži tečaj Više Pedagoške Škole u zemlji ili na strani, ili prema dosadašnjim propisima položio ispit za nastavnika gradanskih škola, bio 8 godina nastav-nik u osnovnoj ili gradanskoj školi'. i ocenjivan odličnim ili bar vrlo dobrim ocenama.
U nedostaku ovakih kandidata. Ministar Prosvete može postaviti i onoga učitelja, koji je redovno svršio Učiteljsku Školu. radio u osnovnoj školi s odličnim ili vrlo dobrim uspehom najmanje 15 godina i položio nadzornički ispit, po pravi-lima, koje če propisati Ministar Prosvete.
Član 134. Dužnosti su sreskog školskog nadzornika:
1.	da početkom svake školske godine pregleda i odobrava raspored nastavnog gradiva za rad u pojedinim školama-razredima.
Upravitelji škola sa svojim nastavničkim večem posebno za svaki razred, dužni su izraoiti taj raspored i u odredenom roku podneti na pregled i odobrenje.
2.	Da dva puta u godini pohodi i dobro upo-zna prilike svake škole i ostalih nižih vaspitnih zavoda u svome srezu, i uklanja smetnje škol-skom radu. Da prema potrebi poučava nastavnike u praktičnom školskom radu ¡i da se stara o njihovonr usavršavanju.
Da prilikom pregleda škola i rada drži sam ili sporazumno sa nastavnicima ugledna predavanja, na kojima učestvuju svi nastavnici;
3.	da nadgleda službeni rad upravitelja i nastavničkih veča, rad mesnih školskih odbora, i da o ovom poslednjem izveštava Prosvetno Odeljenje. Da overava sve školske inventare i knjige školske administracije;
4.	da saziiva sreski učiteljski zbor, utvrduje njegov dnevni red i da rukovodi tokom njegovog rada;
5.	da se brine o otvaranju novih razreda i odeljenja, otvaranju novih škola. i da učestvuje pri izboru mesta za podizanje školske zgrade kao i pri pregledu privatnih zgrada, koje privatna lica nude za školu;
6.	da objavljuje školske zakone i naredbe preko upravitelja i drugih školskih vlasti;
7.	da ocenjuje rad i vladanje nastavnika, da isleduje njihove krivice i da ih kažnjava u krugu svoje nadležnosti, a da krivice, čije rešenje ne spada u njegovu nadležnost, dostavi starijim školskim vlastima preko oblasnog školskog nadzornika. Da prima žalbe o izrečenoj kazni i dostavlja preko oblasnog školskog nadzornika starijim vlastima na odluku;
8.	da izvida sukobe izmedu nastavnika i mesnih školskih odbora, da uzravnava sporove izmedu njih, a u slučaju neuspeha dostavlja ih Oblasnoj Prosvetnoj Vlasti;
9.	da kažnjava predsednike i članove mesnih školskih odbora za nevršenje dužnosti prema za-konim propisima;
10.	da predlaže prekid nastave u vanrednim prilikama;
11.	da se stara o popunjavanju praznih učiteljskih mesta i da odreduje nastavnike kao za-menike bolesnim nastavnicima. Sporazumno s oblasnim školskim nadzornikom stara se za za-menu, ako je ona potrebna za duže vreme;
12.	da nastavnicima u toku školske godine daje odsustvo do 3 dana, a molbe za duže odsustvo sprovodi Oblasnoj Prosvetnoj Vlasti sa svojim mišljenjem;
13.	da vodi statistiku svih škola, odeljenja, nastavnika i učenika u svome srezu;
14.	da pod ličnom odgovornošču pazi da se samo odobrene školske knjige upotrebljavaju u školama i da se za školske knjižnice nabavljaju po budžetu one knjige koje Ministarstvo Prosvete preporuči;
15.	da odlučuje o upisivanju učenika-ca;
16.	da učestvuje u radu nadzorničkog veča;
17.	da podnosi Oblasnoj Prosvetnoj Vlasti polugodišnji izveštaj o stanju škola u svome srezu, i da čini potrebne korake za popravku toga stanja;
18.	da vodi prepisku sa svima školskim i drugim vlastima, i da posreduje u prepisci izmedu upravitelja osnovne škole i viših prosvetnih vlasti;
19.	da vrši poslove koje mu zakon odreduje, izvršuje naredbe viših školskih vlasti, i u svome radu upravlja se u svemu po upustvima koje pro-piše Ministarstvo Prosvete o nadzoru škola;
20.	da na kraju školske godine ocenjuje nastavnike po odredbama ovoga Zakona;
21.	da predlaže Oblasnoj Prosvetnoj Vlasti u kojim mestima treba otvoriti školu za nenormal-nu i nerazvijenu decu;
22.	da se nastavnicima potpomaže rad na narodnom prosvečivanju;
23.	da pazi da svi školski odbori blagovre-meno sastave budžet za izdržavanje škole, i da ga podnesu nadležnoj vlasti na odobrenje.
Član 135. Sreski' škotski nadzornici imaju položaj i platu prema školskim kvalifikacijama i odredbama Zakona o čiuovnicima gradanskog reda.
Član 136. Kad sreski školski nadzornici putuju službenim poslom, imaju pravo na dnevnicu i popotninu prema odredbama Zakona o činovni-cima i državnim službeniaima gradanskog reda.
Član 137. U pogledu godina za penziju, vre-de za sreske školske nadzornike isti propisi kao i za nastavnike osnovne škole.
Član 138. Radi otpravljanja poslova školski nadzornik mora imati i jednoga pisara, po moguč-stvu iz prosvetne struke.
Za pisare se mogu odredivati i oni nastavnici, koji po mišljenju lekarske komisije moraju napustiti rad u školi zbog slabog zdravlja.
U ovom slučaju, nastavnici, koji nemaju 10 godina stalne učiteljske službe, prevode se u ad-ministrativnu struku po Zakonu o činovnicima gradanskog reda; a nastavnici preko 10 godina stalne službe, zadržavaju sva učiteljska prava, sem stanarine ili službenog stana i ogreva.
4. Školske Uprave.
Član 139. Svaka zasebna osnovna škola sa zabavištem, pripremnim razredima i drugim ustanovama, koje su s njom u neposrednoj vezi1, mora imati svoga upravitelja iii upraviteljicu, koje postavlja Ministar Prosvete; oni upravljaju školom i vode neposredan nadzor nad njom.
Član 140. Kad je u školi samo jedan nastav-nik, on vrši i upraviteljsku dužnost.
Kad je u školi više nastavnika Ministar Prosvete postavlja jednog izmedu njih za upravitelja ili upraviteljicu.
Upraviteljice se postavljaju u odvojenim ženskim školama.
U mešovitim školama, upravitelj može biti i učiteljica.
Član 141. Dužnosti su školskoga upravitelja:
1.	da upravlja školom i da vodi neposredno nadzor nad nastavom, vaspitanjem i redom;
2.	da uvodi u dužnost i razrešava nastavnike, i da im saopštava naredbe školskih i drugih nadležnih vlasti, koje se njih tiču, i da se stara
0	njihovom izvršenju;
3.	da pazi da svi nastavnici dolaze uredno na dužnost i da se u radu pridržavaju propisanih nastavnih programa i' upustava;
4.	da pazi da se u školi upotrebljavaju samo odobreni udžbemici;
5.	da pazi da se učenici na vreme ocenjuju
1	da se ocene upisuju u razrednu upisnicu:
6.	da pazi na rad i ponašanje nastavnika, i prema potrebi da ih opominje na ispunjavanje dužnosti prema odredbama ovoga Zakona;
7.	da izveštava školskoga nadzornika o ne-urednim i nesavesnim nastavnicima i o njihovim krivicama;
8.	da odreduje zamenu obolelim ili odsutnim nastavnicima, ili da ih sam zamenjuje ako nema svoga razreda, i da o tom izveštava školskog nadzornika;
9.	da u slučaju preke potrebe daje nastavnicima do tri dana odsustva, i da o tome izveštava školskog nadzornika;
10.	da pazi da se na vreme izvrši upis i pregled učenika, i da vodi računa o onima koii su prešli u druge škole;
11.	da pazi da učenici uredno pohode škole, i da na vreme, preko školskog odbora, izveštava roditelje (staraoce) ii školskoga nadzornika o neopravdanim učeničkim izostancima.
12.	da saziva nastavnička veča i da rukovodi njihovim radom;
13.	da pazi da se održava u dobrom stanju školska zgrada i sva školska imovina» za šta ie zajedno sa školskim odborom i materijalno od-govoran;
14.	da blagovremeno traži potrebne popravke ili dezinfekciju školske zgrade;
15.	da prima i otpušta školsku poslugu i da se stara o održavanju čistbče u školi';
16.	da pomaže školskom lekaru u vršenju lekarske dužnosti i popravci zdravstvenih prilika u školi;
17.	da svaka tri meseca, a po potrebi i češče, podnosi sreskom školskom nadzorniku opšiTan izveštaj o stanju svoje škole;
18.	da sprovodi prepisku ostalih nastavnika školskom nadzorniku ii drugim vlastima;
19.	da pomaže mesnom školskom odboru da pravilno i na vreme sastavi školski budžet i godišnje račune, i da ga upučuje na tačno vršenje dužnosti prema školi;
20. da pod svojim potpisom i odgovornošču vodi i' čuva svu školsku službenu prepisku.
On čuva i upotrebljava školski pečat.
Član 142. Za vršenje upraviteljske dužnosti u školama sa 2 i više nastavnika, upravitelj prima pored plafe i naročiti dodatak, koji pada na teret budžeta dotične škole.
Njegova je veličina srazmerna broju odeljenja.
Kad je broj odeljenja 2—5 iznosi 5%, 6—10 10%, 11—15 15% od upraviteljeve osnovne i po-ložajne godišnje plate.
Ovaj dodatak ne utiče na veličinu penzije.
U školama sa 10 i više odeljenja upravitelj se oslobodava rada u razredu.
5. Mesni Školski Odbor.
Član 143. Mesni Školski Odbor sastavljaju:
1.	predsednik političke opštine;
2.	upravitelj škole iz mesta;
3.	opštinski lekar — ako ih je više onda naj-stariji;
4.	Petorica pismenih gradana, po mogučstvu iz raznih mesta koja čine školsku opštinu, a bira jih odbor političke opštine.
Ako u mestu ima više školskih upravitelja, onda u Školski Odbor ulazi onaj, koga izbere mesno nastavničko veče.
U mestima, u kojima je sedište sreskog školskog nadzornika, u Školski Odbor ulazi i nadzornik; a gde jih je više, u odbor ulazi najstariji.
Član 144. Mesni Školski Odbor u gradovima sa najmanje 30 hiiljada stanovnika čine: predsednik opštine ili njegov zamenik, svi školski nadzornici iz mesta, rektor Više Pedagoške Škole, Upravitelj Učiteljske Škole ako ih u mestu ima, školski lekar, opštinski inženjer, jedan upravitelj osnovnih škola i to najstariji po godinama službe, i 5 članova opštinskog odbora.
Član 145. Članovi Školskog Odbora, sem predsednika opštine, školskog nadzornika i upravitelja škole, koji u odbor ulaze po položaju, bi-raju se u drugoj polovinii meseca decembra svake treče godine, a uvode se u dužnost prvog janu-ara. O izboru ii stupanju u dužnost odbor izveštava Sresku Prosvetnu Vlast. Ne mogu biti članovi školskog odbora lica, koja su osudivana za prijava i beščasna dela.
Upražniena mesta popunjavaju se u roku od 15. dana. Kad se smenjuje ceo odbor, smenjuju se i naknadno izabrani članovi'.
Zvanja su u školskim odborima časna.
Član 146. Školski Odbor bira iz svoje sredine predsednika, potpredsednika (ako u mestu nema školskog nadzornika) i blagajnika.
U gradskim školskim odborima podpredsednik je po položaju najstarije školsko lice.
Član 147. Sednice školskog odbora drže se u školskoj odnosno u opštinskoj zgradi. Sastaju se prema potrebi, a najmanje jedanput mesečno, po pozivu predsednika ili podpredsednika školskog odbora.
Clanovii se pozivaju u sednicu pismenim aktom, a u pozivu se mora označiti i dnevni red zakazane sednice.
U sednicu se moraju pozivati svi članovi. Rešenja su punovažna kad je prisutno više od polovine ukupnog broja članova, a rešava se pro-stom večinom glasova.
Sednica se mora sazvati na zahtev nadzornika. upravitelja škole ili dva člana odbora. A ako predsednik ili podpredsednik to ne učini, kaz-niče se sa 50—100 dinara u korist školske blagajne.
Ako član odbora ne dode u sednicu, a izo-stanak ne opravda, kazniče se prvi put opome-nom, a posle novčano sa 25 do 100 dinara za svaki izostanak. Ove kazne izriče prosvetna, a izvršuje nadležna upravna sreska vlast po izveštaju školskog odbora najdalie za trideset dana od prijema akta.
Član 148. Dužnosti su školskoga odbora:
1.	da se stara da politička opština tačno ispunjava sve dužnosti koje joj zakon propisuje;
2.	da svake godine sastavlja proračun (budžet) za izdržavanje škole u ddučoj računskoj godini, i da ga u odredeno vreme šalje nadležnoj vlasti na odobrenje;
3.	da svaka tri meseca, a po potrebi i češče, pregleda školsku blagajnu i račune, i da u slučaju nepravilnosti preduzima obezbedenje školske imovine;
4.	da pazi da se upišu sva za školu dorasla
deca;
5.	da pazi, da sva upisana deca pohode uredno školu po odredbama ovoga Zakona;
6.	da vodi računa o onoj deci koja su otišla u druge škole po svršetku nižega tečaja;
7.	da predlaže za ispit prestarelu, obolelu i za školu nesposobnu i nepodobnu decu;
8.	da se brine za odelo, obuču, lekove i hranu siromašnih učenika, za učemičke izlete, utakmice, knjižnice i drugo, što pomaže uspeh u nauči i vaspitanju;
9.	da vodi nadzor nad stanom i hranom onih učenika, koji' nočivaju kod škole;
10.	da se stara o osnivanju i povečavanju školskih fondova;
11.	da u sporazumu sa upraviteljem škole i nastavnicima prireduje školske svetkovine i roditeljske sastanke, i da im prisustvuje;
12.	da se stara da se najhitnije i najpotpu-nije izvršuju naredbe i uputsva školskoga lekara u pogledu suzbijanja zaraze i čuvanja učeničkoga zdravlja;
13.	da potpomaže sva preduzeča u korist škole, nastave i narodnog prosvečivanja;
14.	da i sam predlaže nadležnim vlastima što bi trebalo uraditi radi popravke prosvetnih prilika u školskoj opštini, i
15.	da izvršuje naredbe nadležnih vlasti, koje se i u koliko se tiču škole, a Foje su na Zakonu osnovane.
Član 149. Školski Odbor zvanično predstavlja njegov predsednik ili podpredsednik i poslo-voda.
Član 150. Blagajnom školskog odbora rukuje blagajnik.
On pod svojom morainotn. materijalnom i krivičnom odgovornošču rukuje školskom blagajnom po zakonskim propisima i prethodnim odo-brenjima.
Nikakav novac ne sme se primiti ni izdati, dok se ne zavede u dnevnik školske kase.
Svaki dokumenat o izdavanju moraju overiti predsednik školskog odbora, kao odgovorni na-redbodavac, i upravitelj škole.
Za te poslove školski odbor daje blagajniku novčanu nagradu, koja se svake godine odreduje proračunom.
Po 'isteku jedne računske godine, a najdalje posle mesec dana, blagajnik je dužan da sastavi godišnje račune za tu godinu i da ih podnese na pregled školskom odboru.
Član 151. Politička opština je dužna krajem svakog meseca predati blagajniku školskog odbora na ime izdržavanja škole srazmerni deo, koji pripada po školskom budžetu od celokupnog svog prihoda.
Član 152. Blagajnom ne može rukovati' predsednik odbora ni upravitelj škole.
Član 153. Bliže odredbe o sastavljanju odobravanju i izvršenju školskog budžeta (godišnjeg proračuna) i o pregledu školskih računa, propi-sače Ministar Prosvete u sporazumu s Ministrom Finansija.
Član 154. Poslovoda sastavlja zapisnike od-borskih sednica, rešenja, izveštaje predstavke t drugo, vodi svu prepisku po sporazumu i pod potpisom predsednikovim, pomaže predsedniku u vršenju dužnosti i čuva odborsku arhivu.
Za rad u odboru poslovoda prima nagradu, koja se svake godine odreduje školskim budžetom.
Član 155. Školski odbor ima svoj zasebni delovodnik, administraciju, arhivu i pečat, kojim rukuje predsednik odbora ili njegov zamenik.
Arhiva se čuva u školskoj odnosno u opštinskoj kancelariji, gde se drže sednice.
Član 156. Za nevršenje propisanih dužnosti, predsednika, blagajnika i sve članove odbora može kazniti' novčanom kaznom:
Sreska Prosvetna Vlast od 20 do 100 dinara, Oblasna Prosvetna Vlast od 100—200 dinara, Ministar Prosvete od 200—600 dinara u korist školske blagajne.
Protiv kazne sreskoga školskog nadzornika i prosvetnog inspektora može se žaliti Ministru Prosvete u roku od 15 dana.
Kazne izvršuje nadležna Upravna Vlast najdalje za trideset dana od prijema akta.
Član 157. Sva prepiska školskog odbora kao i upravitelja sa školskim i svim drugim zemalj-skim vlastima i nadleštvima, smatra se kao službena, i ne podleži plačanju ni taksa ni poštarine.
6. Oblasni Školski Odbor.
Član |158. Svaka oblast ima svoj Oblasni Školski Odbor, koji sačinjavaju:
Veliki Župan fll njegov zamenik; Prosvetni Inšpektor ili njegov zamenik; Oblasni Školski Nadzornik; Rektor Više Pedagoške Škole, ako je škola na teritoriji prosvetne oblasti; po jedan Upravitelj Učiteljske Škole, Direktor Srednje Škole, Upravitelj Gradanske Škole i Upravitelj Osnovne Škole iz mesta ili oblasti, koje imenuje Ministar Prosvete; Predsednik mesne političke opštine ili njegov zamenik; jedan lekar (oblasni sanitetski referent); jedan inžinjer (oblasni teh-nički referent); jedan činovnik Finansijske Uprave, kojega odredi Ministar Finansija; dva sreska školska nadzornika i dva učitelja osnovne škole iz oblasti, koje izabere Oblasno Nadzorničko Veče, i iz svakog sreza u oblasti po jedan ugledan gra-danin, koje bira Oblasna Skupština po načelu pro-porcionalnog zastupanja.
Svima izabranim ili naimenovanim članovima mandat traje tri godine.
O sastavu i o svakoj promeni u Oblasnom Školskom Odboru je oblasna Prosvetna Vlast dužna izvestiti Ministra Prosvete.
Član 159. Predsednik je oblasnog školskog odbora — Veliki Župan, a podpredsednik je Oblasni Prosvetni Inšpektor.
Odbor Sma i svoga poslovodu — tajnika kojega sam bira, bilo izmedu svojih članova, bilo od lica van odbora. U ovom slučaju izabrano lice mora biti iiz prosvetne struke, a prvenstveno učitelj koji je onesposobljen za rad u školi.
Poslovoda prima nagradu iz blagajne oblasnog školskog odbora, koja se svake godine mora budžetom predvideti.
Učitelji izabrani za poslovode nemaju prava na novčanu nagradu. ali če se osloboditi razreda.
Član 160. Predsednik saziva sednice prema potrebi, i stara se da se izvršuju odborske odluke.
Sednice se drže u sedištu Oblasne Uprave.
Članovi se pozivaju u sednicu pismeno, a u isto vreme dostavlja se im i dnevni red.
Rešenja su punovažna, kad je prisutno više od polovine ukupnoga broja članova, a rešava se prostom večinom glasova.
Sednica se mora sazvati u roku od petnaest dana, kad to zahteva najmanje pet članova odbora, zajedno ili posebno.
Svi pozvani članovi moraju doči u sednicu, ili izostanak opravdati.
Sednice se ne mogu zaključiti, dok se dnevni red ne iscrpi.
Član 161. Dužnosti su oblasnoga školskoga odbora:
1.	da u svakom pogledu, savetima i delom, pomaže prosvetnim vlastima u unapredivanju nastave i prosvečivanju naroda;
2.	da radi na podfcanju novih škola, gde ih još nema; on se stara o izradi i odobravanju pla-nova za školske zgrade i stanove prema potrebama i terenskim prilikama;
3.	da radi, da se u celoj oblasti stare, ne-propisne, nezdrave ii teskobne školske zgrade prošire i poprave, ili sasvim zamene novim;
4.	da potpomaže širenje pismenosti u sta-rijih naraštaja, koji su prošli doba redovnoga školovanja;
5.	da moralno i materijalno pomaže stva-ranje školskih stanica i privremenih škola i tečajeva u mestima gde nema škole, i da nastavnicima daje za taj rad nagrade iz svojih sredstava;
6.	da se stara o podizanju, otvaranju i izdr-žavanju oblasnih škola za slabunjavu. nerazvijenu i nenormalnu decu;
7.	da materijalno potpomaže nastavničke te-čajeve, koji se otvaraju radi usavršavanja i upo-znavanja s pedagoško-naučnim novinama;
8.	da materijalno i moralno pomaže nastavnička i učeniička putovanja radi upoznavanja naroda i otadžbine;
9.	da se stara o stvaranju i uvečavanju stalnoga oblasnoga školskoga fonda radi unaprede-nja prosvete u celoj oblasti;
10.	da na vreme sastavlja i podnosi nadležnoj vlasti na odobrenje svoj godišnji proračun primanja i izdavanja, i da se po njemu upravlja;
11.	da rukuje i' drugom imaovinom. zavešta-njima, poklonima, fondovima, prihodima od kazni, nepokretnih imanja i t. d.;
12.	da pazi, da školske opštine i njihovi odbori tačno ispunjavaju svoje dužnosti;
13.	da pregleda i odobrava godišnje proračune za izdržavanje pojedinih škola, i da ih dostavlja Ministarstvu Prosvete;
14.	da vodi' računa o svčma mesnim škol-skim fondovima i drugoj imaovinl, i da nadgleda njihovo rukpvanje;
15.	da raspravlja sporove o podeli školske imaovine u slučaju izdvajanja nove školske op-štine;
16.	da potpomaže i' olakšava nabavku po-trebnoga školskoga nameštaja, učila, knjiga i dr.;
17.	da se stara da u oblasti uvek ima do-voljno odobrenih ili propisanih školskih knjiga, pribora za pisanje, črtanje itd.; i
18.	da predlaže Ministru Prosvete sve što bi trebalo preduzimati u oblasti radi unapredenja nastave i prosvete.
Član 162. Oblasni Školski Odbor ima svoju blagajnu. kojom rukuje po budžetu i zakonskim propisima jedan blagajnik oblasne Finansijske Uprave, kojega odredi Ministar Finansija sporazumno sa Ministrom Prosvete.
Član 163. Oblasni' Školski Odbor ima svoj zaseban delovodnik i arhivu, pečat i sve potrebne kancelarijske stvari.
Sva se prepiska vodi pod potpisom predsednika ili podpredsednika, ako je predsednik odsu-tan ili sprečen.
Arhiva se čuva u zgradi Oblasne Prosvetne Vlasti; njom rukuje poslovoda.
Član 164. Članovi oblasnoga školskoga odbora koji žive van mesta, imaju za vreme sed-nica i putovanja naknadu po zakonu o dnevnici i1 poputnini višeg činovnika, a dnevnicu sv i, što se ima osigurati oblasnim budžetom.
Član 165. Sva prepiska oblasnih školskih odbora službena je i ne podleži plačanju ni takse, ni poštarine.
IX. SAVETODAVNA ŠKOLSKA TELA.
1. Nastavničko veče.
Član 166. Svi nastavnici jedne škole sa svojim upraviteljem, čine nastavničko veče te škole.
Ono drži sednice dvomesečno, a po potrebi i češče.
Sednice saziva i rukovodi njima upravitelj (upraviteljica) škole.
Poslovodu bira veče iz svoje sredine.
Rešava se večinom glasova.
Posečivanje sednica obavezno je.
Član 167. Nastavničko veče radi ove po-slove:
1.	dogovara se o jednakom postupanju svih nastavnika u pogledu vaspitanja školske dece i održavanja reda u školi i van nje;
2.	dogovara se o pravilnom postupanju pri predavanjima i održanju veze i jedinstva u nastavi kako u jednom, tako i kroz sve razrede;
3.	dogovara se i preduzima izvodenje uče-ničkih izleta, utakmica, školskih svečanosti, zabava i dr.;
4.	predlaže nabavku potrebnih nastavnih predstava, nameštaja i dr.;
5.	predlaže učenike za nagradu na kraju školske godine;
6.	bira i predlaže siromašne i valjane učenike koje treba pomoči iz školskoga fonda ili drugih izvora;
7.	rasporeduje po razredima knjige d školski pribor, vodeči pri tom računa o broju siromašnih učenika u razredu.
8.	stara se sa školskim odborom o urede-nju školskih fondova i druge imaovine. i o nji-hovu poveča vanju;
9.	brine se o napretku svoje škole 1 o čuvanju njena ugleda;
10.	prireduje roditeljske sastanke (večeri) u školi radi jačega održavanja veze izmedu škole i kuče.
Član 168. O svima važnim rešenjima na-stavničkoga veča upravitelj izveštava sreskog školskog nadzornika.
2. Sresko nastavničko veče.
Član 169. Svi nastavnioi državnih osnovnih škola u jednom školskom srezu sačinjavaju Sresko Nastavničko Veče.
U velikim gradovima, gde ima po dva ili više nadzornika, svi nastavnici u mestu be_z obzira na broj školskih nadzornika, sačinjavaju samo jedno nastavničko veče.
Član 170. Sresko nastavničko veče redovno se sastaje jedanput godišnje, u vremenu kad škole po zakonu ne rade. No kad se ukaže preka potreba, može se po odobrenju Ministarstva držati i vanredno veče ma u koje doba godine.
Veče saziva školski nadzornik; gde ih je više, najstariji.
Predsednik je veča školski nadzornik, a zamenjuje ga podpredsednik, kojega veče bira iz svoje sredine.
Veče bira iz svoje sredine i dvojicu poslovoda, kojii vode beležke o radu i sastavljaju zapisnik veča.
Posečivanje sednica je obavezno.
Rešava se večinom glasova.
Član 171. Sresko nastavničko veče radi ove poslove:
1.	pretresa pedagoška pitanja koja se tiču osnovne škole, a koja su stavljena na dnevni red;
2.	saslušava i ocenjuje ugledna predavanja, koja pojedini članovi prireduju;
3.	odreduje pitanja za raspravljanje na dru-gom sastanku i bira izvestioce za njih;
4.	dogovara se i radi na stručnom usavrša-vanju svojih članova;
5.	pretresa pitanja o smetnjama u školskom radu i načinu kako da se otklone;
6.	pretresa pitanja o vaspitanju šire okoline i načinu kako če škola pojačati svoj uticaj na nju;
7.	dogovara se o priredivanju učeničkih izleta, utakmica i svečanosti' u širem obimu, i na-stavničkih predavanja za narod;
8.	raspravlja i o svima drugim pitanjima, koja se tiču škole i nastave.
O svima sastancima i radu sreskih nastav-ničkth veča školski nadzornik podnosi opširan izveštaj Oblasnoj Prosvetnoj Vlasti, a ova Ministru Prosvete.
Da se ova veča mogu održavati. u interesu je nastavnika i škola, pa s toga su dužni opštin-ski školski odbori osigurati podvoz svojim nastavnicima.
3. Oblasno Nadzorničko Veče.
Član 172. Prosvetni inšpektor saziva jedanput godišnje sve školske nadzornike svoje oblasti u Oblasno Nadzorničko Veče, radi sporazuma o jednoobraznom radu t postupanju, i radi pretresa važnijih načelnih pitanja, koja se odnose na na-stavu, vaspitanje, uredenje škola. udžbenike. nastavne planove i sve drugo što se tiče cele oblasti.
Nadzorničkom veču predsednik je prosvetni inšpektor, podpredsednik oblasni školski nadzornik, a poslovodu veče bira iz svoje sredine.
Rešenja nadzorničkoga veča inšpektor dostavlja Ministru Prosvete. Ona imaju kao predloži savetodavni značaj.
Član 173. Članovi oblasnoga nadzorničkoga veča za vreme rada i putovanja imaju dnevnicu i poputninu kao i ostali činovnici kad putuju službenim poslom.
4. Veče za Osnovnu Nastavu 1 Narodno Prosve-čivanje.
Član 174. Kad se pokaže potreba i moguč-nost, Ministar Prosvete može pozvati sve prosvetne inspektore ili oblasne školske nadzornike u Veče za Osnovnu Nastavu i Narodno Prosve-čivanje.
Dnevni red za sednicu ovih Veča odreduje Ministar Prosvete, i po svojoj inicijativi. i prema predlozima pojedinih inspektora.
Sem inspektora. odnosno oblasnih nadzornika, u ovo veče ulaze po položaju:
Načelnik Odeljenja za Osnovnu Nastavu i Narodno Prosvečivanje;
Inspektori za Učiteljske. Gradanske i Osnovne Škole;
Referenti Odeljenja za Osnovnu Nastavu i za Narodno Prosvečivanje.
Sednicama predsedava Ministar Prosvete ili njegov zamenik.
Članovi ovih Veča primaju poputninu i dnevnicu \z državne kase.
X. ODNOS ŠKOLE PREMA GRADANIMA, PO-RODICI OPŠTINI.
Član 175. Učenički roditelji su dužni uredno slati decu u školu i obaveštavati se o njihovu radu i vladanju u školi i van nje.
Oni moraju po upraviteljevu ili nastavni-kovu pozivu otiči u školu, bilo radi izvesnoga saopštenja, bilo na roditeljsko veče.
Član 176. Svaka je škola dužna priredivati roditeljske sastanke kad god se ukaže potreba, a najmanje jedanput godišnje, radi zbližavanja kuče i škole i zajedničke saradnje na vaspitnom poslu.
Prema potrebi, pojedine odluke ovakog sa-stanka dostavljaju se preko školskog odbora po-litičkoj opštini i drugim nadleštvima, čija je sa-radnja i pomoč potrebna.
Član 177. Opštinski sud je dužan potpoma-gati o_snovnu školu i ukazivati joj pomoč u sva-koj prilici, a naročito u pogledu vaspitavanja i zaštite školske dece van škole.
član 178. Opštinske i državne vlasti dužne su, na predstavku upravitelja škole, lili učitelja, školskoga odbora, ma kojega gradanina, učenič-koga roditelja ili školskoga nadzornika, uzeti na odgovor i kazniti svakoga:
1.	koji nagovara roditelje da ne šalju decu u državnu školu ili sam svoju decu zlonamerno ne šalje u školu;
2.	koji učenike uči porocima i odvrača ih od škole;
3.	koji ne vodi računa o vaspitanju svoje
dece;
4.	koji kao poslodavac uzima na rad školsku decu i ne šalje ih na vreme u školu;
5.	koji pred učenicima, ili učeničkim rodite-ljima omalovažava školu i nastavnički ugled;
6.	koji bez odobrenja ulazi u školu za vreme rada i narušava školski rad i red.
XI. PRIVATNE ŠKOLE I UČENICI.
Član 179. Privatne škole mogu se otvarati samo po odredbama ovoga Zakona.
Član 180. Privatna se škola može odobriti pod ovim pogodbama:
1.	da je zadatak škole u svemu jednak sa zadatkom državnih osnovnih škola, koji je ovim Zakonom propisan;
2.	da je materijalno izdržavanje škole pot-puno obezbedeno, a da Ministar Prosvete pregleda i odobrava budžet prihoda i rashoda;
3.	da je školska zgrada podesna za školu kako po prostranstvu tako i po higijenskim zahte-vima, i1 da je ozakonjena svojina vlasnika škole;
4.	da ima potreban školski nameštaj i učila i da je sve to u dobrom stanju;
5.	da ima školsku knjižnicu odabranih pedagoških i naučnih spisa i časopisa;
6.	da se nastavni plan j program poduda-raju s planom i programom državnih škola te vrste, i da su eventualna odstupanja jasno istak-nuta;
7.	da ima dovoljan broj učenika i učenica samo one rase i jezika, za koju se traži odo-brenje;
8.	da se nastava izvodi ili na državnom jeziku ili na jeziku one rase kojoj deca pripa-daju;
9.	da nastavnici budu rodeni ili prirodeni državljani Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca;
10.	da im školovanje i sve ostale kvalifikacije odgovaraju kvalifikacijama državnih nastavnika tih škola, i da su svršili školu u zemlji;
11.	da se vlasnik privatne škole obaveže da svima nastavnicima daje onoliku platu i sve dodatke, koje i koliko primaju državni nastavnici jednakih kvalifikacija i godina službe;
12.	da svojim nastavnicima i njihovim poro-dicama vlasnik obezbedi onoliku penziju u slučaju starosti, onesposobljenja ili smrti, koliko Država daje svojima;
13.	da Ministar Prosvete utvrduje nastav-nike koje predloži školski odbor te škole;
14.	da nastavnici potpuno vladaju službenim jezikom;
15.	da se u ovim školama mora učiti državni iezik i na njemu predavati geografija i istorija Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca;
16.	da se nad ovim školama vrši državni nadzor, preko istih državnih organa, preko kojih se i kako se vrši nad državnim školama, bez ikakvih smetnji od strane vlasnika, uprave, i nastavnika ili ma koga drugog činioca;
Sve odluke o otvaranju, zatvaranju i ure-denju privatnih škola, donosi Ministar Prosvete.
Član 181. U privatnim školama rad se zavr-šava godišnjim ispitom.
Ispitu predsedava naročiti izaslanik Oblasne Prosvetne Vlasti ili školski nadzornik dotičnog školskog sreza.
Za ove ispite škola plača predsedniku dnevnicu i poputninu po zakonu o službenom puitova-nju viših činovnika.
Svedočanstva ovih škola punovažna su: ako je na njima zapisan datum ispita i broj odobrenja škole, i ako ih je potpisao izaslanik Oblasne Prosvetne Vlasti ili nadzornik, i- ako su propisno taksirana,
XII. PRELAZNA NAREDENJA.
Član 182. Obaveznost osmogodišnje nastave počinje se zavoditi odmah i izvodiče se postupno prema članu 15. ovoga Zakona.
Član 183. Za spremu svih vrsta nastavnika i drugoga stručnog osoblja, potrebnoga za i'zvr-šenje ovoga Zakona, Ministar Prosvete ovlaščuje se da može, prema potrebi, otvarati specijalne stručne škole ili tečajeve u zemlji, i slati o državnom trošku pitomce u pogodne škole u Ino-stranstvu radi stručnoga obrazovanja.
Tečajevi ne mogu zameniti redovnu pedagoška spremu, izuzevši tečajeve za nedovoljno kvalifikovane nastavnike koje ovaj Zakon zateče u službi.
Član 184. Ministar Prosvete ovlaščuje se da propiše potrebne nastavne planove i programe po saslušanju Glavnoga Prosvetnoga Saveta, či.ii se delokrug u pitanjima osnovne nastave proširuje na celu državnu teritoriju do donošenja novoga Zakona o Glavnom Prosvetnom Savetu.
Učitelji, koji su po ranijem zakonu stekli nepokretnost, ostače i dalje nepokretni, ako su za poslednjih 5 godina bili ocenjeni pretežno od-ličnom ocenom, a svi ostali rasporediče se stečajem po odredbama ovoga Zakona.
Član 185. Sadanji privremeni učitelji i učiteljice osnovnih škola, koji nemaju potpune kvalifikacije za stalne učitelje po ovom Zakonu, po-stavice se za stalne, ako polože propisne ispite u roku koji če odrediti Ministar Prosvete; u pro-tivnom slučaju biče razrešeni od učiteljske duž-nosti.
Član 186. Sadanje zabavilje, pomočnice za-bavilja i učiteljice ženskoga ručnoga rada u osnovnim školama, koje nemaju potpune kvalifikacije, a zateknu se u državnoj službi, kad ovaj Zakon stupi u život, zadržače se i dalje u službi, ako polože propisane stručne ispite; inače, samo po potrebi.
Član 187. U onim mestima, gde škola nema stanova za učitelje prema propisu ovoga Zakona, dužna je politička opština da ih podigne u roku od pet godina od dana stupanja na snagu ovoga Zakona. Za to vreme opština če sama uzeti _pod zakup potreban broj propisnih stanova za učitelje.
Ako se u slučaju spora utvrdi da se u mestu ne može nači udoban stan bliže od dva kilometra od škole, Oblasna Prosvetna Vlast može školu ili dotično odeljenje zatvoriti, dok se nastavniku ne obezbedi stan.
Ovo u svemu važi i za ostale zgrade za školsku potrebu.
Sve sporove ove vrste raspravlja Oblasni Školski Odbor, a u poslednjem stepenu Ministar Prosvete.
Član 188. Sve sadanje privatne škole, u koliko ne odgovaraju propisima ovoga Zakona, zatvoriče se, a mesto njih otvoriče se državne škole, ako ih nema u mestu.
Član 189. Ovlaščuje se Ministar Prosvete, da odredi položaj d svima onim učiteljima, koji nisu naročito pomenutl u ovom Zakonu, a zateknu se u državnoj službi, kad on stupi na snagu. Ministar če ih prema njihovim kvalifikacijama i državnim potrebama moči zadržati u službi, ili penzioni-sati, ili razrešiti učiteljske dužnosti.
Član 190. Sadanji oblasni i sreski nadzornici, koji su uspešno radili kao nastavnici najmanje petnaest i kao nadzornici najmanje tri godine, a odlikovali se pedagoškim radom, postaviče se za stalne, i' bez dopunskoga nadzorničkoga ispita, ako ih predloži Glavni Prosvetni Savet.
Član 191. Školske opštine, koje danas po-stoje, a sastoje se iz više politickih opština, sa-obraziče se u svemu ovom Zakonu u roku od 6 meseci, od kako stupi na snagu.
Član 192. Školska imaovina, koja je po rani-jim zakonima bila pod upravom raznih verskih, odnosno konfesionalnih organizacija, izdvojiče se od ostale imaovine tih organizacija s tim, da po odredbama ovoga Zakona u buduče služi samo potrebama škola, kojima je namenjena.
Izdvajanje te imaovine izvršiče Oblasna Prosvetna Vlast u sporazumu sa zakonim predstavni-cima dotičnih versko-konfesionalnih organizacija, koje odredi Ministarstvo Vera. U slučaju nesporazuma, konačnu odluku o podeli doneče Ministar Prosvete sa Ministrom Vera.
Član 193. Sva ona pitanja, koja se tiču osnovne škole, a nisu naročito predvidena, ni obu-hvačena odredbama ovoga Zakona, rešavače Ministar Prosvete po saslušanju Glavnoga Prosvetnoga Saveta.
Član 194. Ovaj Zakon stupa u život kad ga Kralj potpiše, a obaveznu snagu dobiva od dana, kad se objavi u Službenim Novinama.
Od tada prestaju važiti svi dosadanji zakoni, zakonske odredbe, uredbe, raspisi i naredenja u celoj Kraljevini Srba, Hrvata d Slovenaca, koji se s njim kose.
Članstvu!
Objavljamo načrt zakona o narodnih šolah kraljevine SHS, ki je bil predložen narodni skupščini. Ta načrt dobi v pretres zakonodajni odbor. Zaradi težkega položaja, v katerem se nahajamo, ker imamo tako različno prosvetno zakonodajo v državi še v veljavi in ker trpi danes napredek šolstva in prosvete največ na tem, smatramo, da je končno uveljavljenje zakona o narodnih šolah nujno potrebno.
Dasi ima načrt novega zakona marsikatero dobro določbo in bi bila predvsem velika pridobitev, ako pridemo že enkrat do enotne zakonite ureditve naše prosvetne uprave in prosvete sploh, vender ne moremo prezreti nekaterih načelnih pogrešk, ki jih vsebuje načrt.
Iz tega vzroka je Pov. UJU — Ljubljana takoj, ko je ugotovilo te načelne pogreške v načrtu, opozorilo glavni odbor UJU na to s sledečo
brzojavko:
Pero Vuksanovic, predsednik UJU
Beograd Učiteljski dom.
S projektom zakona ne soglašamo, zato hočemo staviti in poslati naše izpreminjevalne predloge in spomenico.
Jelene, poverjenik.
Položaj zahteva, da smo v danih razmerah veliki in ne malenkostni, zato se bo poverjeništvo v svoji spomenici in pri iz premi nje valnih predlogih oziralo samo na glavne in načelne zadeve, vse malenkosti pa, ki jih še zahteva članstvo, pa mora izpustiti.
V svojem predlogu, ki ga je oddala anketa Pov. UJU — Ljubljana glavnemu odboru UJU, so bili navedeni tudi podrobni predlogi. Nagla-siti moramo vkljub temu, da se je sprejel v zadnji načrt marsikateri predlog učiteljstva, da je zadnji načrt slabši od predzadnjega in to za to, ker je marsikaj iz predzadnjega načrta izpadlo, oziroma se je izpremenilo
Spomenico in izpreminjevalne predloge, ki jih bomo stavili še v zadnjem trenotku, še objavimo.
Poverjeništvo UJU —
—	Počaščenje delavnega šolnika.
Dne 21. maja t. 1. je izročilo devetčlansko zastopstvo učiteljskega društva za brežiški in sevniški okraj upokojenemu nadzorniku g. G. Vodušku v Trbovljah častno diplomo, kot viden znak hvaležnosti za njegovo tridesetletno, plodo-nosno delovanje na polju šolstva v teh okrajih. Zahvala mu ne pripada samo kot predstojniku, temveč tudi kot odkritemu tovarišu in prijatelju. TovarišiKice) smo preživeli zopet krasen dan v prijetnih Trbovljah, v krogu svojega priljubljenega voditelja. — Diploma sama, krasno delo našega marljivega tovariša Drago Humka, izdelana je v narodnih motivih in vzbuja vsestransko občudovanje. — Čast, komur čast!
—	Tovariši upravitelji, ki se udeležijo zborovanja učiteljskega društva za brežiški in sevniški okraj dne 6. junija t. 1., naj prinesejo omenjeno tiskovino s svinčnikom izpolnjeno!
—	Zavedno učiteljstvo — na kočevske šole! Žalostna resnica je. da se naše učiteljstvo vse preveč izogiba službovanja na kočevskih šolah. Ravno te šole rabijo vzornega učiteljstva, ki bi s svojo narodno zavednostjo in požrtvovalnostjo odtegnilo mladino pangermanskemu vplivu, ki ga širi v teh krajih službujoče nemško-nacionallno učiteljstvo, zlasti pa nemška duhovščina. Druge države pošiljajo v narodno mešane kraje svoje naj" boljše učitelje, ki se v polni meri zavedajo svoje težke naloge, pri nas pa smatramo, žalibog, te kraje le za manjvredne postojanke, katerih se vsakdo boji in brani, deloma ker se boje navideznih neugodnosti, ki so pa v drugih krajih dostikrat še večje, deloma pa tudi vsled napačnega naziranja. da bi trpela čast onih, ki bi par let prebili v tako za-ničevanih »kočevskih hribih«. Učitelji, mladi idealisti in nacionalisti imajo tu obilo hvaležnega posla in najlepšo priliko, da z dejanji pokažejo svoj patriotizem. svojemu narodu bi s tem brez-dvomno mnogo več koristili, kot s še tako ognjevitim navdušenjem v — toplem gnezdecu. Pa tudi precei ugodnosti imajo ti kraji! Tu ni podivjane mladine in natrpanih razredov, to so dobrote, ki jih marsikatere šole pogrešajo. Nekaj mest je tudi zelo prikladnih za poročene učitelje, tako pripada n. pr. šoli v Ovč-jaku pri Koprivniku precej posestva in gozda, učitelj upravitelj ima torej brezplačno kurjavo in ako ga veseli, se pečati poleg svojega poklica še s kmetijstvom, tudi lep gmotni užitek. Podobno je tudi na mnogih drugih šolah. Bivši »Schulverein«. kateremu so povečini pripadale tukajšnie šole, je skrbel z<a svoje učiteljstvo in mu z dodelitvijo zemljišč izboljšal gmotni položaj. Poživljamo naše narodno zavedno učiteljstvo, da se odzove temu vabilu, zlasti naij si pazljivo prečitajo te vrstice letošnji abi-turijentje, ki bodo te dni iskali praznih mest. Da bo tudi šolska oblast znala ceniti njih požrtvovalnost, se razume samo po sebi.
— Delegati. Prijava delegatov za skupščino je zelo nujna! Okrajna društva, zganite se in javite delegate takoj!
NAROČNIKOM »ZVONČKA« IN TOVARIŠEM NABIRALCEM NAROČNIKOV!
Letnik 1925. »Zvončka« imate že vsi v rokah. Uprava je torej izpolnila obveznosti napram naročnikom. Prav in lepo bi bilo. da store tudi naročniki napram upravi svojo dolžnost. Toda knjiga naročnine nam ne nudi prav ugodne slike. V dolžni naročnini leži še ogromen kapital, ki ga moramo brezpogojno zbrati tekom meseca junija. Do pokrajinske skupščine moramo biti z računom naročnine za leto 1925. (pa tudi za leto 1924. je še nešteto dolžnikov) na čistem. V plačevanju naročnine vlada ori nas res tak nered, da bo treba kmalu poseben urad za pisanje opominov, koliko časa s tem potratimo In koliko truda to stane!
Uprava trdno pričakuje, da bo to opozorilo res kaj zaleglo. Naj bi bilo zadnje v tem letu.
Tekom tega meseca bomo razposlali obračune, ki jih pa nikar ne odlagajte, ampak dolžne zneske takoj poravnajte.
Za nov: letnik bo treba zopet mnogo priprav in dela, toda v upravi ne more biti prave točnosti in reda. če segajo vedno stari računi v bodoče leto, tako da osobje v upravi ne ve, česa bi se prej lotilo in kaj prei uredilo.
Prosimo iskreno vse tovariše in to-varišice. naj te besede in želje uvažujejo in store svojo dolžnost napram upravi.
Upravnik.
—	Odlikovanje. Nj. V. kralj Aleksander I. je odlikoval na predlog g. ministra prosvete tov. Frana Rojino, šolskega upravitelja v Šmartnem pri Kranju z redom sv. Save 5. stopnje. Našemu zvestemu članu in prijatelju ter odličnemu strokovnjaku na gospodarskem polju, zlasti v čebelarstvu, iskreno čestitamo k zaslužnemu odlikovanju.
—	Imenovanje. Imenovana je za otroško vrtnarico v Ptuju Justina Bez-jak v III. kat. 2. stop.
—	Upokojitve. S kraljevim ukazom sta upokojena: Janko Knapič, šolski upravitelj na Vidmu ob Savi in Hinko Likar, šolski upravitelj na Blanci.
Imenovanja in napredovanja.
—i Učiteljska imenovanja v mariborski oblasti. Imenovani so od g. ministra prosvete na predlog prosvetnega oddelka velikega župana v Mariboru in na osnovi čl. 71. zakona o činov.: Za učitelja v Vidoncih (srez Murska Sobota) s pravom činovnika II'5 s 60% položajne plače Vilibald Beloglavec, učitelj pri Sv. Trojici v Slov. goricah; za stalnega učitelja v Studencih (srez Maribor — desni breg) s pravom II'4 Branko čeh, učitelj v Slov. Bistrici; za učitelja v Mariji Snežni (srez Maribor — levi breg) s pravom II/5 s 60% Henrik Čermelj. učitelj v Sladkem vrhu; za učitelja v Dolenjih Slavečih (srez Murska Sobota) s pravom II'5 s 60% Zvonko Černek, učitelj v Pertoči; za stalnega učitelja v Hočah (srez Maribor — desni breg) s pravom 11^4 Janko Fabič. učitelj v Prager-skem; za učitelja v Pečarovcih (srez Murska Sobota) s pravom II'5 s 60% Janko Kikel, učitelj v Pertoči; za stalnega učitelja v Moštjancih (srez Murska Sobota) s pravom II/4 Bernard Klanšček, učitelj v Šalovcih; za učitelja pri Sv. Jakobu v Slov. goricah (srez Maribor — levi breg) s pravom II'5 s 60% Silvester Košutnik, učitelj v Jarenini; za učitelja v Studencih (srez Maribor — desni breg) s pravom II'5 s 60% Josip Križnič, učitelj pri Sv. Lovrencu na Pohorju; za učitelja pri Sv. Marku niže Ptuja (srez Ptuj) s pravom II/5 s 60% Viljem Kunst, učitelj na Polenšaku; za učitelja na Cve-nu (srez Ljutomer) Janko Moder, učitelj v Veržeju; za učitelja v Celju-okolici (srez Celje) s pravom II'5 s 60% Viktor Rom, učitelj v Teharjih; za stalnega učitelja in šolskega upravitelja pri Sv. Etni (srez Šmarje pri Jelšah) s pravom II'4 Avgust Schonwetter, učitelj v Olimju; za učitelja pri Sv. Joštu na Kozjaku (srez Slovenjgradec) s pravom H'5 s 60% Karol Štokelj, učitelj pri Sv. Trojici v Slov. goricah; za učitelja v Gornji Ponikvi (srez Celje) s pravom II/5 s 60% Ivan Theuerschuh. učitelj v Žalcu; za učitelja v Stanjevcih (srez Murska Sobota) s pravom II'5 s 60% Josip Tomažič, učiteli v Kuzdoblanju; za učitelja v Hočah (srez Maribor — desni breg) s pravom II'5 s 60% Ivan Vokač. učitelj v Lehnu; za učiteljico na dekliški osnovni šoli v Konjicah s pravom II'5 s 60% Ka-rolina Čonč, učiteljica v Št. Ilju; za učiteljico v Hočah (srez Maribor — desni breg) s pravom II/5 s 60% Zora Dolar, učteljica v Poljčanah; za učiteljico pri Sv. Emi (srez Šmarje pri Jelšah) s pravom II/5 s 60% Olga Dworsky, učiteljica v Olimju; za učiteljico na dekliški osn. šoli v Ljutomeru s pravom II'4 Ana Her-zog, učiteljica dekliške osnovne šole v Ljutomeru; za stalno učiteljico v Lajters-berg-Krčevini (srez Maribor — levi breg) s pravom II/4 Marta Jurko, učiteljica pri Sv. Marjeti na Pesnici; za učiteljico na Rečici ob Savinj" (srez Gornji grad) s pravom II'5 s 60% Ada Kogoj- učiteljica v Škalskih Cirkovcih; za učiteljico v Čem-šeniku (srez Celje) s pravom II'5 s 60% Marija Kramaršč, učiteljica v Žalcu; za učiteljico v Selnici ob Dravi (srez Maribor — levi breg) s pravom II'5 s 60% Ana Leskovar, učiteljica v Mariboru; za stalno učiteljico na III. deški osnovni šoli v Mariboru s pravom II'4 Ana Mur-re!i. učiteljica v Mariboru: za učiteljico v Št. Pavlu pri Preboldu (srez Celje) s pravom II/5 s 60% Angela Ocvirk, učiteljica v Celju; za učiteljico v Veliki Poljani (srez Dolnja Lendava) s pravom II/5 s 60% Franja Poljanec, učiteljica v Radmožancih; za učiteljico v Štorah pri Celju s pravom II/5 s 60% Ana Salmič, učiteljica v Teharjih; za učiteljico v Ljubnem (srez Gornji grad) s pravom II/5 s 60% Franja Šušteršič, učiteljica v Ksaveriji; za učiteljico na dekliški osnovni šoli v Studencih pri Mariboru s pravom II/5 Mira Šijanec, učiteljica v Poljčanah; za stalno učiteljico na dekliški osnovni šoli v Slovenski Bistrici
(srez Maribor — desni breg) s pravom II/4 Helena Vauhnik, učiteljica v Dolnji Poljskavi; za učiteljico v Teznu (srez Maribor — desni breg) s pravom H'5 s 60% Ana Vidovič, učiteljica v Dolnji Poljskavi; za učiteljico v Slivnici (srez Maribor — desni breg) s pravom II'5 s 60% Zlatka Tušek, učiteljica v Lehnu. Pri Sv. Martinu na Pohorju (srez Maribor-desni breg) Fr. Cvetko, bivši učitelj; za učit. v Stanjevcih (srez Murska Sobota) Viktor Stajnik, bivši učitelj; za učitelja pri Sv. Marjeti pri Ptuiu Josip Novačan, bivši učitelj; za učitelja pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini Alfonz Gorup, bivši učitelj; za učitelja v Čadramu (srez Konjice) Fran Iglar, absolvent učiteljišča; za učitelja v Gornji Radgoni (srez Ljutomer-Gornja Radgona) Anton Kekec, absolvent učiteljišča; za učiteljico v Žitečki vasi (srez Maribor-levi breg) Marija Franko, absolventinja učiteljišča; za učiteljico v Tepanjah (srez Konjice) Meta Rainer. absolventinja učiteljišča.
Razpisi služb.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB V
MARIBORSKI OBLASTI.
Na meščanskih in na osnovnih šolah v mariborski oblasti so se razpisale stalne službe. Prošnje je treba vložiti pri pristojnem šolskem ravnatelju ali upravitelju do 15. junija 1925. Natančnejši razpis učnih mest je v »Uradnem listu« štev. 47. z dne 27. maja 1925.
Prosvetni inšpektor; Poljanec.
Književnost in umetnost.
Vse tu navedene knjige In publikacije se dobe v Učiteljski knjigarni v Ljubljani.
Frančiškanska ulica SI. 6.
—k Dr. Valjavčev Italijansko-slovenski slovar,
nad 40.000 besed z bogato frazeologijo in kratkim imenikom krstnih in zemljepisnih imen. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezanemu izvodu Din 70.
Slovar, ki sta ga obe narodnosti zelo občutno pogrešali, se zopet dobi v neizpremenjenem natisu. Ta slovar zadošča ne samo za vsakdanjo rabo v zasebnem in javnem življenju, posebno v trgovini, obrti itd., temveč navaja tudi vse besede literarnega zaklada tako, da bo izvrstno služil ne samo v praktičnem življenju, temveč tudi v šolah in ljubiteljem slovstva. Kljub svoji obširnosti ima slovar, ki obsega več kot 40.000 besed in najbolj porabne fraze, zelo priročno žepno obliko. Pri vseh besedah so zaznamovane tudi nepravilnosti, naglas, pri samostalnikih spol itd. Slovar, ki obsega tako izredno bogat besedni zaklad in je tudi v podrobnosti tako skrbno obdelan, bo vsestransko ustrezal. Zato sta ga tudi obe narodnosti zelo občutno pogrešali.
—k Narodna Enciklopedija srpsko-hrvatsko-slovenačka. Prof. St. Stanojevič. 2. svezak, izdan 27. aprila 1925. Izdavač Bibliografski zavod d. d. Zagreb. Gunduličeva ul. 29.
Izšel je drugi' zvezek tega velevažnega velikega jugoslovenskega dela. O pomenu in važnosti Narodne Enciklopedije smo govorili že zadnjič. Poudarjali smo, da je ne sme manjkati v nobeni knjižnici in nobeni šoli. Drugi zvezek obsega črko Ba do Bj in podaje nebroj podatkov in informativne snovi iz jugoslovenske literature, znanosti, gospodarstva itd., zgodovine in življenja sploh. Enciklopedija bo obsegala vsega 18—22 zvezkov po 7 do 14 tiskovnih pol velike oktave. Po 7 zvezkov skupaj bo tvorilo eno knjigo .in se bodo dobile posebne originalne platnice za to. Za stalne naročnike, ki se pa morajo prijaviti takoj, je cena posameznemu zvezku 40 Din, drugače 45 Din. Stalni naročniki dobe originalne platnice za ceno 15 Din. drugi za 25 Din. Pri naročilu je treba posebej navesti, če se želi izvod v latinici ali cirilici. Upravitelji šol se opozarjajo. če nimajo na razpolago dotacije za celo naročnino, naj pošljejo naročnino za 7 zvezkov t. j. prvo knjigo v naprej. Naročila se izvršujejo tudi lahko potem Učiteljske knjigarne v Ljubljani.
Učiteljski pravnik.
—§ Pri prošnjah, ki jih vlaga učiteljstvo za napredovanje, se opaža, da imajo mnogi v svojih rešenjih napačno všteta službena leta za napredovanje, da pa teh rešeni niso vrnili ministrstvu pro-
svete v popravilo. Taka rešenja ministrstvo prosvete, ko zazna pogrešek, uniči in izda nova rešenja, po katerih se često šteje manj let službe. V tem slučaju mora dotična učna oseba vračati, ako je po prvotnem rešenju prejemala odveč. Da se obvaruje teh neprilik. se učiteljstvo v lastnem interesu opozarja, da pogleda svoja rešenja in nepravilna vrne s prošnjo za popravo takoj. Štejejo se v službeno dobo po čl. 137. čin. zak. za penzijo vsa v efektivni služ-b i prebita leta, potem ko za napredova" nje pri onih, ki niso v prvih treh letih položili praktičnega izpita, le tri leta do prvega dne meseca po položenem izpitu (čl. 54. čin. zak.).
—§ Novi stanovanjski zakon in uradništvo.
Novi istanovanjski zakon, ki je stopil v veljavo dne 15. maja, se glasi:
Splošne določbe.
Člen 1. Svobodno razpolaganje s stanovanji v starih hiših se omejuje po določbah tega zakona do 1. novembra 1926.
Za zadeve, ki jih ta zakon izrecno ne omejuje, veljajo določbe splošnega zakonika.
Izjeme od omejitev.
Člen 2. Izvzeti od omejitev po tem zakonu so:
2. državna in samoupravna poslopja, kolikor služijo za uradne potrebe ali za stanovanja državnih in samoupravnih uslužbencev;
5. poslopja splošno koristnih ustanov, ki ne delujejo za dobiček, kolikor so tem potrebna za lastno porabo;
7.	hiše invalidov in vdov, katerih možje so pomrli vsled vojne, oziroma hiše sinov in hčera očetov, ki so umrli vsled vojne, in ki nimajo drugega premoženja niti dohodkov razen invalidske podpore ali pokojnine;
8.	nove hiše in nova nadstropja na starih hišah;
9.	eno stanovanje v hiši malega lastnika, ki ima razun lastnikovega stanovanja največ le še dve stanovanji, če lastnik razen te hiše nima drugega imetja. Pokojnina in plača se v smislu tega zakona ne smatra kot imetje.
Neodpovedljiva stanovanja.
Člen 9. Neodpovedljiva so stanovanja v starih hišah po določbah tega zakona za najemnike, ki so našteti v členu 12. tega zakona.
Odpovedi.
Člen 10. Lastnik sme odpovedati stanovanje samo v sledečih slučajih:
a)	če potrebuje stanovanje sam ali njegovi oženjeni* sinovi ali omožene hčere osebno;
b)	če podre staro hišo. da sezida novo, ki pa mora imeti za 50 odstotkov več stanovanj kakor stara hiša;
c)	če je lastniku z ozirom na število in prirastek članov njegove rodbine in z ozirom na druge rodbinske razmere treba razširiti stanovanje, ki ga že ima v svoji hiši;
d)	če najemnik ne plača najemnine 2 meseca;
e)	če najemnik najete predmete rabi v druge namene kot so določeni, če jih nalašč kvari ali pa če jih kvari pri uporabi ponovno iz grobe nemarnosti in na očiito škodo gospodarjev;
f)	če najemnik ali njegovi sostanovalci ali podnajemnik v stanovanju nemoralno žive ali to drugim dovoljujejo, ali pa s svojim obnašanjem v stanovanju ali na dvorišču otežujejo lastniku ali drugim najemnikom stanovanje v isti hiši;
g)	če najemnik ali njegovi odrasli otroci žalijo lastnikovo čast ali čast njegovih otrok ali ga telesno poškodujejo, izvzemši, če je lastnik sam žalitev izzval.
Višina najemnine.
Člen 11. Višina najemnine se določa s pogodbo med lastnikom in najemnikom.
Dovoljene so izjeme v slučajih, ki jih določa člen 12. tega zakona.
V	teh slučajih je osnovna cena ona, ki se je plačevala meseca julija 1914 ali ki bi se bila plačevala v tem času.
V	onih delih kraljevine, kjer se je plačevala pred vojno najemnina v kronah ali perperjih, se računa osnovna cena v istem znesku v dinarjih, stopno stanovanjsko sodišče.
V	spornih slučajih določa višino najemnine za osebe naštete v členu 12. tega zakona prvo-
Clen 12. Če se najemnik za najemnino z lastnikom ne pogodi, in če gre za stanovanje z največ 4 sobami, znaša najemnina šestkratno osnovno ceno, določeno po členu 11. Če ima stanovanje več kot 4 sobe. se pomnoži osnovna cena z 9. To velja pa le, če so najemniki:
1. državni uradniki, častniki, podčastniki, nastavljenci, sluge, njihove vdove in rodbine, izvzemši uradnike ali častnike, ki so zdravniki ali inženierji, in pa zobozdravnike, živinozdravnike
Potrtega srca naznanjamo tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni sin, ozir. brat, stric itd. gospod
STANISLAV GABRŠEK
uradnik „Driavne borze dela" v Mariboru
danes dne 3. junija umrl po daljši bolezni kot posledici šestletnega ruskega ujetništva v svetovni vojni na Golniku pri Krizah na Gorenjskem.
Truplo nepozabnega pokojnika se pripelje iz Križ pri Tržiču na Gorenjskem v Ljubljano, kjer se vrši pogreb v soboto, dne 6 junija 1925 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Dragega rajnika priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, dne 3. junija 1925.
FRAN GABRSEK, oče, višji šolski nadzornik v pokoju. Vladko, finančni uradnik,	Vida, Zlatka, Ljudmila, učiteljice,
brat.	in ostali sorodniki.	sestre.
in arhitekte, če imajo pravico izvrševati prakso in če jo izvršujejo;
2.	upokojenci in upokojenke, udove upokojencev in njihove rodbine, izvzemši upokojence, ki so odvetniki, in izviemši upokojene zdravnike. zobozdravnike in arhitekte, če izvršujejo prakso;
3.	duševni delavci kakor pisatelji in umetniki (slikarji, pesniki, gledališki igralci, časnikarji itd.);
5.	vojni invalidi in njihove rodbine;
6.	vojne udove in rodbine v vojni umrlih in padlih in nesposobnih, če so gospodarsko šibki; , , , , .,
10.	uradniki in uslužbenci vseh dobrodeimh ustanov;
11.	uradniki in uslužbenci samoupravnih oblasti.
Če imajo posamezne osebe izmed naštetih vrst poleg plače z dokladami, pokojnine, invalidnine ali dnine še druge stalne dohodke, se osnovna cena pomnoži z 9, če imajo letno 40.000 Din dohodkov; če presega letni dohodek 60.000 Din, se pomnoži osnovna cena z 12, če pa imajo stanovanja z več nego 5 sobami, se pomnoži osnovna cena v obeh slučajih s 15.
Ali spada kdo med osebe, ki so v tem členu naštete ali ne, odloča prvostopno stanovanjsko sodišče.
(Dalje prihodnjič.)
Naša gospodarska organizacija.
—g Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani je prejelo v preteklih 14 dneh 30 Din članarine, katere so vplačali: gospa Štefanija Čeh-Kljun in gdč. Marta A n d o 1 š e k , obe učiteljici v Ljubljani VII., ter Tomo J e d r 1 i n i č, Učitelj v Ljubljani. Hvala! Letošnji prejemki znašajo 4182.50 Din.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih druStev v Sloveniji.
Vabila:
+ LJUTOMERSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 13. junija t. 1. ob 10. uri pri Mali Nedelji s sledečim sporedom: 1. Odobritev zapisnika. 2. Dopisi. 3. Predavanje: a) O načrtu šolskega zakona; referirá strokovni tajnik tov. Dostal. b) Misli o reformi osnovne šole; govori tov. Ivanjšič. 4. Stanovske in šolske zadeve. 5. Slučajnosti. To zborovanje je v tem šolskem letu zadnje, zato pridite vsi. predavanja so .aktualna, vabljeni so vsi! Pevci oglasite se, saj smo vendar znani kot narod in ljubitelji petja. — Odbor.
= KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto, dne 13. junija 1925 ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju v Domžalah. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu: Praktični nastop v VI. razredu. Direktive delegatom za po-kraj:nsko skupščino. Pol ure pred zborovanjem je istotam odborov,a seja. Tova-rišica blagajničarka prosi, da se plača do zborovanja polletna članarina, ki znaša za pol leta 80 Din. Zborovanje se prične točno ob določeni uri in ker je to zborovanje zadnje v letošnjem šolskem letu, je udeležba obvezna.
= NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto 13. junija t. 1. ob 9. uri v šoli na Čatežu. V tem šolskem letu je to zborovanje zadnje. Čatež vsem priljubljen kraj, torej vsi gor. — Predsednik.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOČEVSKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 13. junija t. 1. ob 9. uri dopodne na deški osnovni šoli v Ribnici. Dnevni red: 1. Došli dopisi. 2. Glavni obrisi Srednje - kranjskega Krasa — predava dr. Jože Rus. 3. Šolski zakon — poroča tov. poverjenik L. Jelene. 4. Slučajnosti. Popoldne: Po obedu skupna pevska vaja! učit. zbora. Ob 2. uri I. C. »Kralj na Betajnovi«. drama v 3 dejanjih (dramatični odsek okr. učit. društva). — Kosilo je priglasiti tov. A. Luliku — Ribnica. Udeležba zborovanja je stanovska dolžnost.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KRANJSKI OKRAJ zboruje v sredo, dne 10. junija t. 1. ob 8. uri v Kranju v »Narodnem domu«. Dnevni red: 1. Poročili: a) odborovo; b) narodno^prosv. odseka. 2. Referati: a) Risanje na osnovnih šolah, poroča meščanskošolski ravnatelj tov. Alojzij Novak; b) Ostrosrelski klubi, poroča gimnazijski ravnatelj gosp. Ivan Košnik; c) Najvažnejše iz »Osnovne nastave«, poroča tov. Andrej Roje; č) Vzorno čitanje srbohrvatskih sestavkov, tov. Anka Mahuljeva. 3. Predlogi. 4. Slučajnosti. Skupni obed se vrši istotam in je obvezen. Prijave pošljite tov. St. Završnikp v Kranj. Točnost in polno-številna udeležba stanovska dolžnost. — Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje v soboto 6. t m. v Framu ob V2II.
uri po že objavljenem dnevnem redu. Odhod iz Maribora ob uri s ptujskim vlakom, ki ima zjutraj zveze v smeri Dravograd-Meža in Št. IIj.
Poročila:
+ LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 2. maja t. 1. pri Dev. Mar. v Polju, in sicer skupno z okoliškim učiteljskim društvom.
Kot prva točka dnevnega reda je bilo predavanje gosp. univ. prof. Ozwiai-da o Masaryku. Uvodoma nas je gospod profesor na neobičajen in nam nenavaden način pozdravil, za kar se mu, četudi le gostje okoličanov, prav lepo zahvaljujemo. — Masaryka, rojaka velikih mož Komenskega in Kolarja nam je prav zanimivo in dobro zamišljeno naslikal kot proletarca — profesorja in predsednika bratske č. S. R. Učiteljstvo je pazljivo sledilo izvajanjem in se mu ob koncu govora z živahnem odobravanjem zahvalilo za njegov trud.
Sledilo ie nato — kot druga točka — predavanje tov. Iv. Dimnika o novem osnovnošolskem zakonu. Tudi on se je v priznani svoji vestnosti potrudil, da je učiteljstvu predočil načrt novega šolskega zakona, pri čemur je tudi vedno vzporedno omenjal lizpreminjevalnc predloge naše organizacije. — Sicer pa se bo učiteljstvo itak imelo priliko seznaniti z novim delom, ki ga je imela organizacija pri tem — ko pride čas zai to.
—	Tov. Dimniku pa hvala za trud!
Kot tretja točka dnevnega reda je sledila; volitev delegatov za letošnjo pokrajinsko skupščino v Šoštanju in drž. skupščino v Subotici. Izid za Šoštanj, tov. predsednik (nam. tajnik), Engel-man M., Pristovšek Fr., Škulj Andrej in Škulj France; za Subotico tov.: predsednik (nam. tajnik), Dostalovai G., Grum Rado, Legat Stanko. Po zborovanju smo si ogledali lepo urejeno vevško papirnico, kjer nas je vodil in nam prijazno tolmačil gospod Gebauer — brat našega starega bojevnika Vil. Gebauerja
—	za kar mu bodi na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala.
Pozdravljamo taka skupna zborovanja Ljubljanskega učiteljskega društva s podeželskimi učiteljskimi društvi, ker se na ta način poglablja in utrjuje tovarištvo in organizatorični duh uči-teljstva.	-—r—.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LJUBLJANSKO OKOLICO je zborovalo dne 2. maja 1925 v Dev. Mar. v Polju ob povoljni udeležbi po običajnem dnevnem redu. Istočasno je zborovalo tam tudi ljubljansko učiteljsko društvo. Predavanj sta se udeležili obe društvi skupno, dočim sta o internih zadevah razpravljali ločeno. Iz raznih vzrokov bi bilo želeti, da bi se taka skupna zborovanja vršila večkrat.
Predsednik okoliškega društva pozdravi navzoče člane obeh društev, imenoma vseučiliškega profesorja gosp. dr. Ozvalda, tov. urednika Iv. Dimnika in nadzornika tov. Skulja.
Predavanja: G. dr. Ozvald nam je v globoko premišljenem govoru predočil Masaryka, prezidenta bratske države Čehoslovaške, kot človeka, proletair-ca, profesorja in prezidenta. Predavatelj je omenil tudi nekatera njegova dela ter načelia, katera zastopa Masaryk v svojih delih. — Člani obeh društev so z velikim zanimanjem sledili predavanju. — Tov. predsednik se ie g. predavatelju toplo zahvaKl.
Nato je podal tov. Iv. Dimnik poročilo o načrtu novega šolskega zakona ter o spremembah predlaganih od UJU
—	pov. Ljubljana. Po tem izčrpnem poročilu sta zborovali društvi vsako zase.
Tov. predsednik ie častital tov. Fr. Kavčiču k najvišjemu odlikovanju.
Tov. tajnik predlaga, da se odob i sklep odbora, s katerim je nominiral v okr. nar. prosvetni odsek sledeče: Ivo Trošt st.. Bukovic Ljudmila. Grašič Fr., Engelsfoerger Viktor in Dolnar Emilija).
—	Odobreno.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo pred počitnicami v Ljubljani
Po zborovanju si ie ogledalo učiteljstvo papirnco v Vevčah z dovoljenem vodstva tovarne. Bodi na tem mestu izrečena. zahvala za ta poučni ogled vodstvu. kakor tudi ge. uradnikom papirnice za niihova poiasnila.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ je zborovalo v soboto. dne 9. mainika 1925 v Ločah ob povoljni udeležbi, kajti od 56 članov(ic) je bilo nrisotnih 43.
Tov. oredsednik ie otvoril zborovanje s prisrčno dobrodošlico, omenjajoč, da ie današnji dan za Loče zgodovinske-
ga pomena, ko zboruje slovensko učiteljstvo prvič po osvobojenju v kraju, kjer se je mrzela do pred malo leti slovenska beseda, slovenska! duša ter je nato naštel važnejše loške zgodovinske črtice. Častital je nadalje tov. Gselmanu, ki uživa polno zaupanje uciteljstva in šolskih oblasti, k imenovanju srezkim šolskim nadzornikom, pozdravil g. jurista Pliberška kot gosta, tov. Čončevo Lino in tov. A. Pirjevca kot nova člana, častital tov. A. Bratkoviču k prestalemu usposobljenostnemu izpitu ter se poslovil od priljubljenega in delavnega tovariša E. Mayerja, ki odide iz okraja.
Zapisnik, dopisi. Odobril se je zapisnik zadnjega zborovanja ter se razpravljajo o okrožnici uprave »Zvončka« in o okrožnici narodno-prosvetnega odseka.
Predavanje. Tovarišica E. Lehma-nova je poročala »O režiji na šolskem, oziroma diletantskem odru«. Podala je iz lastnega izkustva mnoge migljaje k sceneriji, h kostumom in šminkanju, podala druga navodila, ki so potrebna k do~ brim oderskim uspehom, naštevala hibe, katerih se je izogibati i. dr. Da ie bilo predavanje popolno, pač spričuje živo zanimanje vseh navzočih in končno njih prisrčno priznanje.
Slučajnosti. V juniju proslavi društvo petdesetletnico svojega obstoja, določil se ie v glavnih orisih tozadevni vzpored, katerega svoječasno izvoljeni odsek še izpopolni.
+ LJUTOMERSKO UČITELJSKO DRUŠTVO ie zborovalo dne 9. maja t. 1. pri Sv. Jurju ob Ščavnici in ie bilo od 71 članov 50 navzočih. Po običajnosti pozdravi predsednik navzoče, med temi gosta g. Korošaka, učitelja pri Sv. Duhu in g. inž. Lupša od Male Nedelje. Spominja se hudo prizadetih tovarišev Koc-muta in Ivanjšiča ter k prebridki izgubi matere odnosno brata izreka prizadetima iskreno sožalje. K prestanemu usposobljenostnemu izpitu čestita tov. Golobu in Eratu.
Zapisnik o občnem zboru Se je pre-čital in odobril.
Dopise je vzel zbor na znanje, toda s. pripombo, da statistični pregled »Zvon-čkovih« naročnikov ni popoln.
Predavanje. Tov. Koprive je izpopolnil in zaključil temo »Delokrog šolskega voditelja«, povdarjajoč o verstvu, konfe-siji, morali itd. točke, ki je o njih jako dobro verziran. — Pridejal je temo »Miselna osnova sodobnega vzgojno-prak-tičnega pouka«, iz katere je posneti nujna potreba čim tesnejše vezi med učiteljem in ljudstvom, da se na ta način lahko deluje v splošen blagor in s trajnimi uspehi pri gojencu. Končno je razpravljal o srlah, ki pri vzgoji sodelujejo in o njih ugodnih in neugodnih učinkih. Zbo-rovalci so sledili s pozornostjo, čemur je bil dokaz nad vse živahna debata, ki je sledila referatu.
Nadzornik tov. Karbaš daje migljaje in nasvete šolovoditeljem in ostalim navzočim. Vzpodbuja posebno mlajše učitelje in učiteljice, da delajo s polno paro v svoji nadaljni izobrazbi, v izpopolnjevanju službenih dolžnosti pa naj bode na prvem mestu točnost in vestnost.
1"
1
KLUB NAPREDNEGA UČITELJSKEGA NARAŠČAJA V LJUBLJANI naznanja vsem tovarišem In tovarišicam tužno vest, da je tovariš gospod
VLADIMIR PIRNAT
dijak IQ. 1.1. moš. drž. učiteljišča, član odbora K. N. U. N. v nedeljo, dne 31. maja 1.1. v cvetn mladosti nenadoma preminul.
Pogreb nepozabnega tovariša se je vršil v torek 2. 6.1925. popoldne iz mrtvašnice ptujske bolnice na mestno pokopališče v Ptuju. — Blag mu spomin!
Odbor.
Za delegate za pokrajinsko skupščino v Šoštanju so bili izvoljeni: predsednik Mavric Karel, namestnik Jaušovec Franc, delegata Ivanjšič Ljud. in Majcen Gab., namestnika Brumen Marija in Vundrl Matej. Na državni skupščini v Subotici zastopajo društvo predsednik Mavric, namestnik Zacherl Miroslava, delegatinji Kocuvan Marija in Mavric Ana, namestnika Ivanjšič Ljud. in Jaušovec Franc.
Prihodnje zborovanje se vrši dne 13. junija pri Mali Nedelji.
+ CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 9. majnika/ 1925 v Žalcu pri Celju. Od 134 članov je bilo navzočih 105.
Uvodoma .ie bila sprejeta sledeča resolucija: »Vsled zavlačevanja izplačila diferenc, katere nam dolguje država na zakonitih prejemkih Od 1. oktobra 1923 do 30. aprila 1925 in vsled širjenja' vesti, da nam hoče vlada mesto denarja nakazati za primerne zneske državne obligacije, se celokupnega državnega- uradni-štva polašča veliko vznemirjenje. Z ozi-rom na geslo »Zvestoba za zvestobo« zahtevamo, da se ta zadeva končno uredi in da ob priliki sestave proračuna vlada ugodi zahtevam uradmštva. Organizaciji nalagamo dolžnost, da je budna in pazna v tem času in da stori v zvezi s celokupnimi uradniškimi organizacijami vse, da se nam končno izplačano zakoniti zaostanki na prejemkih.
Društvo priredi v soboto, dne 6. junija poučni izlet v Zagreb. Program se objavi v eni prihodnjih številk »Učiteljskega Tovariša;«.
Poverjenik »Samopomoči« tov. Pe-stevšek ie prečital na zborovanju dopis, v katerem se omenja, da prednjači to društvo v priglaševanju in točnosti vsem drugim društvom.
Predavanje. Tovariš Vrečer iz Žalca je v enournem zanimivem predavanju podal zgodovinsko sliko Žalca in razpravljal tudi o nastankih bližnjih graščin: Novega Celja. Brennberga, Schonbichla, Zaloga, Plevne, Helfenberga in dr. Poučno predavanje je bilo sprejeto od navzočih z živahnim odobravanjem.
Popoldne je imelo društvo skupen obed v hotelu Piki, nakar so prebili zborovale} Čals do večernega vlaka v zelo prisrčnem in prijateljskem razpoloženju. Prihodnje zborovanje se vrši v nedeljo, dne 14. junija v Celju.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Za pomlad in poletje!
P. n. učiteljicam priporočamo ravnokar došle angleške in francoske novosti za letne kostume kakor: Etamin, Eponge, Frotir, Crepe, Voile de laine i. t. d.
Ugodni plačilni pogoji na obroke!
Na željo se pošljejo vzorci.
A. & E. Skaberoe.
LJUBLJANA, Mestni trg 10.
!!VAŽNO ZA DAME!!
SANOFORM
V vseh lekarnah in drogerijah. Zahtevajte prospekte: Chemotechna
LJUBLJANA, Mestni trg 10
Tvornica učil in šolskih potrebščin r. z. z o. z. v Ljubljani
ima svoj
redni občni zbor
dne 18. junija 1925 ob 5. uri popoldan v prostorih Učit. tiskarne (načelstvena
soba v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Čitanje revizijskega zapisnika.
2.	Poročilo upravnega sveta o zadružnem poslovanju.
3.	„	„	. „ račun, zaključku leto 1924.
4.	„ nadzorstva o račun, zaključku iu poslovanju upravnega sveta.
5.	Predlog upravnega sveta o pokritju izgube.
6.	Voiitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor v istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki je po § 31. zadružeih pravil sklepčen ob vsakem številu zadružnikov.