LETO SV. LJUBLJANA, 4. DECEMBRA 1926. STEV. 52. v7 NAROČNIN AZ A JVCiOS LA-VllO ČETI>.TLETKO DIN «5* CiELOLETNO DSN 60/ZA’ INOZEMSTVO DODATI POjTNlNO/OGLASI PO CENIKV/ POSAMEZNA JtEVILKA PO DIN ! 5° POŠT. ^EK. RAČ 13.188 vredniJtvoinvprava* V VČITELISKI TISKARNI/ ROKOPISI JE NE VRAČAJO/ANONlMNlDO-PlSl SE NE PRIOBČV-lElO/POjTNlNAPLA-VCANA V GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 90«. tsvasm SLOVENCI! Po tisočletnem vobstvu je tudi nam, ki vršimo važno 'dolžnost prednje straže Slovanstva na jugozapadu, zasijala davno zaželena zarja zlate svobode. Iz svetovne vihre je rojena; s potoki krvi in solza je pridobljena; skozi stoletja je tekla zanjo kruta borba, zato ne smejo zapasti pozabi junaški podvigi tistih, ki so vodili ljudstvo na potu k svobodi, ki so trpeli in umirali za ta vzvišeni cilj! Hvaležnosti, ki jo dolgujemo velikim bojevnikom, je treba dati vidnega izraza, ki bo poznim rodovom svedočil, da je sodobnikom ^ — pričam velikih del — bila prva skrb ovekovečiti spomin Onega, ki je z nadčloveškimi napori domala končal dolgovečno borbo ter osvot bodil in ujedinil naš troimeni narod. Udruženje rezervnih oficirjev, sobojevnikov Velikega Vladarja, ki so z gorečo ljubeznijo in z nepopisnim ponosom sledili Prvemu Vodniku naroda, neomahljivo verujoč v vstajenje Pravice in v zmago človečnosti, je sklenilo prevzeti nase častno dolžnost, da tolmači ponos in hvaležnost vsega slovenskega ljudstva ter postavi v Ljubi Ijani kot središču in žarišču Slovencev veličasten spomenik Osvobot jenja, posvečen KRALJU PETRU 1. VELlKEJ^UOSVOB_ODlTELJU. Tej idealni zamisli smo se pridružili podpisani s sklepom, da naj se spomenik odkrije ob priliki prihodnjega kongresa vseh rezervnih oficirjev naše narodne vojske, ki se bo vršil v Ljubljani na Vidovdan in bo tako spojil počastitev Velikega Pokojnika z nalogo, da se na Vidovdan s sveto prisego spomnimo Velikega Osvobojenja. Naš nesmrtni Kralj Osvoboditelj je veren predstavnik mož, ki so pred njim vodili narod, ga vodili v borbe in umirali zanj. V njem so v najvišji meri združene vse vrline in kreposti naše rase, zato s počaščenjem Njegovega dela počastimo vse njegove predhodnike na potu do svobode in ujedinjenja. Naš prvi Kralj, edini med vladarji, ni delil s svojim ljudt stvom samo radostnih dni, temveč je z njim ramo ob rami, korak za korakom nosil težki križ opoteče vojne sreče preko ledenih planin albanske Golgote. Naš prvi Kralj nam je svetal vzor, da borec za pravično stvar ne sme kloniti; On je vztrajal trdno verujoč, da tisti, ki služi pravici, nikdar ne podleže. Naš prvi Kralj je vse svoje življenje nesebično posvetil bla* ginji naroda in ga užalostil samo tedaj, ko ga je zapustil, sledeč pozivu Večnega, da prejme nagrado za svoje plemenito in plodonosno delo. Slovencil Zastavimo vse sile. da vstane v srcu Slovenije, v beli Ljubljani, veličasten spomenik Prvemu Kralju našega rodu, da izra* zimo hvaležnost Njemu in njegovim predhodnikom na velikem delu osvobojenja! Naša čast in narodni ponos zahtevata, da se oddolžimo Njemu, ki nas je povedel v svobodo. Njegov lik naj nam kliče: Iz velike preteklosti v veliko p ris hodnjost! V Ljubljani, dne 1. decembra 1926. ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA KRALJU PETRU 1. VELIKEMU OSVOBODITELJU V LJUBLJANI. Častno predsedstvo: grafa Alojzij Gregorič. — Direktor 'državnih železnic ing. Dimitrije Kneževic. — Rudarski glavar ing. Vinko Strgar. — Sumski direktor ing. Zmago Ziernfeld. — Agrarni direktor Gustav Golia. — Inšpektor ministrstva za narodno zdravje dr. Milan Vukičevič. — Predsednik zbornice za trgovino, obrt in industrijo Ivan Jelačin ml. — Za delavsko zbornico za Slovenijo tajnik Filip Uratnik. — Predsednik odvetniške zbornice dr. Danilo Majaron. — Predsednik notarske zbornice Aleksander Hudo* vernik. — Predsednik inženjerske zbornice ing. Milan šuklje. — Predsednik zdravniške zbornice dr. Vinko Gregorič. Reprezentančni odbor: Narodni poslanci: Andrej Bednjanič, Janez Brodar, Stefan Falež, dr. Andrej Gosar, dr. Jakob Hodžar, dr. Josip Hohnjec, Andrej Kelemina, Josip Klekl, Franc Kremžar, dr. Ljudevit Pivko, Vlado Pušenjak, ing. Dušan Serncc, Franc Smodej, Josip Škoberne, Karel Škulj, Geza Štiftar, Janez Štrcin. Franjo Žebot. — Jugoslovenski sokolski savez. — Jugoslovanska orlovska zveza. — Jugoslovanska gasilska zveza. — Jugoslovanska Matica. — Narodna Odbrana. — Jadranska Straža. — Družba sv. Cirila in Metoda. — Slovenska Straža. — Slovenska Matica. — Leonova družba. — Družba sv. Mohorja. — Vodnikova družba. — Gosposvetski Zvon. — Društvo »Soča«. — Oblastni savez dobrovoljaca. — Udruženje vojnih invalidov, — Zveza slo« venskih vojakov iz svetovne vojne. — Savezna streljačka družina v Ljubljani. — Oblastni odbor Orjuna Maribor. — Zveza industrijcev. — Društvo bančnih zavodov. — Zveza trgovskih gremijev in zadrug. — Županska zveza. — Kolo jugoslovenskih sester. — Zveza kulturnih društev Ljubljana. — Prosvetna zveza. — Zveza kulturnih društev Maribor. — Ljubljanska župa južnoslovcnskog pevačkog saveza. — Pevska Zveza. — Savez muzičara. — Udruženje jugoslovenskih novinarjev. — Društvo »Pravnik«. — Slovensko zdravniško društvo. — Udruženje jugoslovenskih inženjerjev i arhitektov. — Udruženje upodabljajočih umetnikov. — Udruženje jugoslovenskega učiteljstva. — Udruženje gledaliških igralcev. — Katoliško starešinstvo. — Starešinska zveza bivših Triglavanov. — Svet slušateljev ljubljanske univerze. — Osrednja zveza javnih nameščencev. — Zveza društev zasebnih nameščencev. — Slovensko planinsko društvo. Zveza za tujski promet. — Automobilski klub Kraljevine SHS. — Društvo hišnih posestnikov. — Slovensko lovsko društvo. — Kmetijska družba za Slovenijo. — Zadružna zveza v Ljubljani. — Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. — Zadružna zveza v Celju. — Slovenski lekarniški gremij. — Trgovski gremij za Ljubljano in okolico. — Jugoslovanska obrtna zveza, — Zveza obrtnih zadrug. — Slovenska krščanska ženska zveza. — Splošno slovensko žensko društvo. Slovenska dekliška zveza v Mariboru. — Jugoslovanska kmetska zveza. Narodno strokovna zveza. Jugoslovanska strokovna zveza. — Narodno-socijalna zveza. Zveza društev kmet« skih fantov in deklet. — Krekova mladina. — Centrala narodno-socijalistične mladine. IZVRŠILNI ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA: Uprava ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficira i ratnik*. Minister za poljedelstvo in vode Ivan Pucelj. — Veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vilko Baltič. — Veliki župan mariborske oblasti dr. Otmar Pirkmajer. — Ko« mandant dravske diviz. oblasti diviz. general Danilo Kalafatovič. — Knezoškof ljub« Ijunski dr. Anton Bonaventura Jeglič. — Knezoškof lavantinski dr. Andrej Karlin. — Komisar stolnega mest* Ljubljane vladni svetnik Anton Mencinger. — Župan mari« borski dr. Josip Leskovar. — Župan celjski dr. Juro Hrašovec. — Župan ptujski dr. Matej Senčar. — Rektor univerze dr. Franc Ks. Lukman. — Predsednik bivšega Narodnega Veča in bivši minister dr. Anton Korošec. — Predsednik bivše Narodne vlado SHS v Ljubljani poslanik n. r. Josip Pogačnik. — Bivši ministri: Jože Gostinčar, dx. Vekoslav Kukovec, dr. Franc Kulovec, dr. Albert Kramer, Anton Sušnik, Ivan Vesenjak, dr. Gregor Žerjav, dr. Niko Zupanič. — Častna dvorna dama Franja Tavčarjeva. — častni adjutant Nj. Vel. Kralja diviz. general v p. Rudolf Maister. — Pooblaščeni minister in poslanik dr. Otokar Rybar. — Pooblaščeni minister in poslanik v p. Ivan Hribar. — Predsednik višjega deželnega sodišča dr. Janko Babnik. — Pred« sednik upravnega 9odišča v Celju dr, Ivan Vrtačnik. — Delegat ministrstva financ dr. Karel Savnik. — Gradbeni direktor ing. Matija Krajc. — Direktor pošte in tele« Opomba uredništva: Rade volje obiavliamo eornii manifest na Slovence in Dričalkuiemo. da bo našel med Širokimi olastmi naroda naj-širii odmev. PriDominiamo Da. da se bomo nani še obrnili in da borao brez Dnizanašania razračunali z vsemi nevrednimi, ki sn stavili nod ta manifest oodnis z isto mirnostjo, kakor so ea čred desetletii na manifest za nostavitev spomenika hvaležne, Ljubljane cesarin Francu Jožefu I. Krali Peter Veliki Osvoboditelj ni bil samo velik in nošten mož. neeo tudi Donosen karakter. Iki ni nikoli trnel v svoii okolici dvo" ličnežev in hinavcev. Kdor ie bil nieeov ie bil ves. ali na nič! In kakor ni bilo tedai mesta v nieeovi okolici bivšim nieeovim sovražnikom. tako e a ne sme. biti tudi danes. kn hočeio nostavliati snomeniik Petru Mrkoitjiču in Strašnemu Kra-liu albanskih smrtnih klancev intimi moža. ki ie osovai taisteea Kralia z nainrostaškimi psovkami* dalie liudie. ki so blaeoslavliaH avstriisko orožiVin bodrili brate za krvavo bratomorno klanie. zaunniki in prijatelji avstriislkeea dvora. oostav-lialci SDomeniika trinoeu Franu -lo-siou I.. liudie. ki ored letom 1914. niso skoro imeli noima. kdo je Veliki Krali Mučenik in ki so v n.iem videli iedva balkanskega Kralia do-znaneea iim iz karikatur Sirholicis- sima. možic, ki proelašaio Dovratek politike SLS v leto 1912.. ko ie bila stranka slovenskega liudstva steber Habsburžanov in ko so živeli nieni listi na račun rentilskeea fonda or-iranfzaciie. ki so bile. kader »June-schlitzov«, izdajale nasie ponižno-st.i se cedeje kniiee nolne maenifl-catov schonbrunskim . paraljtikom. poveličevale s »Svetovnimi voinami« divianie č.rnožoltih oanduriev. norele blazneea veselja, ko ie padel do iunaški obrambi Beotrrad v roke Avstrijcev, vlačile svoie zastave do naših uljcaTi ob sleherni nro-slavi avstrijske zmaee. rekrutirale kandelaberske tovornike, zbirale za balkanske voine milodare za turški polumesec in služile vedno za vzor avstrijskim krvoslednim nsom. ko so predstavljali te orea-nizaciip aretiranim in oozanrtim voditeljem iu^oslovensklh nacionalistov kot vzor. Velik« le oozabHivost. ki le zavladala Do hlou. odkar le zacinila naši zemlli svoboda meH našim narodom. da oa ne bn ta nozabliivost i>n nenooravlllvlh noereškah. ki flh ie že stctrifia živim skrunila čistih rov In del Velikim Žrtvam in Borcem za osvobolenie. za tn oa bn oo svolih skromnih meče'« oosklrbela. tudi zadni* med radnllmi. razon-ščena In Drezirana O nuna. Naša vojska. Polne so bile na letošnii 1. de-: cember ulice slovenskih mest v katerih dornuieio posamezni oddelki naše iunaške voiske. Z liubezniio in radostio smo oeledovali mrke vrste mišičastih iunakov. ki so stale ob' uri službe božie do naših ulicah in vlivale v razočarana ter omahuio-ča srca vero v končno popolno zmaeo Jusroslovenstva zunai in znotrai državnih meia. Z bolestio eleda človek, ki ljubi to zemlio razmere vladaioče danes v sleherni prani nieneea razvoia. VseDovsodi zastoi. ako ne naravnost propadanje. Samo eno ie, kar se dviea. kakor silna do neba seea-ioča stena i/ vse te. žalostne vsakdanjosti Dočasneea odmirania in niemciskih vsoonov — to ie naša voiska. Jueosloveni nismo no mentaliteti militaristi in vendar ie neizprosno deistvo. da ie danes v Jueosla-viii voiska naiboliša institucija, v kateri so v bratski meoslovenski vzajemnosti udruženi naiboliiši sinovi zemlje. Podaiati oceno naše voiske. oo vseh titanskih naoorih in uspehih, katere ie doseela. ko ie sleherno ned naše 7enilie odkuDila s Dotoki krvi. ie skoro neumestno. Smo zdrav seliaški narod in sooredno temu zdraviu odeovaria tudi sestava naše voiske- ki io tvori 80 od sto voinikov in oficirjev seliaSkeea rodu. orežetih liubezni do rodne erude in iunaškeea duha seliaškili ountariev in borcev za svobodo. Pozorno motrenje zsroli ene narade nreoriča do dobra slehernika. da v naši vofski ni mesta degeneriranim in bornivantskim ti-Dom ter stremuhom in nadutim nraznosrlavcem oneea kalibra, ki smo ^a smešili tolikani ob cesarskih mašah v ranlki Avstriii. Jusroslovenska vojska ie bila oni edini oiniteli. ki se ie Dolesr Krone nrva zavedla in onriiela svo-ie težke naloee ter s nremišlienim delom usoela. da ie navzlic vsem zaDrekam in razrovalnim poizkusom ostala država neokmicna ter, ohranila do vseh zločinih narodnih' očetov in ooklicnih voditeljev naroda SROštovanie in prestiž Jusro-slaviie. Po 1. decembru 1918 se ie vrela tiho in mirno na delo orezi-raioč vse nodzemne in iavne nana* de s strani mirotvorcev In nacifi-stov. UsDchi teea marljivee-a in nremišliene^a dela niso izostali. Iz zcmlie ie zrastlo če7 noč na desetine Dollkov. ki so v kratkem času stvorili na teritoriju, kier ni bilo moči do razpadu Avstriie sformf-rati niti ene čete. cele diviziie. Voi- LISTEK. t Zofka Kveder-Demetrovid. Umrla ie velika nacionalistka. ■VstoDila ie v naše živlienie ored tridesetimi leti kot ..mlada oisatelii-ca. Dolna živeea oenia. resnice in Hubezni. Takoi niena Drva kniiea »Misterij žene«, ie nosila na sebi nečat borbe. Njen temperament ie bil tako odločno boievit. da io ie naša iavnost ODazila Dri nrvem naslonu in Doslei ie zvenelo nieno ime med vsemi onimi, ki so se borili za višie cille naroda in človeštva. Izšla ie iz one mlade eeneraciie devetdesetih let. ki ii iP stooal na Čelu mladi Cankar in za niim cela vrsta imen naše moderne literature. Med niimi zavzema Zofka Kvedrova svoie važno mesto. Ta fenera-ciia ie čutila raznor med našim narodnim živlieniem in novimi modernimi smermi v svetu okoli nas. Zato se ie s svOio mlado silo Dostavila nroti naši ozkosrčni malomeščanski kulturi in ip zahtevala svobodnejših nazorov o živlienin in o umetnosti — pa tudi o narodnem VDrašaniu. V to dobo SDada tudi beseda emancipacia — to ie vpra-šanie ženske svobode. In Zofka ie Drva 7. vso odločnostjo oovedala nekai resnice o tei svobodi — lz-preeovorila ie v imenu mlade ženske duše. ki ie iskala poti v svo-bodneiši svet. Vsa ta naša mlada eeneraciia pred tridesetimi leti fe. bila nrecei socialistična, ker ie iskala v dolniih plasteh naroda novih sil. ki so bile zakopane in nerazkrite ln iim je hotela priboriti pravico do živlie-nja. Bil ie to odpor proti naši dote-danii višii družbi, ki te. tvorila narod brez naroda. Zofka ie od svo-ie^a šestnaistesra leta bila navezana sama nase. bila ie samostojna in nieno živlienie. ki ie bilo boi za obstanek. io ie učilo liubiti stotisoče enakih, ki so se borili v težkih razmerah živlienia. Zato ie. iznreeo-vorila v niihovem imenu. Ni se bala novedati resnice našemu tedanjemu rodoliubiu in tudi tkzv. narodnemu ženstvu. To ii ie prineslo sicer nekai zamere, a ona ie vedela, da se tako eodi vsem. ki Drihaiaio 7. novimi ideiami. Zato ni obupala ne nad seboi ne nad domovino — in v' ie borila naprej. Iz naših ozkih razmer Je odšla v Švico študirat — od tam Da v Praeo. kier se je vzeaiala ob učencih Masaryk(oviii. Ta veliki mislec, ki ie ustvaril kot sin maleea borečega se naroda čudovito sintezo socializma in nacionalizma. le mosrel pokazati tudi niei pravo pot. Bila ie oriiateliicn dr, Dermote, izdajatelja »Naših zapitt-kov« in vseh. ki so se zbirali pod novimi prapori v boi za novo živlienie. Ostala na ie; v zvezi tudi z onimi srbskimi in hrvatskimi omla-dinci. ki so bili izšli i7. »Nove nade« kot nrvi Glasniki našega noveea iu-tfoslovenskeira nacionalizma. Ni ii bilo na rožah nostlano, živeti sp ie morala <; svoiim literarnim delom. Pisala ie za razne naše liste, a nien izredni jezikovni talent ii ie omoeočil. da ie moela pisati enako tudi v srbohrvaščini, češčini in nemščini. Kadar ie količkaj moela. ie odhitela na notovanie. da si ie razširila svoie obzorje. Ko ie znani tovarnar Vydra ustanovil svoi list »Domači nriiateli«. fe Imela kot urednica nriliko. da ie z niim bila v stalni /vezi s slovenskimi ženami in ie nisala svoie misli o novi vz^oii in sama vzeaiala mlade pi-satelie, ki so tu začenjali svoie delo. Bila ie optimistka, ki ni nikoli obu- pala in iz nienih spisov odseva vera v zmaeo dobrote, resnice in pravice. Končno io ie not zanesla v Za-ereb. kier ie našla svoi dom. Bilo ie to ob časn našeea nacionalneea vrvehia tik Dred svetovno voino in Zofka ie dobro razumela čas. ki ie Drihaial. Potovala ie mnoeo oo naših Dokraiinah in noznala vse takrat tako si še tuie dele našeea naroda. Bila ie vedno zavedna in ponosna Slovenka, a ta zavest in nonos ie nista ovirala, da bi ne bila živela z enako liubezniio 7.a vse. ki so živeli širom naših balkanskih ookra-iin in iskali luči noveea. lepšeea živlienia. Enako ie bila doma v Bosni in Srbiii. v Dalmaciii in v Liki — povsod ie našla oriiateliev in ie rada dopisovala, da ie razreševala v pismih narodne, politične in dru-ee nereče probleme. Bila ie nacionalistka in se ie že takrat borila za misel uiedinienia nroti raznim zaostalim politikom in neoolitikom. Tako io ie doletela svetovna voina sredi enereičneea dela. ko ie v Zaerebu — tei naiboli nekoči točki našeea problema — z vso silo zaofovariala ideio noveea iueoslo-venstva. Sredi diviania morilneea orožja ie pisala svojo naileošo oovešt »Hanka« (v srbohrvaščini), ki ie obenem naiboliše nrinovedno delo naše medvoine literature. Vso bolest matere, žene in l.iubeče duše ie izlila Zofka v to svoie delo in ker ni moela eovoriti kot Jueosloven-ka se ie skrila nod nolisko ime. da ie lažie tem boli svobodno eovori-la. Delo ie izšlo 1. 1917. Med tem ie prišel čas deklaracije in Zofka se ie 7. vso silo vrela na delo za zmaeo iueoslovenske misli med nami. Začela ie izdaiati »Ženski svet«, da bi pridobila hrvatsko ženstvo za na^o nacionalno stvar, kakor se ie ob tistem času zavzelo za Jueosla-viio naše slovensko ženstvo. Treba ie bilo trdeea boia 7a zmaeo In prišla ie zmaea. Zofka ie prekrstila svoi list v »Tueoslovensko ženo« in skušala združiti vsp naše ženstvo na skupno delo. Toda med tem se ie že začel razdor, in Zofka se ie osamliena borila dokler ni imel list samo še 250 naročnic in ie moral prenehati. Toda ona ie ver-iela v zmaeo edinstva in se ie borila naorei. Niena sila se ie v boiu stonnievala. Začela ie Dišati dra-malskc slike iz povoine dobe. V ska ie preko Dolitičariev prevedla edinstvo in tueoslovenstvo. Dočira so ministri in narodni poslane* ori-seeali na ediastvo naroda In države. nri tem oa netili in razširiali I v naorei separatizem. ie na vojska pričeto i z dejstvi dokazovati, da ie ni plemenske razlike ter upravičenosti za kakršnrikoh' becemoniio. Soaaaioča v eo« vse naiboliše nrvi-np vseh treh plemen ie v kratkem času stvorila nov tln iugoslovenske-va voinika. ki no nožna plemenskih in religioznih razHk, temveč samo eno enotno državo od Karavank na do Kaimakčalans in na na stotisoče neodrešenib bratov, ki čakaio. da iim baionet tueoslovenskega voinika Dreseče vezi. s katerimi so iih privezali nod iuie krove veliki in močni. Tako ie sodai dejstvo, da te voisika nolev dinastije nri vseh plemenih Juvoslovenov naiboli nri-1 tubi i en a narodna institucija in da tu' vstal n roti nioi ob nri liki nosled-nie proračunske debate niti en narodni noslan-cc s kakršnokoli kritiko. V času. ko se vtaplto Jugoslavija v blatu korunciie in izmozva-vania države, stoii votoka visoko nad vsemi temi umazanimi alerami in dokazuie. da nreko praga oonos-ne zeradbe Voineea ministrstva ni mogla sto v la v a hidra korupcije. Duh voivod siromakov poštenjakov — Putnika in Mišiča živi danes tako. kakor včerai in sikrbi 7» to. da ne moreio posegati umazane roke izkoriščevalcev v voisko kumanov-skih in kaitnafcčaianskih beroiev ter da le ostala z malimi iziemaml novsem čista. D očim se ie izmetalo za prazen nič na stotine milijonov, ni bila niti ena za voisko nameni ena nam iz gubliena. Narod občuti sicer pezo tmoračuns in težkih materidnib izdatkov za voisko. vendar rade vo lip odraita na»nio odoadaioče vsote, ker ve. da še ni zadovoliivo spremna za moderno vomo olina, tankov, težke artilerije in letal. Kdor zasleduie razvoi naše oborožene moči. ta mora z zadovoljstvom konstatirati. da i v tem no-piedn napredujemo. odkar smo z nemaJjmi žrtvami zgradila naivzor-neiša letališča na Balkanu, kot so Novosadsko. Saratevsko in baš sedaj grajeno Zagrebško. Orade se domače tovarne letaL V kratkem bodo i iz sedarriega avtobaona zrastle edinice- ki bodo kos tovrstnim naših sosedov. Artilerija se ia-ča snoredno s nehoto. v kateri se dosledno orovaia unificiranip nreie toliko raznovrstne oborožbe. ki .ie omoeočevala sleherni širši voiaški podvig. Tehnične trune nridobivaio no številu in razooložliivih sredstvih. Sicer niso še zdaJeka doseženi postavi leni cilti. vendar nanreduie-mo v vsakem oziru in to celo v pomorskem naoružanin in zaščiti naše obale, ki ie bila doslei izročena dkoro na rnfkrtt in nemilost nepri-iatdiu. lucosJoveiri se ne hvalimo 1 našo voisko. kakor «Mak) naši sosed-ie_ ki Jim ie zatemnil razum ootied na oar deset tisoč oušk. uiti ie ne nrecerihiletno. Trden la aemasino Da vernkano v meno ueoremavHivo moč ta nalet limakov. « katerimi bo ob uri ootrebo ookazala. nar- in. ki Sp ip vrnil domov nekam v Zagorie. v mezdo racUcevšči&e, in on. idealist — ki s? ie bil na frontah za zmago Jugcslovenstva, uaide doma verižuike. !X>dl? budi. razdi-.rače. h m skače, bivše klečeplazce in sedai ošabne ruvarie, ki se nor-čuiein iz niegovih svetih idealov. To ie pretresljiva slika naših resničnih razmer Delo h ie ras-tJo samo no sebi. V nieJ h' živel močan dramatičen talent, ki sp ip zdai .raz-inahniL »Zdi se mi. da šele začenjam.« mi ie pisala. Tako ie narastki leno delo dramatičnih Driznrov. ki so nod naslovom »Vnuk kraljeviča Marka« nod nseudoniraom »Dimitrija Gvozdanovič (da bi se ognila osebnim napadom blokaške-ea tiska »Gvozdanovič« (grozdie — železo), to ime 'c imelo svoj no-men. Pridala ie š? štiri slike »Ar-diti na Krku«, kicr kaže vso nekulturo italijanskih banditov, ki so diviali nad našim dobrim liudstvom na Krku. Vsa ta dela so ona sama iznovpd žive nacionalne vere. ki ie morala pisateljica zanio prestati navrše ti a nad o od pokvarjenega zagrebškega tiska In liudi okoli velikega izdajalca. Vsa ta borba zadniUi let ie uničila njene živce. Bolelo io ie. ko ie gledala nizkost in pronadlost ki se i? razpasla oo voini Dri Jias. in do-frKren razdor, ki i? uničil toliko lepih sani ha dobrih sadov. Pred mesecem ie izdala svoie zadnje delo. drobno zbirko novci »Na potih življenja«. iKiliao lepili misli, globoke bolesti in trpkega spoznanja. Prišla ie v Ljubljano in potem v Preddvor, da bi s? pomirila Iu potolažila. V nedeho ie nerna-dotna umrla v Zagrebu. Jugoslovenski nacionalis.tii se sklaniatno nad ničnim grobom in občuduienin v nii vzor žene-boiev-niee ki ie naiboliši tto! svo.icga živ-beoia posvetila ideii iugoslovcrt-skega nacionalizma in se borila zamo z vso svoio veliko dušo do zadniega zdflia. Naše sestre na nai 1i posvete v društvih snomin « primernimi prireditvami s nrcdnvnnii ln čitanjem nienih dej oziroma misli ki Ježe zakopane v menih člankih in knjigah.* PViznaimo. da io * »Sukob« in razne scene iz »Kralieviča Marka« bi se dnle tia naših prireditvah Drav dobro igrati na odrti. Dremalo poznamo, dasi ie bila s celim srcem tako nasa In ie niena borba skorai brez primere, v našem narodnem živlieniu. Bila ie prava Sloyenka-Jugoslovenka! Dr. 1. L. « Vojvoda Putnlk. (Dalie.1 V službi le bi! Vol voda strog. oeocoustlSv tudi nauram sebi. a oroti drunlm odkritosrčen in obziren. V jeseni 1914. ie srbska vojska noleg Domamkanin mtmiciie. orožia in obleke, trpela tudi veliko radi elementarnih nezgod. Po širnih boinlh polianah ie voda vse poplavila in zalila rove. Situadia ie bila zelo onasna. Potrebno ie bilo veliko enereiie in močnih živcev komandantov da so voisko obdržali na odvovariaioči višini. ' Pod težo takih razmer tp poslal neki komandant ranort. v katerem ie iziavil med drugim: »Ove sr me tievoHe I nezgode toliko JzctHc da s« osečam neruosobnlm za dždie | Irinnandovanle, t'' n ooštem «nte e- : su molim, da hudem smenien.« Pokličite mi tega obupanca — zaukaže Volvoda in hiti sam V telefonu. Ko te dobil z niim telefonsko zvezo, ga ie zavrnil z besedami: »A što «te napisali takav rano rt. Ono nile lepo. Šta če Vaša truoa da radi. kad dozna da se nien komandant deoriinirao? Ima u ratu i svetlih i ieSkih tre-nutaka. Ima ootoeda i porazu. Ima •napredovanja i bežania. Bežao sam i ja. Bežao ie i Napoleon. Ali treba sebe savladati i izdržati. 1 vi. go-soodine. morate ostati na svome mestu i morate jstratati!« Po teh izrečenih očitkih mn Vojvoda popolnoma mirno vošči dober tek in se oddal ii od telefona. Nikdar se ni souščal v Sentimentalnost. Njegovo deln jp biio vedno creračunieno. Pred padcem Beograda 1. 1914. iP nastala mučna situacija. Šrbi se ______________ nikakor niso mogli sprijazniti z mi- | pogleda oficira m pripomni sliio. da prepuste Beograd sovražniku Pritiskali so z vseh strani, da se ga brani do skrajnosti celo višii oficirji v Vrhovni komandi, ki so dobro poznali noložai. so bili istih misli. Navaiali so vso mogoče razloge. samo da bi rešili mesto. Hladen in orevdaren kot vedno, ie bil .stanie v naši '/pinlii s^e-5je zhr*dQeprftri netimi leti nekai no^teijiUn ,jn ,^bvro; tnisle-•’ so; z^n^li kateri • čili m oz. ki n;:r ie nhiel že cejo; in ki nai bi prekalil vse. njO^ne. llndi za težko delo. ki iili qaka. Ustanovili so Oriuno. katere namen ie zbrati vse dobro hoteče Jugoslovenp.' v C|*otnp,;qrgan:izaciip - in kfcteje; cilfMc ustvariti dgflšo . bodočnost.,! ifašcnnr n^r(idttf)in ya mrtveci* ck>f/.9tie šton-r rile nnnredka, sp .tudi ,dru- • , -.j.t,sri )jarotji",in do. kajerp •ipaš nafod \ jamo z^’;ni jfKprel.pri*}, ker se-ie za #*ua;V> ^rtv-qvai -, ,Qg^on]no. tlela 'rias;rie.(5a^, Ji) •spdel/ova,tjnDrit tem delu ,ip ca podpirati ie .dolžnost Ju-d^.iifisk kmetov,..'Vsaj' nri tem pja^ mo 73. sebe in/naši^ootorHfce. N,Naj bi' se vsai niim enkrat boiie (rodilo ‘ a,'k6't nam. \ Leno ie že število, kmetov:"'ki smo sp zbrali oftrW oriun&skih' 1> ra po rov. In Vam kmctie-Orlflhaš1 ,,i „ ^s^je^nie, b^ute, 'Ast|%n %ve*iL PRfav.ai-jdeip^e., tgzkef m neizkušen}.,. oprale ^ na one oriež)a#lo§ . in koristi oH kake stranke. zatftfštrir nun - .-j tera bo1 edino orinomoela. da nam že en kraj, vskresne, Star2 oravda. Zairorie. V nedeljo,. dne 21. t. rti.; ob pol 15. uri se io. V^U ustanovni občni zbor »Streliaeke družine< Na iniciativo er. Budi Im a. železniškega uradnika ie bil ustanovLien pripravljalni odbor, ki ie pripravil tla 7.-a< ustanovitev tako važnp usta-novp-za liudstvo jn država Požrtvovalnost- 'g. Bndilrna nani ostan#>v spominu. On sani nasitna priziianie v torna da smo ga enoglasno izbualir ža najpjja orvega -bredsedpika.-tgov lee 'tesra 'w izvolieni tudi i>dHomi-ki tfg.: /Bkola Gvido.’-Murovič • Vin-■ ko.? VkUp Franjo. Drolc Rudo. Vra-jbič^uHo. Korbar Drago in.kot za- X1s%'h- štowh% Lok g.- jFink Alpizii. Novo izvolieni iodbor nam garantira žpodo sar^ili. ...Zmožeiu, bo abrati t«RQd uwiiij»j,(Okrilje?! -v sp bre7 • eaz-, lilke^^a- ^ankarsko, orinadnosfe ' In tt tftl^..i*staYa,Je .ravno Drl. na*, kr-»■..^^iMPOtrpbnaf i^acorjani^iie zamudite orilike, dav;fces,izvežbate za- do-rbre^.strplce,- Nevarnosti nri vaiali n&Jja^uobane. W se bodo vršile ni «W*»«ESr()ir,if unsteoilo «c t a aeiania nc vzi seopi Polepr te?a ic oa .v na- losti. I^aj Vas miriaio.*' Zavest na. da ste br&eelV na nranor. la-šite <;e morda trenutnega neusneha. Poidite med^svoie tovariše, ki ho-diio še D»roo$, zmote in razložite iim naš evangelii- Poveitp iim. kal smo in kat J*o^«mp in kako ooštene so naše mislil'Delajte na tem. da se bodo otresli tiolneca in cnilesra strankarstva, ki iip^i&do^edai neslo še nrav nobene/ )a Dovem«, 04.niiJi Up$W° kliuh Jiimovi ^aa^rquanci. dpsej^u in iim novcdali' ‘4a aiismo š ska koloniia in ip, tudi ;fst^u z^mlia. na kateri" uživaio iJODolnif^. jprostost, naš'af.iti' * sveta .tf f h % b/enica k, ave *ndaSiMjl 'JEnrilo prilepljen Ravni nadomesteh:, w t ' - -oktisefl J^enen. ,vse* ~ dobro asOF/iraniO kolonifalni& ir&ovina&. ? > >s 11 TTT Mai pokfet. Oriitna Logatec ie imela svoi redni r.etniški sestanek. Udeležba ie rav zado^olijjVa iaftie noka^a-« lft.*^a logaški-- Oriujias^'^ Jvpdiio' budno čuvaio na svoiem. uHeiiiem-sdktoi-ju. jn da so bile zaman vesele. hadp"nniii. da bo z uradnim raz o listom konec Oriune v Logatcu. Sestanka se ie udeležil delecat ^br-lastneea odbora, ki ii> točno okisal, ziinanii in notranii nolitični nolpžaj naše države in ukrenil vse no-treb-no za uspešno nadalievanie zaooče-teea dela Oriune Locatec. ■■j -1 * Dok^^ga braj|a And«. Slok%ia .^Je.ud^ežiila OripaDomžale 'sj^očjansko ^outa^vfe* v krofu, ki ift.J^aižfta ty.eriec na erob orera-110 ■nrcniiinulenm - podoredsedni^ktf. Ob tjti uriliki moramo ^»et |iiwt^ |i.rWPQKPdiye»^p.c v viti. "da nekatere eosoOde Strašno bode oriunaški kroj. katerega no-sjfpe^ rnenda luiiraJe noSjlali v do-sw^i(S| le^jp,,.; Prepričani ,pai bodp. % so^vsi njihovi na .^protizakonitosti stoieči 'nakleoi Droti 0'rJunašem udarec s šibo v vodo. za 'katerega Da bodn daiali ob nravi uri nošten ..pb račun. • #*!# trpnika. .> Naše opšte.. Jz Kraijiia,. v' Tt‘ži£. se ip. Dreseiil . eden naših odličnih, članov. Iz Krania ‘ srno njo Poslali ,dve pisnui. eno 19. in eno 20. npvftjrf* bfa t,. 1. Kljub temu na, da, se ro&lfi domovin-i« v kateri trdi. da 'Sf j \Šp. Nemeii-nisp Jiikdat -zanimali za iuffoslovensko kulturno živ-lienie in da. so bili doslei le Jueoslo-veni ;pni,, ki-so žel in n srkali iz teuto-burških Hipokren. Vemo, da ie na to sla vno; utr.o^ovitev \pke,hna nenotreb-.poj.od^ov-iriati. Radi stvari s^jne pppzar,iamo ?atpo, m i^rp^un zani-iflani^ Npjncev oj) oriliki publicira-(1pia Vuk Karadži^p^ zbjirk^ srb-ckih i^arpdnih nesmi. o. katerih so nisalj ditirambe slavospevov Nemci wjJI/P!rn von, HumboJidijOveca in Ja-Jfpb, Orimmoveija kava, ki sta bila ,IPPŽa tdrui?e?3 ,Jesa, ; necp., ie naš tjboei korpški renesrafski »sturzler«, ^afere^a- bi trotovo, umpvjjfi zelena Žavist. čei;bi ,Kpdel. da ie sam ne-umfjjjyj, Gpethe Drimerial , srbske (jigrodn,e DQsmf s^nomerievimi spevi ,h;i po,btudi|. za^je toliko zjipimante,, da so jih Drestavlial.i. in-. razlaeali Luise,-yon Jakob?, Wilhoim Oer-hjirdt, J(ohann NeDOtjnuik Voirl. I-ud-wie Angust Jfra.pkl.iin š.e drugi'. : in,,škof.>Ob svoipm^adniem ppsetu..'..apicri^kib,- Juffo&loyenov je govoril nadškoi^r. Nikola- D^bre-. čič. i y Chicagu in deial ob tei pri-., liki i sledeče: kao štor«m}f Črnogorci. ,t?e gledamo na nikakove razlike, ia bih žpjip da, tako np. Mo.^kakove raz-, %? n?, izmedin v^s ovd^e. Srba. Hrvafa t;Slpvenaca; ,i jip samo da ne;)b)!fip razljke. jieep^rta STbi i )3e-yatl budu — i.edno! A ko yam dru-.cračiip povori, txjio nj- briš^anin. ier Hri?t;(parediuip, Hpb^. Ml^mo svi »bJfačg 41 Hristy „— i,,k*ri ;U£ bi bili Jednp ikrvi i Jezika. Ne obazirite se mnogp na svadie. i razlike. ,11 dpmo-vini. Qnamo ip ^0. ponaiv-iše — do-tltikg. Ovdie medju, varna nema do-l^tik^,i.,.ne. treba,y(la. ie.budcu y\.ste_ ;,ted?n .narod ,sa; tni imengq,Naročitp ii tudiipi treba , dav, se lUubi.tp, mnoeo ' vjšej VTvediu sobpm. pomažete.' Ja 7,na«i tfp ,sp ,yi .np.. n«35ite,.s da va,s mnogp,.iim^ kp.ii. se.. br.atski,, nazite. oa moie riieči,- uzniite saijio kao . h^ratsk-i saVjipf. »,?anio .skipa Sl^ve-^a spasavq.!«;,,Xoga nek se, drži say,4 jftfš p ipdjr ff.fi narod!« Milo ie človeku, ko čita te be-sedfiitliubezni -in-bratstva^ MWračno. ra^položenie na .. obiame človeku ■ dušo. če Dpifiisli., da v^isti, Jugo-slaviii;, kier živi in de Uri p , Vladika t^kjh •nazorov. tjsKaio Časooisie Rot. ,je »Slovenec« v* škofovih tiskarnah’" Ugotavljamo, da ie ppsle.vodeči DodDredsednik za vston v vlado yse priDravliaioče stranke zaščitnir, -.k^vr-v^loven§lke samožitnostii 4e'. vedno Doznani oatriotični mož iz naroda g., dr.. Marko. Natlačen, .ki ie; držal leta .1^14r tako lep avstrijskega .duha o/ežpt govor, demon-, strantonr proti Srbiji. , Brzovlak Becgfad-Miinchin, ki odhaja iz JUiubliane'ob 2U)p, \e jm«l .y, soboto,,, dne 26. orv m*-štlriumo. zamudo. Vzrok te silne zakdsnelo-sti ip . bjlfi, dvakratna ?zmeniaya..ppr.. ^^vanjcnib , strojev,,.,; Iz oričiiiioče^a , ’slučai^ ier iasn^jrazvidno, da idsmo . več 4al«S:-. od ulpev-ponolnega c\o^a-cla :,pa' navšihi, progah, zbftc zane-mariania stania stroiev. ki i?a -mi ______ naših, Strokovno oieaniH člankih. Radičevei in Oiriuna. Stara resnica ie, da imajo radicevej že od pamtiveka Oriuno v želodcti (ifi da vržeio na niena dedia-sleherno niim neorijetno zadevo. Tako ip bila sc-dai zopet Oriuna oni nesrečni krivec zavolio katerega niso i radi-čevci elasovali za miinost zakona v zaščito zborovalne svobode. Iz govorov radičevccv smo Oriunaši še-lp izvedeli, tla sipo razbili radičev-ski sb,od v Stari Pazovi. Dubrovniku. Šnlitu in celo Doslednima , v Stolcu. ikier do danes soloh nismo imeli organizacije. Nas te konsta-•taciif>: mirotvorcev v bistvu vesele, Čudno se nam zdi le to,, da so to. taisti iunaki. ki imaio sicer leno navado širokoustiti se do shodih in govoričiii o neki siljii seliaški ^nesti . j,i\ ofenzivni, borbeni moči fJSS, ki bp; obračunala z batinaškimr. Oriunaši iu ii,h pometala v morje. Ko se Doiavi na niihovih zborih naimaniša onozi.eiiai oa se že skrivain za orožniške bajonete ..in. nimbus državnih DO!dsekretariev v policil-skem ministrstvu. 'Dalmatinci Dostavliaio; italiian-skemu kraliu snomenik. ki tra bodo pl a ^4 poštni, uslužbenci iz Rima. Špom.enik, tiosi naslov: Anspiee Roma 1 ' . AliuRo)/Liberatore i ... I Dalmati •«. • MCXXVII. K. temu ,.spomeniku in niegovim Dalmatincem ,ne .pjippmniamn ni-čpsar. ker,,hQčjemo,. prizanesti dr-žavnemn nravdiiiku,. da mu ne bo zaukazano tips .zopet .tožiti. Kai bi napisali, si , Da itak lahko, vsakdo Sam misli. Uopkcien je naš vrli jn neumorni, brat ..pisarniški Ravnatelj Fk^«i Simčič. Z ozirom, na nieeovo aktivnost pričakujemo, da bo poslej še boli zastavil svoie sile za raz&Lric-nip- 'oriiina.§ke ideie. ■ «•. • Proslava i,,,d?C|?mbra ie iznadhi do Večini. Drav,,zadpvoliivo. Oca-?jti; na ip. ,bilo,,..letos boli ., neco do , sed^i .staro,.naoako. da ..ie. proslava pa rodu ib Praznikov., nri nas lesvvse oreveč saipp proslava bil-okraciks1 ki obhaja Draznik Ujedinienia tako brezdušno, kak-ot ■ ie bodila nekoč vt siiaimh uradniških uniformah k..-ce< sarskim mašam. Narodni'.-nrazntk ;mora nostati v resuteis; praznik ce-« je?a naroda. iki se: mora1,do zadpieri tra sela zavedati urlobokee-a D0«ie-i na. takega ,D,raznoyania> kakor* iet-moči. opazovati jo pri ,drugih ti*iro-»» dih. kier ..slavi,, nafpdnp ...praznike (ves narod.' Drugače,,ievseltonasod-, .$& s PJTa;&nqyaniri< tem. sklepu Dfistaši vseh strank. Iziemo ip tvorilo par ,mož.;.tneri' kateriifli i©t‘ bil (tudi eden nd ka tor etra SDriuO.. • niegovega Jcavalirslkega Dostonania z diiaki sredniešol^i pb priliki pfo^ •iiavstriiskih . demonstracii' ;sn^. d*Qw sle! cen® 1 bolj jryl tiiegpuihvdni^w^ ki so vrletih: eroae m. umiranih . omladin^. stalb.-vse kip drugje, nego oli strani v varstvo in vzgoirf tim izročenega diiaštva. Velia oač tudi •;?anf. jčakor.-^a. mnoge niegoveea .kpva, stari: fekrti »Temooira mutan-. tur...« -- No^ poznana italiUuiska ibanka v Trstu ie hotela Pred kratkini ustanoviti ”Svoio ‘Dodružnjcp v; iJiubUa-ni. Izvršene so bile žp. vse* predpriprave, da ip bilo skoro sigurno računati na otvoritev.,poslovanja te filiialkfii; tržaške . italijanska banlke po Novemletu, Odločnemu;,nastopu Oriune naperjenemu nroti invaziii črnosraičn iškega zasužnievalnega kaoitala Da ie nrinisati. da ie ta •Doznana banka svoio namero umaknila in resignirala na ustanovitev svoie podružnice v Ljubljani. Edini in glavni mojliv te?a niepeira ntnika ie bil. kakor 0r» Trstu trdii« nienj u nravni svetniki. »Oriuna«. Pred katero ni dovoli zavarovan noben laski obipkt- (ako /iv. kakor tnrt^v. Priunaši z veselic m jemljemo mi znanie ta skico tržaške ofrafkane laške težke fakinaže in pričakuie- 1110, da bo i poslei temeljito premislila prei ko bo poizkušala plasirati svoi kapital na prae našega Balkana. Z nio se radu!e i vsa poštena iavnost. kateri ie že itak še vse več. kakor nadležna vsiljivost laških koniskih lišaiev in knbikariev. s katero Se vrivaio ined naše do-lnačp Drivrednike. . ItalHanskeca . konzula v Liublia-ni še vabiio. na svoie nrir.editve, navzlic poznanim razmeram, ki so zavladale do nieeovem orihodu, nekatera naša . društva. Tatko smo tra imeli nriliko ooazovati zooet na koncertu Jugdslovenskega novinarskega udruženia ‘v LiuMjani. Priznamo potrebo takta in uvidevnosti, vendar-mislimo.-da ip toliko kava-) lirstvo neumestno. RazDoloženie Italije, koie trgovsiki zastODnik ie , italiian.sk? konžul1 v • Liubliani. na-pram našemu tisku ip več. kakor dosti ■znano. Sai ea že ni skoro slovenskega lista, ki bi mu črnosraič-nišlka, druhal; v Postojni dovolila pribori v Primorip m Italijo. Dnevno yore> v Postojni grmade, na katerih žgo Benjtovi Paonetiheimovci r slovenske liste med zabavlianiem in Dreklimaniem najordinarneiše vrste, -. O brutalnem postopanju z n.esrečniki ori katerih naideio laški nolicjiski psi. kak nainonlžneiši iz-- vod , slovenskega• lista, niti ne pišemo., Po vsem. tem vabiti še predstavnika Italijanov na1 prireditev .uigosloveitskib novinariev. katere bi sredinieveški. inkvizitprii na Mon-te,iCit(jriju nairaies en mas pozaprli, ■kakor. ,so svoie,. opozjcionalne in iu-goslovenske v Primoriu. v resnici ni umestno ,niti skpro časno. Even-ipehii .1 oziri na ostali. konzularni »zbon.pn dnži .ketrSo izkušnje nri dru-.gih .društvih, rkii iprinciDicluo ne va-r.biio ,j.taHianskftga.:,konzulaiina svoie iMarediUvcotdokazale. eai se ostali .konzularni, zastopniki navzlic temu ttdeležniciPiitteh -prireditev. Z ozirom »1 mednarodne običaie v do-slovaniu adiploHjatov. ie i to čisto razundiivo spničo. dejstva, da i^ra nri vsei , kurfcuaziii. glavno vlogo yet>dar. )e se vedno., čuStvovanip in razpoloženi« naroda. tr- 'ci?adowl8va vest. V Vojvodini So »n oobudo Or i u našev sestavili pristaši > Samostoine Demolkratske jn Davidovičeve,;, stranke ■ enotne kandidatne .liste- oblastne volit-'ve-.; in tniaio Goričo tera zelo ugod-4>e .šansp ,73 Dooolni uspeh, .lugo-slpvenska fronta, nastaia in uresni-,. č.i#o .se jmisftl ;jist.variama ptupp no-iSilefiVi dj$avnep.a,..narodnega in so-cia^aa. napnedka. .lueoslaviic. ^ Za vtiskbvtni sklad. R. Rekar 20 Din. Porodil ^e." ie-svDtf>znani in agilni član. Akadem-sk^.. O.rjurie in bivši bariakta-r Obla-suj^a odbora brat tCand.' ;in’ž. V ? n ko P e t r i č z go-spoddčnd M a r o -Š iška, hčerko Doznanp rodbiiip. industriialca goso. ^i§k,e-.:K NeVojaortjčencema iskreno čestitamo. Orjunaški koledar izide v kratkem. j- .!* 0rjunasi, nnFoeite ga v upravni&tVu „Orjune“! .■■IPKI, wm>wtmpiw iniaiippip UMiifjmu ■■■■mi II I piri»nrr .'sardnM Inž. ROOLIC STANISLAV: STROJNI PARK ŽELEZNIC V NAŠI DRŽAVI. (Dalie.) Taka ie. v glavnem stroina situacija v obtnočii« DJrekciie drž. žel. v Luibliani. Omeniti morami 'še. da se ie oddalo tekom zadniih let ka-k|(t. 3P naibpliših .in naimočue ših Hi*-žavnoželezniških strojev Zagrebški direkciji. S tem se. ie nač znatno oslabilo stanie v Liublianski direk-ciii. in to temboli, ker ie bila večina teh stroiev temebito noDravliena pred odhodom v Zagreb v Mariborski delavnici. »ZMOREM«. rOMETJE •M0.DMIG IMRUG n. «r>. LJUBLJANA ulica It. 24 w«*j »• » •*.. Ji.vkor !q delala 'Stara rvuhala le svojo kavo samo s - ravira mndteihaiflitn pridatke*!* Ta je danes še vedno Tako fin kakor izvrsten pridatek K zrnati fn žitni kavi ter bo to Tudi zmeraj ostal. Koiistatiruti na moramo, da v zadniih osmih letih ni bilo tudi nri Državni železnici nobenega nrirast-ka novih stroiev. Pri številu 100 po-ircbuih stroiev za vzdrževanic prometa na Goreniski. Dolemski in Veleniski pro,ri >> treba letno nabaviti 3 do 4 nove stroie t i. v osmih letih 24 do 30. Število odeovaria oreie omenienemu nad 30 let starih stroieh bivših Drž. železnic. Razvidno ie točno, da bo potreba takoi pričeti 7 nabavlianiem novih stroiev ker zaidemo sicer lahko kmalu v velike eosnodarske no-nrilike Preidem na tozadevne ugotovitve tičoče se vseli direkcii naše državne železnice. Omenil sem že. da uporabljamo skoro okoli 2000 stroiev. kar znači. da ie potreba pri 30-b-tni dobi stroia nabaviti letno okoli 6ft do 70 novih stroiev. To samo z ozirom na sedanii stalež če na še nriračunamo letni 1 do 2 odstotni prirastek prometa- potem ie potrebna letna nabava 100 stro’ev. Računaie s tem. da ie bil strojni park bivših Srbskih državnih železnic deloma uničen ali onlenien. da so vladale v Hrvatskih in Bosanskih nokraiinah iste in mogoče še .slabše razmere nego v Sloveniti, in da se »e od prevrata sem naša celotna železniška mreža notrostila za kakih 8/o, potem se more ugotoviti, da bi morali od prevrata sem nabaviti 8 X 100. to je 800 novih strojev. Deistvo na ie tudi. da se ni v vseh naših nokraiinab za voine tako nabavljalo novih stro^v. kakor bi bilo potrebno, kar dviene celotno potreba nabave 1000 novih strojev. Namesto te vsote smo oreteli 500 stroiev na račun reoaracH. V predstoiečem sem navedel ne-kai faktov o «tan*u in o potrebah strelnega Parka naših železnic iz česar ie mogoče sklepati da te št e* vilčno vzdrževanje in iznonolnieva-ttie stroineea nakta zelo važno, nič mani važno pa ni tekoče vzdrževanih isteca potom delavnic in kurilnic. ... ■ la opisani položai strojnega parka v naši državi torci ni zadovoljiv. Da se, nedostatke po možnosti popolnoma- odoravi in zamuieno vsai deloma nadoknadi, ie potrebno no moiem itmenfu poleg ostalih ukrepov, nabaviti tudi nckai novih stroiev. Za.obratovalne mr progah Liublianske direkciie bi bilo potrebno čiinnreie kupiti: 12 stroiev vrste 80 za prevažanje tovora na gorskih progah. 12 stroiev vrste 270 za pre-važame tovornih vlakov na nižinskih proeah kakršna ie Maribor-Ljiihliana in Zidanmost-Zagreb ter 12 stroiev vrste 109 in 12 stroiev vrste 29 drž. žel. za prevažanje osebnih in brzih vlakov na vseh provah. To so stroji s parnim pogonom. ki stoic skoroda na višku sodobne tehnike in če se te opremi še 7 najmodernejšimi naoaialnim! aparati 7a kotle, potem si pa še tako razvaieni tehnik in narodni gospodar ne more. misliti bolišib stroiev za naše prilike. Velika potezna moč in mala raba goriva to ie glavno, s čimer se odlikmeio ti štroii. ki usoešno kon-kurfraio vsemu zastarelemu klumnu. kateri nas bo sicer spravil na beraško ralico. Ce se ta ali slična nabava novih stroiev kmalu ne izvrši in če se stari oarv n« basira notem s<» ni trebi nikomur čuditi če bodo reel-neiši ecsoodari gradili železnico čez Prcdil. kier bedo cenefšh prevažali rrbo iz Alpskih, Sudetskih in Nemških dežel v Trst. Ali se nas bo postavilo na sramotm oder nesposobnosti in temu primerilo tretiralo? • * Oriuna Št. Peter-Vodmat ie izključila g. Šcnica. ker ie škodoval interesom organizacije. ZRNA. Cigani iedro radikaliie. Po časopisnih poročilih so se na kongresu radikalne omladine v Skopim krvavo stepli. Bilo ie čez 20 ranjencev. Naiboli borbeni so bili med mladimi radikali cigani, ki iih ie bilo tudi no šfcviltr naiveč. Pribičevičii so prepovedali v ne-neljo. dne 28. novembra shod. ker bi se imel vršiti med službo božio. Pri nas se spričo tolikega strahu oblasti, da se ne bi državltani ža-volin političnih shodov ne udeležili cerkvenih opravil, vendar še nai-deio brumne dušice ki trdiio da .ie na vladi framazonski in protiverski režim, katerega treba vreči. Morda pa ie bil ta odlok izdan baš v dokaz tem nri nas ne* redkim kulturnobomeženi. da temu ni tako in da sc tega strahu lahko tako otreseio. kakor so se želie no slovenski avtonomiji. Tuinf glasi. Preiskave v Idriii. Pretekli teden se ie vršila noliciiska oreiska--va v velikem stilu lahko rečemo pri vseh Slovencih v Idriii. Alarmirani so bili ne samo karabinierii in miličniki, temveč celo vsi rudniški in drugi uradniki italijanske narodnosti ter celo vojaštvo. Preiskava se ie vršila skoro istočasno nri petsto osebah. Ušoch na ie prinesel veliko razočaranje. Bogve kai so si eosnodie obetali o tako velikopotezni preiskavi. Uspeh na ie bil ničev'. Odnesli so nckai številk slovenskih časopisov, ki izhaiaio v trnu Vi m ki ktvnb naravnost Plazili cenzuri niso biJi zaplenieni. odnesli so tudi stare šolske kniige. ki so iih imeli domačini. > Straža na me.1!. Še nredno ie ministrsko predsedstvo naznanilo javnosti, da bo odslei onravliala varnostno in nadzorovalno službo ob meii narodna milica, so miličarii že zavzeli svoie mesto na meii ali bolie v kraiih na meii. Tako tudi v Podbrdu. Povsod nostooaio z domačini skraino surovo In iih šikaniralo v vseli ozirih. Župnik v Podbrdu iiin ie dal n. or. na razpolago dve sobi v kaolaniji. tretio ie rabil sam. Toda izpraznili so mu s silo lo tudi tisto, znesli pohištvo ood streho in sobo zasedli. Italiiani 'm slovenski soort. Italijanska federacija nogometnih, čet ie izdala svoiim članicam ukaz. da ne smcio igrati za nobeno slovensko nogometno četo pod kazniio z globo 3000 lir. V Ljubljani pa so bili ored letom dni nekateri slovenski športniki silno užalieni. ko smo oriunaško poučili prepotentne laške nogometaše. da ni dovolieno izzivati no hublianskih ulicah Tedai so imeli ti naši snortisti' polna usta športne internacionale in ogorčenia radi oriunaškeea šovinizma, ki ne dovoli Italijanom nreocvati laški oo Ljubljani. Radovedni smo. kai bodo ti zagovorniki laških internacionalnih športnikov odgovorili danes. Sicer smo Oriunaši ž<* na ias-nem n bodočih oosetih laških športnih moštev, ki v Liubliani im bodo več nastopala in se rogala naši dobrodušnosti. kateri s<» čudi ž“ ve-solini svet. V Korotanu so kronali našo glavo, v Prekmuriu so nam pripeli roke. v Gorici pribili nam naše noge, s krvio smo preplavili Sočo in Dravo. v Vereillesu prebodli so naše srce. France Bevk. PRESELITEV. DRAGOTIN ŠTRUCELJ posrednik obvešča vse svoje cenj. komitente in prijatelje, da je preselil svojo pisarno iz poslopja bivšegn »Balkana* v novo adaptirane lokale v hiši »Zadružne zveze* Dunajska cesta štev- 38 ter se priporoča za nadaljno naklonjenost svojih dosedanjih in novih nalogodajalcev. Izvrševal bom kot doslej vestno, spretno in najceneje vse uvotne, izvozne in tranzitne carinske manipulacije, dajal informacije o carinskih, železniških tn tarifnih zadevah ter izposloval reklamacije in prošnje za prost uvoz najuspešneje in najkulantneje. Ljubljana, Dunajska cesta 38. Telefon 223. »» LLOYD SABAUDO«, GENOVA Zastopstvo za Slovenijo: LJUBLJANA, Dunajska cesta 38. I 6. XII. 25. XII. ■plavža/„ 2 V* dobite primerna darila •v® odraslim in malim v bogati izberi po najnižjih cenah pri -staroznani, domači tvrdki F. M. SCHMITT, Ljubljana Pred škofijo štev. 2. tj rj Poglejte si ga dobro, kako je lep in blesteč zlatnik po 10 frankov 1 Kupite si še danes ::: I in prepričajte se o njegovi nedosegljivi kakovosti. Ako Vam je sreča mila, boste našli pri vporabi tudi Vi skriti ’ z a k 1 a d pristni zlatnik po 10 frankov. s <8 »C4; Stritarjeva 3 ANT. KRISPER Mestni trg 26 ! MIKLAVŽEV TEDEN!! Pletenine: II H Ženske nogavice v različnih barvah Ženske nogavice boljša kvaliteta Ženske nogavice angl moda . . . Moške nogavice........................... Moške nogavice bol ša kvaliteta . . Ženske rokavice ......................... Ženske rokavice zimske................... Moške rokavice zimske .... Moške rokavice finejše Dokolenice .... Dokolenice s stopalom Din 11 50 , 22— . 22— . 8— . 14— . 19— . 22— . 22-. 26— . 28— . 30— Skoki . . . Ženske maje Ženske hlače Moške maje Moške hlače Perilo: Mehki ovratniki.................. Trdi ovratniki ................ Moške srajce z ovratnikom . Moške srajce boljša kvaliteta ^loške srajce z 2 ovratnikoma Žepni robci tucat .... Din 36-. 28-, 55" . 50-. 38-- Din 6" . 10" Samoveznice . . Naramnice moške Čevlji otroški vel. 20-Otroški vel. 26-Otroški vel. 26-Otroški vol. 29- 36- 48- 72" 38" !'cski Moški Moški Moški Moški lak vel. 36 -vel. 40 vel. 40-vel. 40- -25 . . -28 . . . -28 štrapac -35 štrapac 39 štrapac -45 štrapac -45 kovani -45 box . , Din 10" . 16" Din 26 » 38 - . 50- . 82 * . 115 -, 160-, 140- 160-. 190-- tz __ki vel. 88—42 ............ nski na zapono vel. 38-42 Din 137-. 140- Ročne torbice: /a otroke gladke........................ Za otroke barvaste...................... Za otroke barvaste...................... Za otroke barvaste...................... Ženske lakaste kombineže .... Lakaste z locnjem....................... Ročne torbice........................... Velike ročne torbice . . .' . . . Velike ročne torbice boljša kvaliteta Šolske torbice.......................... Din 16-16-19-22" 36" 45-45-50" 80" 65" Oglejte si razstavo otroških igračk! Za konzorcii lista »Oriuna« odgovarja V r e i č e Verbič. Tisk Učiteljske tiskarne; zanio odgovarja France Štrukelj Odgovorni urednik: Jože SpaiL