Društveni vestnik. Kranjsko. Iz Kranja. ,,Ueiteljsko društvo za kranjski Sols_.i oraj" je imelo tokratno pomladno zborovanje v prijaznem Naklu v četrtek popoldne, dne 1. maja. Zborovanja se je vdeležilo 36 učiteljic in ueiteljev. Ob določcni uri pozdravi prcdscdnik društva, g. Luznar, v toplih besedah navzoče učiteljstvo, povdarjaje, da še ni bilo nobeno zboro-vanjc tega društva tako mnogobrojno obiskano, kot to. S prisrčnostjo pozdravi imenoma društva novo došle ude, predvsem pa zlasti one, ki so posetili zborovanje, in to so bili gg. okrajni šolski nadzornik ravnatelj A. Žumer iz Kranja, vaduiška učitelja J. Kostanjevec in J Verbič iz Ljubljane, naduč. A. Grčar iz Radovljice, nčiteljica A. Prevec s KoroSke Bele in učitelja P. Gorjup iz Kamnika in Fr. Žebre iz .Št. Vida nad Ljubljano. V nadaljnem govoru razmotriva, kakšen namen imajo in kakšno pot morajo ubrati sploh u.iteljska društva, da se povspno tem prej na višek svojega smotra. Konečno zatijuje, da skoro vse, kar si je pridobilo uciteljstvo v zadnjem desetletju, je več ali manj dolžno zabvalo jedino le naži dični ,,Zavezi," ker ta nam je priborila mnogo in mnogo, trdno pa smemo upati vanjo tudi v bodoče, zakaj ona je postala po svoji izborni organizaciji tako imeniten faktor, katerega morajo upoštevati že danes vsepovsod! Tajniško poročilo nam je opisalo natančneje delovanje v pretcklem društvenem letu. Prav je tudi, če zapišemo, da je bila gospica blagajničarica izredno radostnega obraza, ker je to pri blagajničarju sploh nekaj ncnavadncga. Od nje smo izvedeli v svoje veselje, da iraa društvo poleg rednih udov tudi nad 20 podpornih, kateri vsi so iz Kranja. Za letošnjo glavno sknpščino -Zaveze" so se prijavili: gdčni A. Petrovčič in E. Jurman ter gg. Fr. Luznar, A. Km.t in A. Požav. Z vsklikom je bil izvoljen zopet soglasuo stari odbor, ki sc je takoj po končanem dnevnem redu tukole konstituiral: predsednik Fran Luznar, podpredsednik Andrej Kmet, tajuik Fran Gartner, blagajničarica Janja Miklavcič, odborniki pa Ivan RihtaršiČ, Fran Rojina in Vil. Rus. Da je bilo zborovanje tako mnogoštevilno obiskano, je bil vzrok srečno izbran kraj, predvsem pa poročilo g. Fran Giirtnerja ,,o formalnili stopnjah". Reči smemo: Od njega smo pričakovali mnogo, a še več nam je dal! Podrobneje se ne bomo spuščali v njegovo res izvrstno predavanje, ker smo itak mnenja, da naj obelodani taisto v katerikoli ,,Popotnikovi" številki. Kako naravno, nekako samo ob sebi, so nastale te stopnje, nam je razvijal prav poljudno. Opozoril nas je na Pestalozzijev pedagoški rek, da naj namreč temelji metodično obdelovanje na psibološkem temelju. To pravilo je praktičuo pojasnil llerbart, Ziller pa je te poteze spopolnil, da so postale sposobne za uporabo pri pouku. Od tod večkrat nazvano imc llerbart-Zillcrjeve formalne stopnje. Teoretično z dokazilniini bcsedami, in kadar je trebalo tudi s krcdo v roki, nam je zatem razjasneval metodo pouka po formalnih stopnjah o a) pripravi, b) podavanju, c) povzetju, č) združenju in d) uporabi. Za ložje umevanje povedanega je služil praktični obris obravnave ber. sest.v ,,Strani neba" (JosinGangl, II. bcrilo, str. 135., št. 171). Hkoda le, da mu ni dostajalo časa, pokazati praktično tudi vsaj na nekaterib drugib predmetib, tako pa smo se morali zadovoljiti le s poskusom v zemljepisju. Vidno zanimanje in konečno glasna pobvala vseb navzočih je bila dokaz, da si je g. poročevalcc izbral pravo pa tudi easu primerno temo. Razvidno je bilo, da se je moral zato temeljito pripraviti in vso stvar tudi vsestransko preštudirati. Samostojnih nasvetov je bilo več. Učitelj Debelak iz Kovorja nasvetuje: 1. ,,Učit. Tov." naj po vsakokratni seji c. kr. dcž. šolskcga svcta poroča kolikor toliko natančno o dnevnem redu in nkrepili taiste. Če mu podrobneje ni možno, vsaj toliko, kolikor prinese navadno uradni list ,,L. Z." To je za posamezne mnogokrat zdatne važnosti, često pa tudi za vse učiteljstvo. 2. Isti list naj tudi vselej poroča, komu so se podclile Metelkove nstanove. 3. ,,Popotnik" prinašaj vcč metodičnih obravnav. Pri teli točkali se je vnela prav živalina debata. Naj omenimo le prcdsednikov glas, ki nam jc stališče ,,Popotnika" in ,,Ucit. Tovariša" natančnejc pojasnil. Povdarjalo pa» se je med drugim tudi, da je urednikn samemu nemogo.e vedeti za vsako najmanjšo stvar, ki se tiče učiteljstva, dasi bi temu skoro vcdno prav rad ustregel. Za enako delo bi bilo treba mnogih, ki bi si pa morali delo primcrno razdeliti, kakor jo to drugod navada, a ravno v Ljubljani takili sila primanjkujc, dasi je tam dosti zato sposobnili učiteljev. Samo dvema ali trem se pa ne morc vsega zvaliti na težko obremcnjene rame! Nadučitclj Luznar predlaga naslednje: Novoizvoljeni odbor našega društva naj se obrne na tukajšnji c. kr. okrajni šolski svet s prošnjo, da naj isti dovoli vsem učitcljicam in učiteljem tega okraja na dan društvenega zborovanja prosto, _e se le udeleži dotični istega. Ta predlog utemeljuje 8 tem, da bi moralo običajno jesensko zborovanje siccr odpasti vsled novega ukaza, ki veli, da se ponavljalna šola v bodo.em šolskem letu prične takoj z navaduim šolskim letom. S tcm pa bi bilo dmštvo morali.no zelo oškodovano. Navzoči c. kr. nadzornik je te misli, da okrajni šolski svet najbrže ne bode proti, če bi se n. pr. vršilo zborovanje ob .etrtkih, in pa, ee bi se postavilo na dnevni red kako metodično predavanje, ali pa kak praktični nastop. Vsi predlogi so bili sprejeti. Po običajni predsednikovi zahvali se je s trikratnim slava - klicem na našcga presvitlega vladarja zaključilo to krasno zborovanje. Nato je imel še stalni odbor istotam sejo, pri kateri je bilo tudi določeno, da sc vrši za nas letosuja uradna konfercncija v Cerkljah dne 16. jnlija. Gosp. urednik, tak je bil naš duševui užitek! Tclcsno pa smo sc okrepili v znani gostilni g. Korenčana. Tukaj pa nismo stopali več strogo po foraialnib potih, ali čeravno bočete: po formalnib stopnjah, ampak smo začeli takoj pri uporabi, ker se je že inarsikomu mudilo nazaj . . . nazaj na delo trudapolno, v dcžclo britkib dni, bolestnih ur. Dokler pa sino ostali še drug ob dnigem, trčili smo večkrat s penečimi se kozarci v neskaljenem veselju »na bodočuost, ki mora biti naša; za izpremembo pa smo se razgovarjali o marsi.cm, vmcs pa je privrcla zdajpazdaj iz globočine duše navdušena pesem, ki se je takisto čuteče vlegala uazaj v prostorc, odkoder je izšla ... Pa šc nekaj! Oni trdosrčneži, ki se navadno odlikujejo s svojo ncnavzočnostjo, nas tudi to pot niso hoteli prcscnetiti. Glede nato naj sklcncmo s prcdsednikovimi besedami: ,,Tisti učitelj, ki se takih zborovanj iz kateregakoli vzroka ne vdeležujc, ni vreden, da je učitelj !" —s. Štajersko. ,,Učit. društvo za celjski in laški okraj" opusti za mesec juni svojc redno zborovanje, a se kot gost udcleži zborovanja ,,Šaleškcga nčit. društva", ki izleti v nedeljo dne 8. junija t. 1. v Hmartin ob Paki. — Vsi p. n. udje so torej prav vljudno vabljeni, da se v eastnem Stevilu odzovejo svoji kolegijalni dolžnosti ter tako pokažejo svojo stanovsko zavednost. Odhod iz Celja ob 7-> &• U1'i v jutro z velenjskim vlakom! Armin Gradišnik, t. č. predsednik. Šaleško učiteljsko društvo prircdi v ncdeljo, dnc  8. rožnika k Sv. Martinu ob Paki izlet, katerega sc bodo udeležili tudi člani celjsko-laškcga, savinskega in gornjegrajskega nčiteljskega drustva. — Vsporcd: Ob ^f.^10. zborovanje, pri katerem bodc predaval predsednik nSlov. *sol. Matice" gosp. ravnatelj H. Schreiner o ,,duševni analizi otroškega obzorja". — Po zborovanju skupen obed v gostilni g. Krajnca. Zaradi obeda naj se blagovolijo cenjeni udeleženci javiti g. J. Krajncu, učitelju pri Sv. Martinu ob Paki. — Tovariši in tovarišice! Pridite v mnogobrojuem številu, da si prijateljski stisnemo roke in preživiino nckaj veselih trenutkov, da se tesneje združimo in okrepimo za bodočnost! GornjeEjrajsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 11. m. m. pn Korenu v Št. Janžu. Udclcžba je vkljub slabemu vremenn bila povoljna in moramo z veseljcm konštatovati, da Jse je takrat zborovanja udeležilo zlasti precej gospic tovarišic. Živele zavedne učiteljice! Od 23 učiteljskih oseb našega okraja bilo je navzočib 15. Dva zvesta clana, nadučitelj Žager in tajnica Plaper, zavoljo bolezni nista mogla priti v naš krog. Razun opravičenih dveh so izostali od zborovanja 3 učitelji in 3 učiteljice. Po običajnem pozdravu in precitanju zapisnika zadnjega zborovanja se je prečital referat ,,o osebni dohodnini". Refercnt Žager se zdravi v Gleicbenbergu, zatorej ni mogel osebno referirati. Sprejele so se resolucije: 1. C. kr. okr. glavarstvu se vpošlje prošnja, naj isto blagovoli pri priliodnjih imcnovanjih udov in namestnikov v cenilno komisijo sc tudi na učiteljstvo ozirati in jcdnega učiteljev predlagati v imenovanje v isto. 2. Konjiškemu učit. društvu, oziroma referentu g. Zupančiču se izreče hvala, da se je ta zadcva sprožila in se isto društvo naprosi, storiti vse potrebne korake za skorajšno dosego imenovanja jednega učitelja v cenilno komisijo za osebno dobodnino — naše društvo se popolnoma pridruži dotičnim sklepom konjiškega učit. društva. 3. nLehrerbund naj se naravnost na ministerstvo obrne v tej zadevi. Nato je prečital iz ,,.Spominske knjige" tovariš PraprotnikrLetnoporočilozalansko leto", katero je temeljito sestavil in omenjal vse, kar se tiče uČiteljstra. Kakor razne napade s strani naših nasprotnikov, bodisi po časnikih ali med ljudstvoni, spremembe med učiteljstvom tega okraja, društveno življenje itd. Tako nSpominsko knjigo" naj bi imelo vsako društvo !*) Razgovarjali smo se tudi o letošnjih knjigah ^Šolske matice" — in o napadih na učiteljstvo v nekaterib klerikalnih listib zadnje dobe. Sklenilo se je z ozirom na podle napadc v ,,Slov. Listu" št. 17 in prejšnjih, da vstraja učit. društvo na onem stališču od lani, da ignorira take brezsmiselne čenče. Učit. društvo za sevcrnovzhodno Štajersko je poslalo obrazec, kako naj občine prosijo za upcljavo disciplinarne postare in naj se take prošnje dopošljejo dež. poslancn gosp. Janezu Gerlitzu v Hartbcrgu. Sklenilo se je z ozirom na politične razmerc pri nas, da se ne pošljejo take proSnje temu poslancu, ampak dircktno na deželni zbor. Govorili smo žc o nekaterih drugih dopisih in o lokaluih zadcvab določili, da bode prihodnje zborovanje meseca julija v Šmartnem v Zadreški dolini. Rožnika meseca ne bodo zborovanja, ker se ho.cmo udeležiti zborovanja šaleškega učit. društva, ki se vrši 8. t. m. na Paki. K temu zborovanju pridejo tudi tovariši in tovarišice iz celjskega, laškega vranskega in šoštanjskega okraja. Na vcselo svideuje na Paki! Istra. P. n. gg. društvenikom ,,Slovenskega učiteljskega društva za koperski okraj" na znanje in v uvaževanjc. V seji, dne 24. aprila t. 1. je sklenil odbor imenovanega drnštva iz več tchtnih, da, mcrodajnih razlogov, sezvati letošnji rcdni občni zbor dnc 5. junija t. 1. v Boljunec. Predmet in ura pričetka zborovanju objavi se pravočasno; uzrok malc zakasnitve in izbora kraja pa izvctlo p. n. gg. društveniki na Jiborovanju samem. Odbor se nadeja opravičeno, da vsakdo prizadetih, komur jc za stvar, blagovoljno oprosti neradovoljno nerednost in se gotovo udelcži zborovanja in to toliko dosedanji gg. društveniki, kolikor tudi gg. tovariši iz sosednjega voloskega okraja, ki so društvu že pristopili ali pa ki mislijo društvu šelc pristopiti. To jc tim potrebncjše, ker se bo na zborovanju razpravljalo o eminentno važnib, za nadaljni društva obstanck in razvoj ter za učiteljstvo v obče, načelnih in življenjskib vprašanjili. Skratka, šlo se bode, kolikor odbor vc in ceni, za ,,biti ali ne biti" ali pa za ,,kako biti". Zato se še enkrat najtoplejše priporoča, naj nobeden gg. tovarišev društvenikov ne izostane od zborovanja! Oni gg. tovariši, ki še niso udje, naj nikar več ne odlašajo s pristopom, ampak počlanijo naj se čim prej, vsekako pa gotovo še pred zborovanjem. Osobito nujno, dasi najuljudnejše, vabimo v naše kolo mile gospe in gospice tovarišice, koje se, z jedno saino častuo izjemo, odliknjejo z nebrižnostjo v tem oziru. Ravno tako je; za čim povoljnejši razvoj, uspešnejše delovanje in častnejše nastope društva, Res posnemanja vredno. Uredn. želeti, da v ,im obilnejšem številu pristopijo našemu drnštvu tudi cenjeni, p. n. gg. tovariši-somišljeniki iz sosednjega voloskega okraja. Vsi imaino iste težnje, dolžnosti in pravice, delajmo in trudirao se torej tudi vsi v istej smeri, kajti le z ..združenimi močmi" se kaj doseže. Vodilna načela društva so itak znana in so ista vseb naprednib in svobodomiselnib učiteljev in društev, ki s.tremijo za osamosvojenjem šole in uciteljstva samima sebi, za čim povoljnejšim duševnim napredkom in boljšim gmotnim položenjem ter za iz teb izvirajočo samosvestjo in stanovskim ponosorn. Neprijateljev, načelnib in sebičnib, zavednih in zapeljanih, javno in tajno delujočib proti tem načelom v našo veliko škodo in žalost, imamo obilo in vsi imamo in bodemo imeli še preobilo posla, da se jib s časom rešimo. V to narn gotovo pomorejo dobri geniji zdravega človeškega razuma, napredka in prave omike, pod kojih zaščito se boriino, vršeči vestno svoje dolžnosti v prid in blagor sebi in drugim. Torej še enkrat: dne 5. junija t. 1. vsi v Boljunec na zborovanje! Opazke. Zeleznične zveze za doliod in odbod so prav ugodne. Iz južno-zabodnega dela okraja pribaja vlak nove istrske železnice v Spodnje Žavlje, odkoder je pol ure v Boljunec, zjutraj ob 8. uri, vrača se pa zvečer ob ll/._ uri; iz severo-vzbodnib krajev in iz Trsta pa pride vlak ob 9. uri dopoludne v Boršt in odhaja pa ob 5. in 8. uri zvečer. Iz Boršta je pol ure v Boljunec. Za dobro postrežbo je poskrbljeno; kuvert za osebo stane 2 K 20 b. Za prosto zabavo po zborovanju je zunaj na vrtu res prav primeren prostor. Kdor se misli udeležiti, naj to cim prej, vsekako pa najkasneje do dne 2. junija t. 1. na dopisnici nazuani g. Miroslavn Anžlovarjn, učitelju-voditelju v Boljuncu pri Borštu.