Za delavce še trije novi bloki Gonila do oltarja Št 64/Leto 64/Celje, 18. avgust 2009/Cena 1 EUR : DOS i Sir Bdrbarin rov do nadaljnjega o^ja uprt Barbarin rov sameva Začasna ustavitev del v Hudi Jami - Drugi jašek prenevaren - Zaslišanja si sledijo Po dobrih štirih mesecih preiskave is izkopavanj po odprtju Barbarinega rova pri Hudi Jami v Laškem S. marca letos so bila dela začasno zaustavljena. Rudarska inšpektorica je dela ustavila zaradi prenevarnega terena» pri Čemer se trenutno dogovarjajo o zavarovanju jaška ter kritju stroâkov. Preiskava celjskega tožilstva se medtem nadaljuje. Kako daleč so pri izkopa- ja sektorja za vojna grobišča vanju in prodiranju v jaške pri ministrstvu za delo Mar-sploh prišli, je pojasnil vod- ko Strovs. »Kot veste, smo se v začetku marca prebili skozi debelo zaporo do hodnika. kjer smo našli prve posmrtne ostanke, celjski kriminalisti so zatem zavarovali vhod v jamo in začeli preiskavo, medtem ko je preiskovalni sodnik odredil kriminalistični ter sodnomedicin-skl izvedenski ogled. V rovu je bilo najdenih 472 posmrtnih ostankov, ki so bili pregledani in nato preneseni v druge prostore v jami,« povzema Strovs. »Nato je sledila ugotovitev, da se rov razcepi v tri jaške, ki si približno pol kilometra od vhoda v jamo sledijo v dolžni 30 metrov. »Dela so se tako nadaljevala v prvem jašku, kjer je bil prehod možen do globine osmih metrov, nato je bilo treba izkopati približno dva metra kamenja. Prišli smo do globine 13 metrov in do takrat našli okoli 400 posmrtnih ostankov, nato je sodnik presodil, da je bil najden dovolj velik vzorec, Glede na to, da je jašek globok še dodatnih 30 metrov, se tam, glede na to. da je verjetno poln, nahaja približno tri do štiri mem Strovs. Kdaj še v diugl in tretji jašek? Po besedah Štrovsaseje zapletlo pri vhodu v drugi jašek. »Sicer domnevamo, da 50 vsi trije jaški polni do vrha. Vhod v drugi jašek je biJ popolnoma zasut, zato ga je bilo treba odkopati do globine desetih metrov, nato se je izkazalo, da bi bila dela prenevarna. Jašek se namreč precej nagiba, zato se van) ves čas vsipuje material iz rovov,« pojasnjuje Štrovs. Tako bo po začasni ustavitvi del tieba urediti vse potrebno za varno nadaljevanje izkopa, kar pomeni izdelavo ustrezne lehmčne dokumentacije. >»Za nadaljevanje del bi bilo treba v jašek napeljali tudi elektriko in opraviti pregled za rudarska dela, kar pomeni dodatne stroške- Trenutno se dogovarjajo tudi. kako bo s plačilom teh ukrepov,« še pravi Strovs. Spomnimo Se, da so po podatkih celjskega okrožnega tožilstva stroški za dela v uvodnem delu rova, ki jih je opravila družba Rudnik Ttbovlje-Hrastnik, znašali skoraj 167.600 evrov, medtem ko je Inštitut za sodno medicino v uvodnem delu rova ter prvem jašku priglasil stroške v višini skoraj 108.300 evrov. Pri tem še niso upoštevam stroški dela v drugem jašku. Podrobnosti šeie po dodatnih zaslišanjih Vhod v Barbarin rov tako do nadaljnjega ostaja zaprt, preiskava medtem Še ni končana in se nadaljuje. Preiskava ostaja v fazi predkazenske ga postopka, zatem ko je celjsko okrožno sodišče marca na podlagi predloga okrožnega državnega tožilstva, da obstaja sum kaznivega deja- nja hudodelstva zoper človeštvo in da je v rudniškem rovu v Hudi Jami prikrito povojno grobišče, odredilo izdelavo sodnomedicinskega mnenja ob pregledu posmrtnih ostankov, Celjska policija je zatem objavila šii^i poziv morebitnim pričam, naj posredujejo več Informacij, na podlagi tega naj bi izprašali približno 120 ljudi, ki so posredovali nekaj splošnih podatkov. Zaslišanja se s strani preiskovalnega sodnika Še na-daljujejo, vodja celjskega okrožnega državnega tožilstva Ivan ŽaberI pa dodaja, da je sodnik predlagal zaslišanja sedmih starejših ljudi, čeprav tudi ti naj ne bi bili neposredno udeleženi v povojnem dogajanju v Hudi Jami. Medtem duhove Še vedno burijo vprašanja o identiteti žrtev ter tistih, ki so poboje izvajali. Sodna medicina Še ni rekla zadnje besede, na uradno poročilo bo zaradi ustavitve del verjetno treba Se počakati. Kol je pred časom potrdil Štrovs, naj bi bila večina pobitih moškega spola, vendar so našli tudi večje število žrtev ženskega spola. Ohranjena so celotna lasišča. ki so očitno pripadala mladim ženskam. 1\idj med moškimi očimo ne gre izključno za vojake, saj je bila najdena ena nožna proteza. Svoje mnenje so ^ede najdenih predmetov podali izvedenci muzeja novejše zgodovine, ki so identificirali vojaške, civil» ne in predmete, Id bi jih lahko uporabljale tako civilne kot .vojaškeosebe.lzteh predmetov je skoraj nemogoče sklepati na formacije in narodnost žrtev. Kombinacija predmetov pa kaže na to, da je šlo verjetno večinoma za pripadnike vojaških formacij NDH. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA (Arhiv NT) Množica v romarskem središču Praznovanje največjega Marijinega praznika, Marijinega vnebovzetja, je bilo v osrednjem romarskem središču celjske škofije, baziliki Matere božje v Petrov-Čah, nadvse slovesno. Že na predvečer praznika so se romarji »z Savinjske doline in od drugod zbrali v cerkvi pri molitvi Marijinih večernic, nadaljevali s sveto mašo in končali s slovesno procesijo po vasi. V procesiji so mladi nosili Marijino podobo. romarji pa so Marijo spremljali s prižganimi svečami, prepevanjem litanij Matere božje in drugih Marijinih pesmi. Na sam praznik se je letos v Petrovčah zbralo veliko ljudi, tako da je bila cerkev v Petrovčah preprosto premajhna za vse. Glavno slovesnost je vodil nadškof dr Anion Stres, ki je v pridigi poudaril« da naj bi slovenski vernik ponovno začutil, da .je vera vrednota, ki jo je treba živeli v vsakdanjem življenju. Pri škofovi Dr Anton Stres js daroval mašo v baziliki v Petrovčah, ki postaja romarsko središče za vso celjsko škofijo. maši je bila cerkev v Petrovčah premajhna. Med mašo je nadškof blagoslovil reprodukcijo dragocene slike, ki prikazuje Marijo z detetom, Janezom Krst- nikom in angeli. To sliko je petrovški cerkvi darovala nekdanja lastnica graščine iz Zaloške Gorice, baronica Puton. Delo je najverjetneje iz znane Šole italijanskega mojstra Andrea del Sarta. Reprodukcijo slike so omogoàli Marjan MarinŠek ter njegova dva sinova Peter in Marko iz Velenja. TT ZPO lastnik Parkirne hiše Celeiapark ^PO, ki Upravlja s parkirišči in športnimi objekii v Celju, je prejšnji teden postal lastnik Parkirne hiše Celeiapark. Za nakup so se na eni od sej odločili celjski mestni svetniki, ko pa še ni bik) znano, ali bodo za nakup najeli kredit ali bodo parkirno hišo kupili na Unng. Prej^ nji teden so v ZPO z Banko Celje podpisali pogodbo za kredit Za kredit so se odločili zato, ker z njim takoj postanejo lastniki Parkirne hiše Celeiapark. v primeru lizinga pa ne. Pogoji kredita oziroma odplačevanja so bib znani Že prej. Dobre tri milijone evrov vredno pariUmo hišo bo ZPO odplačeval deset let. Letno bo treba odplačati 390 tisoč evrov, od tega bo ZPO dal predvidoma le IIS tisoč evrov oziroma toliko, kolikor bo prihodek iz parkirne hiše. Razliko bo plačevala občina. Če bi bila parkirna hiša bolj zasedena, bi torej občina plačevala manj. Ena prvih nalog v ZPO bo tako povečanje zasedenosd parkirne hiše. Ta je namreč trenutno zasedena le 2&K)dstotno. Ve^o zasedenost nameravajo doseči s spremembo prometnega režima, stanovalcem mestnega jedra bodo ponudili celoletni najem teh parkirnih mest in podobno. Zaenkrat se v Parkirni hiši Celeiapark ne spreminja nič, rudi cena parkiranja bo zaenkrat ostala ista. ŠK www.radiocelje.com novi tednik PMHSObKI Za delavce še trije novi bloki Staiiovan)ska ustanova delavcev pri s. p. Celje je od včeraj bogatejša Še za tri osemstanovanjske bloke v Bukovžlaku. Vanje se bodo vselili zgolj delavci, ki delajo pri obrtnikih. Za stanovanja je precej zanimanja, saj do danes v novih blokih nimajo najemnikov le še za šest stanovanj. Kljub temu se stanovanjski ustanovi bližajo resni časi. Plačevanje v njihov sklad namreč ni več obvezno. Do spremembe kolektivne pogodbe so obrtniki in podjetniki od vsakega zaposlene-^ namenjali določen delež denarja za Stanovanjsko xistano-vo delavcev pri s. p. Celje, Ta je s tem denarjem kupovala stanovanja, v zadnjem desetletju pa intenzivno gradila nove stanovanjske objekte. Tako imajo danes vsega skupaj 94 stanovanj» od tega 31 starejših na območju Celja, laškega in Dobrne, ostalo so stanovanja v novih blokih v Bukovžlaku, Globočah in Dragi. Zanimanja za stanovanja je precej, saj imajo danes neoddanih le še šest stanovanj. Ne^j starejših stanovanj so tudi prodali« za novejša pa zanimanja za odkup Še ni bilo. Po novem delež, ki so ga prej obrtniki in podjetniki morali plačevati stanovanjski ustanovi, ni več obvezen. Kljub temu. da je Stanovanjska ustanova delavcev pri s. p. Celje ostala brez dohodkov. njeni vodilni ostajajo optimisti. »Iščemo druge možnosti, kako bi lahko prišli do dodatnih sredstev, oziroma kakršna koli druga vlaganja, s katerimi bi poskusili nadaljevati izgradnjo neprofitnih stanovanj,« je povedal sekretar stanovanjske ustanove Rudi Lužar. Stanovanjska ustanova je edinstven primer reševanja stanovanjskih problemov delavcev, ki delajo pri obrtnikih. v Sloveniji. Tudi zato bi jo veljalo ohraniti, pravi predsednik Območne obrtno-pod-jetniške zbornice Celje Miran Gracer: »Mislim, da v takšnem obsegu ne bo Šlo, kajti vsi ne bodo zainteresirani, da bi vlagali Se naprej in reševali stanovanjske probleme svojih delavcev, nekateri pa mislim, da bodo, tako da se za obstoj tega sklada ne bojim.« Povpraševanj po stanovanjih je zaenkrat dovolj. Največje zanimanje je za garso- Novi b\tiki, ki jih jd postavilo podjs^B Rflmont, M vredni 2.3 mifijona evrov. V njih ze stanujeta dva najemnika, uradno pa so stanovanja odprli vieraj, ko sta trak pred novimi bloki prerezala tehnični direktor v Remontu l^ok Kućer in predsednik Stanovanjske ustanove delavcev pri s. p. Celje Viljem Šumer. Včeraj so bodo^ najemniki dobili ključa svojih stanovanj. njere in enosobna stanovanja. Lani $0 že nameravali začeti graditi t. i. samski dom, vendar je letos zaradi recesije manj zanimanja, tako da ga zaenkrat ne bodo gradili. Spela kuralt Foto: TIM einspieler Rojena s hmeljem Z Martino Zupančič, direktorico žalskega Inštituta za hmeljarstvo in pivo-varstvo Slovenije, o napovedih pred obiranjem hmelja, predvsem pa o priznanju za dosežke na področju hmeljarstva Na letošnjem mednarodnem kongresu hmeljarske zveze v Strasbourgu so Martino Zupantíč, direktorico žalskega Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHP), okitili z laskavim priznanjem vitezlnja hmeljarstva. Zupančičeva je četrta Slovenka, ki se ponaša s tem naslovom, nanj pa je ponosna tudi zato. ker je podoben naslov leta 1992 prejel ojen oče. Orden vsaki dve leti podeljujejo za dosežke pri pridelavi hmelja več posameznikom s celega sveta. V hmeljarski zvezi je namreč 32 članic iz 20 držav in država, ki gosti kon^es> letos je bila to Francija, lahko predlaga štiri, ostale članice pa po dva kandidata, »izjemno prijetno so me presenetili» saj tega nisem pričakovala. Ko so mi ponesreči dan pred podelitvijo zaupali» da sem med prejemniki, sem bila še najbolj vesela, ker sem s sabo vzela primemo obleko. Res moraš bili bolj svečano oblečen, da lahko přejmeš takšno lepo priznanje,« se je prešerno nasmejala Martina Zupančič. »Bilo je zelo prijetno, saj sem na kongresu imela predavanje v okviru tehnične komisije. Skratka, dogodki so se lepo ujeli in človek bi res lahko rekel, da mi je bila namenjena sreča.« Prihajate iz hmeljarske družme. Torej vam je grenka roža v krvi? Tega si človek nekaj Časa ne prizna. Res je. da sem se rodila v hmelju, da poznam še vse Uste čase, ko smo z obiral d ročno obirali hmelj. In res je tudi, da ko te hmelj Martina Zupančič z laskavim priznanjam oprasne, kot pravijo, te opra-sne za celo življenje. Sama sem se sicer skušala uanak-ruti, na začetku strokovne poti v Zadrugi Savinjska dolina mi je bila bolj pri srcu koruza. Potem sem prevzela vodenje tehnologije hmeljarstva in bila odgovorna za škropljenje vseh hmeljišč v dolini v zasebni lasti. To je bil precejšen zalogaj, mi je pa prinesel ogromno znanja, od poznavanja vseh površin hmelja do lega, da sem ure in.ure preživela v družbi s to rastlino. Danes lahko rečem, da bi brez hmelja težko živela. Vmes sem bila neko obdobje na kmetijsko-gozdar-ski zbornici, kjer so se mi kolegi smejali, ker sera pri vsakem drugem stavku omenila: »No. pri hmelju je pa iako.« To se pravi, da od hmelja res ne morem daleč stran. Orden vojvode San Piere podeljujejo za posebne dosežke pri pridelavi hmelja. Sicer je več kategorij: vitez, oficir in komandir. Na svetu je pet komandirjev, v Slo-verdji Peter Paviič pri nas so tudi štirje oficirji, med najbolj znanimi sta Lojze Četina in Jože Brežnik. Med vitezinjami oziroma nekateri rečejo »veiikimi doimam i hmeljarstva« so z naš^ območja Dragica Kralj. Marta Dolinar, Majda Virant in zdaj tudi Martina Zupančič. »Ib priznanje ženska dobi le redko, saj je hmeljarski svet bolj moâki. Ponavadi ga lahko pridobijo ženske iz znanstvenoraziskovalne siere. Tuà\ sama sem bmelj spoznavala v vseh sferah, od pridelovanja preko prodaje do znanstvenih raziskav.« Na kongresu ste verjetno pregledali položaj na svetovnem tržišču hmelja. Kako kaže Sloveniji? Tu pa ni tako velike sreče, kot je bila dana meni osebno. V svetovnem merilu pridelava lepo kaže, čeprav tudi v svetu skoraj ni države» ki je ne bi obiskala neurje ali toča, t;idi Slovenija ni izjema. Očitno pa bodo presežene tržne količine, ki se potrebujejo za načrtovano proizvodnjo piva v naslednjem leiu. Vendar vedno rečem, da dokler hmelj ni pospravljen v vreče, ne moremo govoriti o zelo ali malo manj dobri letini. V slo-vensÈûh razmerah so namreč na nekaterih območjih že tretje leto dobili hudo neurje s točo. Tudi zato občudujem nekatere hmeljarje, da Še vedno optimistično vztra-jajo. Hmeljišča, ki so bila manj prizadeta, sicer lepo kažejo, vendar letina skoraj zagotovo ne more biti normalna. Torej približno teden pred začetkom obiranja velja» da naj bi slovenski hmeljarji na 1.600 hektarjih pridelali povprečno letino? Leta 2007 smo 17. avgusta dobili tisto hudo neurje v Bra-slovčah. Zato je. dokler hmelj ni pospravljen, še vse pod vprašanjem. Zaradi letošnjih vremenskih razmer je hmelj različno cvetel, zato bo težko najti optimalen čas obiranja, se bo pa zanesljivo malo »»potegnil«. Tako bomo šele konec septembra videli, kakšno letino smo uspeli pospra-víxl URŠKA SEUŠNIK Foto: TONE TAVCAR Spet dela na celjski tržnici Potem ko so v petek iz podjetja CM Celje sporočili, da so odpravljeni vsi razlogi za ustavitev de) na gradbišču celjske mestne tržnice, smo pričakovali da bo gradbišče zaživelo že včeraj. Gradberu stroji v ponedeljek še niso zabmeli in cako bo ostalo predvidoma do konca tega oziroma začetka prihodnjega tedna. Kot so namreč sporočili iz družbe CMC, bodo fizična dela na gradbišču steWa v prihodnjih dneh. »Trenutno potekajo pripravljalno-operativna dela na sedežu družbe, medtem ko bomo s fizičnimi deli na gradbišču predvidoma začeli ob koncu tega ledna oziroma v začetku prihodnjega tedna,« je povedal predsednik upravnega odbora CMC Marjan Vengust in dodal, da bodo v 20 dneh izdelali natančen terminski plan napredovanja del, ki bo določal tudi rok dokončanja del. IS Foto: SHERPA (Arhiv NT) Pogled na izpraznjeno gradbišče celjske tržnice 30. iulija, ko sa je zgodila tragična nasroča. ' I I Ê Za delavce je bila največ vredna kadna pet, M je bila predpogoj ze kvalrtetne Izdefke, vendar ahiajana ntma vei trzne vrednosti. Edino, kar bo »obogatilo« stečajno maso, eo nepremičnina in zemljišče. Stečajna masa se m znana Po znova neuspelem poizkusu ohranitve zdravega jedra Steklarske nove se stečaj nadaljuje po utečenih poteh. V kratkem bo znana cenitev nepreroičnin, opreme in zalog, ki jo bodo čez dober mesec ponudili na dražbi. Šele po bolj aii manj uspeli prodaji bo znana vrednost stečajne mase. Že zdaj pa se govori> da ta ne bo prav velika. Upniki, ki imajo Časa za do s stečajem poplačani. Ste-prijavo terjatev le Se tri dni, čajne mase naj ne bi bilo doimaj o le malo upanja, da bo- volj niti za poplačila delav- cev. Edino, kar je nekaj vredno, so zemljišče ir^nepremičnine» ki si jih Steklarska nova deli s Šolskim centrom Rogaška Slatina. Ta ima zdaj pred začetkom novega Šolske^ leta nemalo težav z ure-janjem razmerij, saj je bil s podjetjem vsa leta tesno povezan. Na »srečo« letos no- Rešitev padla v vodo čeprav je usoda Steklarske nove po dolgem času negotovosti In upanja povsem jasna, še vedno ni jasno, zakaj je zadnji poizkus rešitve pade) v vodo. Načrtno, zlonamerno ali zgolj zaradi nesporazuma? Potem ko je od najema odstopil Joc Pečečnik, so proizvodnjo želeli najeti delavci. S 7.500 evii so ustanovili podjetje Steklarska in naredili načrt, po katerem bi 2a ponoven zagon potrebovali le 350 ijsoč evrov pomoči (lahko tudi v obliki kredita). A ker bivSa lastnica ni želela zagotoviti po* trebnega kapitala, se je kot reSitelj pojavil Martin Konte. Ta naj bi po besedah treh družbenikov Steklarske v podjetje vložil le 60 tisoč evrov, medtem ko bi Kapitalska družba odkupila ustanoviteljski delež petih družbenikov. Nov družbenik ni razjasnil, ali bo poskrt^el za ustrezna jamstva, ki sta jih želela dobavitelja ener-gentov. Tudi ni pojasnil, ko-iii^o bi plačal delavce ter za koliko časa se bodo sklepala delavna razmerja. Jasno pa je v sporazumu naveden točen znesek kol redno mesečno plačilo za vlagateljevo direktorovanje, je v imenu treh delavcev povedal Stjepan Miklaužić. Druga plat zgodbe je precej dnigačna. »Zgolj logično pomislite. V Sloveniji ne sme nihče delad, če za to ni tudi plačan. Sploh mislile, da bi Kapitalska družba podpisala taljen sporazum» v katerem bi bilo predlagano nekaj, icar ni v skladu z zakonom? Podpisnika sta bila tudi Gen-1 in Ceoplin,« je pojasnil Martin Konte. »Glede naše provizije pa le toliko. PriSli bi v podjetje» ki nima nobenega denarja. Pet strokovnjakov bi v takšDO podjetje vložiJo svoj denar in delalo za vsega pet tisoč evrov. Zgol) toliko, da ne bi delali povsem zastonj. Delavcem bi pa zagotovili povsem enake pogoje in plačilo dela> kot so jih imeU prej. I^spodbili so lasten predlog. Ampak sam ne bi govoril o tem. kdo' je kriv. Če že, bi rekel, da smo priSli prepozno.« RP vih vpisov za program steklarja ni. Za lani in predlani vpisane pa Še ni jasno, kje bodo zdaj lahko imeli prak^. »Ste-klopihalcev sicer tako ali tako nimamo več, tako da peči ne potrebujemo. Imamo pa §e brusilce stekla in stavbne steklaije,<4 je povedala ravnateljica Anita Pihlar. V vseh letnikih programa steklar in tehnik steklarstva je vpisanih vsega sedem dijakov. Vse kaže, da se bodo pri prodaji pogorišča Steklarske nove spet vsi na veliko spraševali, zakaj vendarle ni bilo mogoče ohraniti zdravega jedra podjetja. Po mnenju vrha sindikata Neodvisnost naj bi bilo naročil dovolj, šepalo naj bi le vodstvo. In medtem ko so sindikatu mnogi očitali, da naj skrbi za svoje posle, torej za dobrobit delavcev, je lastnica, državna Kapitalska družba, tík pred koncem vendarie posumila o načinu vodenja poslov v podjetju. A medtem naj bi večina obremenilnih dokumentov, s katerimi bi to lahko dokazali, izginila. Vprašanje pa je, ali se bo dr^va kdaj vprašala o smiselnosti svojega početja. Ker iz enega žepa ni daia 350 tisoč evrov za ohranitev proizvodnje, bo iz drugega dala precej več za vse sociaine transferje za brezdelne steklarje. ROZMARI PETEK Foto: Grup A novitednik www.radiocelje.com WWW.nOVÍtednÍlc.COm Banke skrbijo za promet na borzi lYgovanje na ljubljanski borzi Še vedno poteka v počitniškem vzdušju. Povprečni dnevni prometa, brez svežnjev, je še vedno okrog milijon evrov. V preteklem tednu poleg dodatnih blok poslov ustvarjenih z delnicami Pivovarne Laško in Mercatorja ni bilo pomembnejših novic, ki bi lahko plivale na dogajanje na domaČem kapitalskem trgu. Na splošen trend na domači borzi so vplivale novice iz tujine, kjer je večina vlagateljev vsaj na začetku tedna oddajala prodajna naročila in s tem potisnila tečaje delnic nižje. "Hjdi na tedenskem nivoju so se delnice v splošnem pocenile. Tako je vrednost osrednjega indeksa borze SBl 20 v tednu dni upadla za 0,8 odstotka in SBl 20 je trgovalni teden sklenii pri 4.150 točkah. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 10.6. IN 14.8.2009 Oail» wkêkê^o c^uW 1 Hrnmvmm QC6 Gnkams Celie 0.00 3,00 •3.31 t^ Cetis 0.00 0.00 0,00 6RV6 Gorefijfi f0.30 113,40 4.66 PILR Pivovarna Lfi$ko 28.40 37.744J0 •10,78 J7KS Ju(Bks 54,tO 8.30 13.88 blUG m l'tô.OO ISO 3.S7 1\idi v preteklem tednu se je nadaljevala zgodba o zaplembah delnic Infond Holdingu. Tako sta že v ponedeljek družbi Banka Koper in Gorenjska banka zase^ za 36 milijonov evrov delnic Mercatoija in 24 milijonov evrov delnic Pivovarne Laško. Med bankami delnic Infond Holdingu za zdaj še ni zasegla NKBM, vendar glede na potek dogodkov lahko to potezo pričakujemo v naslednjih dneh. Ob vsem tem so se nekatere delnice v verigi Infond Holdinga in Pivovarne Laško močno pocenile. Tečaj delnic Pivovarne Laško je v petih trgovalnih dneh zdrsnil za 10,2 odstotka. Vrednost delnic Infond Holding pa je v zadnjem tednu upadla za 75 odstotkov. INDEKSI MED 10.8. IN 14.8.2009 88120 ^fíSIBt? 4.150M Bodite informirani tudi na dopustu!.Preko mobihiega telefona lahko odslej kupujete delnice, spremljate vrednosti delnic in točk ILIRIKA vzajemnega sklada na vrow.illrika- ROMAN G09MB0C borzni posrednik ILIRIKA d.d.. Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vin Ljubljanska borza d.d. Avtoplin na 30 Petrolovih črpalkah Avtoplin, s katerim naj bi prihranili 40 odstotkov stroškov goriva, po novem ponujajo že na 30 Petrolovih bencinskih Črpalkah. Predelava avta na avtopiin ni več tako nemogoča, precej nemogoče pa je bilo do nedavnega »tankanje« takšnih predelanih avtov. Ekološko prijaznejše gorivo je po novem mogoče kupiti tudi na bencinskih servisih na Ptuju in v Jagodju v Izoii. V Celju ga lahko natočite le na bencinskem servisu na Hudi-nji> v širši okolici pa le v Tepanjah. Predelava vozila na avtoplin se najbolj izplača, če letno opravite veliko kilometrov. Predelava dizelskih motorjev pa je stroškovno predraga, da bi bila tržno zanimiva. RP Banka Celje vrnila del Laškega Medtem ko je veČina bank delnice Pivovarne Laško in Mercatorja že prodala, je edino Banka Celje razliko do poplačila dolga vrnila Infond Holdingu. Banka Celje je prejšnji teden Infond Holdingu vrnila del zaplenjenih delnic. Po nekaterih informacijah jih je Infond Holding )>parkiral« pri Probanki. Z njimi bodo morda lahko zato, ker uradno niso v lasti Infond Holdinga konec meseca imeli glasovalno pravico na novi skupščini Pivovarne Laško (na stopnicah izvedena majska skupščina Pivovarne Laško ni veljavna). RP Ministričin kovanec za šoštanjske gasilce »Na pomoči« se je minuli konec tedna velikokrat slišalo v ŠoStaaju. saj so člani Prostovoljnega gasilskega dniátva Šoštanj-mesto slavili 130-letnico dela. Tridnevno dogajanje je na prireditveni prostor pred gasilskim domom pritegniJo ogromno ljudi, vrhunec pa je bil v nedeljo, ko so prevzeli novo vozUo in predali namenu prizidek h gasilskemu domu. PGD Soštanj-mesto šteje več kol sto članov, v gasilske vrsie pa je vključenih še 60 mladih. Kot je na slovesnosti poudaril predsednik daiá-tva Boris Goličnik, so dobro opremljeni in pripravljeni na izave časa. »Veliko poudarka namenjamo usposabljanju in izobraževanju, prednostna naloga je delo z mladimi, pri čemer ne pozabljamo tudi na družabnost,« je našteval predsednik Soâtanjskih gasilcev, ki je menda svoj nagovor na petkovi slavnostni seji kar odpel. Gasilce odlikuje izjemna vpetost v okolje, tudi na tem obmoQu pa se vse večkrat odpeljejo na pomoč občanom pri odpravljanju posledic naravnih nesreč. Njihovo aktivnost in minulo deb je pohvalila tudi ministrica za obrambo dr. ljubica Jelušič. »Vsi posamezniki prostovoljci ste še vedno nepogrešljivi, saj ste del uspešnega delovanja sistema zaščite in reševanja. Pomoči brez vas si ni mogoče zamisliti» predvsem pa ni mogoče nadomestiti vaše srčnosti in pripravljenosti pomagati bližnjemu v nesreči,« je povedala dr. Jeiušičeva, ki je šo-štanjskim gasilcem podarila poseben kovanec s svojim podpisom in se obvezala, da bo Še rtaprej delala v dobrobit gasilstva. US Po ustaljeni proceduri js ključ novega vozila, kj je eno najsodobnejših vozil v Sloveniii in opremljeno predvsem z materialom za pnro pomoč v poplavah, župan Darito Menih predal poveljniku Justinu HudobrB^ niku, novo vozilo pa je iz novega prizidka po blagoslovu naddokana Jožeta Pribcnica pripeljal voznik Darito Kos. Učenje tenisa kot zabava Kol vsako leto v času počitnic tudi letos v Tenis klubu Polzela skrbijo za podmia-dek. Solo mini tenisa pripravljajo dvakrat tedensko, otroci pa lahko spoznajo osnove teniških udarcev, gibanje, splošna pravila tenisa in teniške igre. Najprej razvijajo motorične sposobnosti» dobivajo občutek za žogo in pripadnost skupini ter se navajajo na pravilen odnos do tenisa in okolice. Program temelji na različnih igrah, ki so v povezavi z motoriko in teniško tehniko. Pri tera uporabljajo prirejene rekvizite, saj želijo otroke v starosti 4-9 let predvsem naučiti osnov teniških udarcev in igre, pri učenju pa se predvsem zabavati. TT Rdeča nit tokratnega kremerskega sejma je bil pnlcaz bruienja in klepanja orodja. Od klepanja do erotike Park pri graščini na Prankolovem je bil v nedeljo prizorišče tradicionalnega kra-marskega sejma. Ibkratna rdeČa nit prireditve je bil prikaz brušenja in klepanja orodja in rezil. Včasih, ko so kosUi izključno s »kosilnicami znamke jako maši«, je moral znati vsak kosec svojo koso tudi sklepati To so počeli s posebnim kladivom na posebnem stolu. Ko je bila kosa dobro sklepana, jo je bilo treba še nabrusiti z brusilnim kamnom, ki so ga imeli kosci v votlem volovskem rogu zataknjenega za pasom. V prikaz so Frankolovčani vključili tudi brušenje z brusom na nožni pogon. Vendar kramarski sejem ni bil namenjen izključno prikazu stare obrti. Na njem tudi tokrat ni manjkalo ponudbe domačih dobrot in izdelkov ter različnih starin, od starih erotičnih rewj in filmov, slik. slovarjev ... Sicer društvo Talon s Frankolovega kramarski sejem vsako leto obogati s predstavitvijo druge domače obrti. Tako so v preteklosti že prikazi mlačev žifa s cepci in z mlatilnico, prejo volne, ličkanje koruze, žganje apaa, pletarstvo, kovašřvo, žganjekuho in sodarstvo. BA, foto: GrupA Na krsmarskeni ujmu ja vsak nalel nekaj zase. Za zanesljivo oskrbo z elektriko Vaditelj tantsa hri Kapítler pri delu z mladimi Elektro Celje je pred dnevi v elektroenergetski sistem vključil novo 20-kilovatno razdelilno postajo v Libo-jah. Ta je nadomestila zastarelo transformatorsko postajo, ki je obratovala več kot 3S let. Naložba, vredna 400 tisoč evrov, je namenjena boljši dobavi električne energije na širšem območju Uboj, Zabu- kovice, Petrovč in dela Žalca. V razdelilno postajo so vključeni štirje 20-kilovaini daljnovodi, ki lahko služijo kol dovodni oziroma izvod-ni daljnovodi. Vgrajena sodobna stikalna oprema in zaščitna tehnika ponujata možnost napajanja iz razdelilnih transformatorskih postaj Selce. Laško in Podlog, kar bo povečalo zanesljivost dobave električne energije v primeru izpadov. V okviru tovrstnih investicij Elektro Celje trenutno izvaja podobna dela še na območju razdelilnih postaj Vransko in Podplat. Zaradi zmanjšanja investicijskega denarja bodo objekti vklju-čeni v obratovanje prihodnje leto. TT ic. M • 18. avgust 2009 m Grobovi v Mozirskem gaju Seveda na srečo ne gre za nova odkrita grobišča, kot bi mogoče kdo misilJ glede na nasiov - v Mozirskem gaju so namreč poletno razstavo namenili prikazu sodobnih trendov v zasaditvi grobov. Na ogled je kar neka) 2animi\nh predlogov» dogajanje v parku pa so kooec tedna popestrili s predstavitvijo kač. zaradi katerih je mnoge obiskovalce spreletelo kar nekaj srha. Razstava (brez kač} bo na ogled do nedelje. US Foto: TIM EINSPIELER Kmečka tržnica na vasi Ena od možnosti za oživitev vaSkega jedra je tudi posta-vitev kmečke tržnice. Tovrstnemu zgledu Številnih slovenskih mest in vasi so sledili tu-di v Novi Cerkvi, kjer je kmečka tržnica zaživela v nedeljo dopoldne. Itžnico bodo v središču kraja odslej pripravili vsako prvo soboto v mesecu med 8. in 12. uro, po potrebi pa tudi večkrat na mesec. Na tržnici bodo obiskovalci lahko kupovali dobrote in pridelke gospodinj iz Nove Cerkve ter blžnje in daljne okolice. V ponudbi bodo knih iz kmečke peči. pekovsko pecivo, potice, sezonski pridelki, gozdni sadeži, suhomesni izdelki, ocvirki, med in druge domaČe dobrote. Pri ponudbi bodo sodelovale zlasti gospodinje in KS Nova Cerkev. veseU pa bodo tudi ponudbe iz okoliških krajev. BA, foto: GrupA V Novi Cerkvi je v nedeljo zažmala bogeto obložena kmečke tržnica, ki jo bodo odslej pripravljali vsako prvo soboto v mesecu. Predčasno končana praksa v velenjski občini je začela delati četrta skupina dijakov. ki s počitniškim delom sodelujejo v projektu Čisto moje Velenje. Skupina 70 mladih bo nadaljevala čiščenje okolice na območju TrebuSe, avtobusnih postajališč, Kardeljeve ploščadi, parkirišča ob Stadionu, naselja Šalek ter barvala in čistila avtobusna postajališča v Paki. V Času letošnjih šolskih počitnic je v projektu Čisto moje Velenje počitniško delo opravilo že 220 dijakov, ki so skupaj delali približno 15 lisoč ur Trije dijaki so morali počitniško delo zaradi neprimernega vrenja končati predčasno, 15 pa jih je bilo opozorjenih. Do konca septembra bodo počitniško delo opravljale še tri skupine študentov. US VODNIK TOREIC18.8 10.00 stari grad Celje__ Poletna počitniška delav* oka z umetnico Majo Ho-óošček raziskovanje arhitekture grndi/. ûdkrîvaryeTiamimh maserialúu. izdelava tae- WOlf Î0.00 [in 15.00) Travmk pred _Domom kulture Velenje PosUnimo fotografi deiùimica v okvini Poletja na travnika pod mentorstvom Tja£eŽajc 9.00 KRiižsácaŠai^uí_ Ukovna delavnica ustvarjanje z mentorico Frasti^Hvok 10.00 Dvorec Novo Cdje POLETJE V CEUU rOKLK, IS,«. r.30^8.30 Mestna plaža: Gibajte se~v poletju; jutranja telovadba* 18.00-2Î.OO Mesma plaža in mestni park Celje: 2 minuti za zdravje; brezplačno meijenje maščobe • 19,00-20.00 Mestna plaža: večerna telovadba; z dihalnimi va-jami* 20.00 Vodni stolp; Duo Svii -koncert Barbare RajeviĆ (violina) in 'Hne Gregore (violončelo) SRKDA. 19. 8. 7.50-8.30 Mestna plaža: Gibajte se v pol^u; jutranja telovad* ba- 18.00-21.00 Mestna plaža in mestni park Celje: 2 minuti za zdravje; brezplačno merjenje maščobe* I9.DO-20.00 Mestna plaža: večerna telovadba ; z dihalnimi vajami ' 20.00 Mestna plaža: koncert Ju-pltrov^a gonga to kristalne posode* ĆCTRTt:K,2a 8. 7.30-8.30 Mestna plaža: Gibaj-tese v poletju; jutranja telovadba * 18.00-21.00 Mestna plaža in mestni park Celje: 2 minuti za zdravje; brezplačno merjenje maSčobe* 18.00 Mestna plaža: Od predmeta do 1 utke, od lulke do življenja - zaključna predstava mednarodne poleme lutkovne delavnice* 18.00 Mestni park: Joga v parku 19.00-20.00 Mestna plaža: ve-čma telovadba; z dihalnimi vajami ' 20.00 Galerija sodobne umetnch sti: Predevanja - otvoritevveC-medijske razstave Staneta Jagodica 20.00 Cuba libre: Mladí talenti - koncert CKiaroscujo začetek slikarske šole Radija Španzia (do 27, 8.) SREDA, 19.8. 1930 Atrij Velenjskega gradu Slovenski dtrarski kvartet Axrncerr iJ. festivala PreŠ-memanecitre 20.30 Galerija Velenje_ Sprava - Sporne (j}nikl/ uvoz-izvoz graftiarska deideologizad-ja in/ali koiekrivnû pozaba - multimedijska razstava Stanetaůpe^la ČETRTEK. 20. a. 15.00-17.00 Muz^ na prostem ___Rogatec_ Peka kruha v Čml kuhi* nfi in ljudska glasbila ter izdelava nunaJce etnûgrafskadenumstraàja inučnodotivljajskadeim}-mcaAvguitíím FHca 19.00 Trubarjev dom Loka pri ZkfenemMogtu_ ......X. in Xl,jjjpy odprtje razstave: Za-panŮČ. JareKarilnik. sodeluje 7Wo Kin orkester 20.00 Zdraviliàld dom Dobrna Ma levo l^ngo plesno-glasbeni nastop ar-Sentinske skupine v ckvini ImogoSIaveniae 20.30 Atrij Velenjske^ gradu Knapovska večerja pvBiùœxiKDCieâaliiieVe-lenje. režija Karli Čremik KINO PLANETTU$ Sponka 18. i» ti 6. Kiiwwilinyfi si piiifcliiitju pravica do spftflitmfr« ^B'*'*^» Smo. komedii» {18*) iS 45, ITtt, 19.45, 21.45 G'Font. docni^ijsico puttoIoviëA» 16.00.1830. 20,30 30, úorrUiňúá (usoiihittAi • podnsslovian 15,10. 27.30 Canon, kmmntlni dnm» 18 46 Hany Pattti m princ tirfn krvi tenilňsM pustDlovi&nj 16.00.10.0X21.00 íšétoé (MM 3; Z«n dnoamv. gnmnfta tonadff-áúiMiiim 3 0 17.10 Liutwnn v Bvcaloet. komi^ dnmi 16.1Q, 18.40.2050 Snubim. rofflMtiins ktCKt^ 163Û.18.S0.21.10 VM CDotB btvio. nKMfitičnt komeé^ 16.5a 1905. 2IÍ0 ZaÉ^hftSMlniyn^lia*) 16.2a 2U5 METROPOL 21.00 Svvtí J«r|iil|iiniiii. zBodthwsto voím dim Lascani bi imeli svojo glasbeno šolo Pobuda o ustanovitvi neodvisne laške glasbene šote ni nova. Jo je pa toliko glasneje v imenu civilne iniciative z več kot sto podpisi podpore na zadnji seji občinskega sveta izrazil Marjan Salobir. Vsi svetniki so pobudo podprli, tudi občina jo sprejema z odprtimi rokami, vendar za razliko od ostalih osnovnih šol o ustanovitvi ne odloča obči-na> ampak država. Ta pa odlaSa. Kot je v imenu podpisnikov civilne iniciative povedal Salobir, si v Laškem želijo enako kakovost in obseg izvajanja glasben^ pouka, kot ga imajo v Radečah. V Radečah namreč domuje glasbena šola. ki ima v LaSkem ^olj podružnico. V Laákem so prepričam, da so glede na Radeče na slabšem, saj lahko v glasbeno šolo vključijo zgolj 20 odstotkov mlade populacije (v Radečah 30 odstotkov mladih), vsako leto pa morajo zavrniti nekaj vpisanih otrok, nazadnje so jih morali odkloniti 11. Hkrati učenci v Laškem pod men- torstvom kvalitetnih pedagogov dosegajo odlične rezultate na tekmovanjih ter tudi sicer izpolnjujejo vse zahtevane pogoje za lastno šolo, saj je bilo v laško glasbeno šolo vpisanih 241 laških otrok. Salobir ob tem opozarja še na tradidjo odličnih glasbenikov laške pihalne godbe. Laški svetniki so pobudo civilne iniciative soglasno sprejeli» občina pa se je zavezala, da bo nadaljevala pogovore z ministrstvom. Pogovori s šolsldm ministrstvom, ki ima v rokah po besedah vodje oddelka za družbene dejavnosti Dimitrija Grila škarje in platno glede ustanavljanja Šole, so bili že v preteklosti, a država ni pokazala kakšne posebne naklonjenosti. LaŠčani bodo zdaj poskusili še z argumentom, da bosta občini Laško in Radeče pripadli različnim pokrajinam, io tako morda lažje uveljavljali potrebo po lastni glasbeni Šoli. PM Hftnnonikarii Primoža Ztrira so v soboto poleg učeneov pričakali tudi dnjgl IjubKeljl narodnozabavno glasbe. Sprejem za »frajtonarskega« svetovnega prvaka Minuli teden je bilo v Italiji» v mestecu Salisano, svetovno prvenstvo v igranju na diatonično harmoniko. Med številnimi tekmovalci sta izjemen uspeh dosegla dva harmonikarja iz občine Rečica ob Savinji, sicer tudi stara znanca Zlate harmonike Lju-bečna. Tako je Matija VeninŠek delil prvo mesti v kategoriji do 18 let, Primož Zvir pa je osvojil naslov absolutnega svetovnega prvaka. Hamio-nikarju iz Šentjanža so pri domači hiši v soboto pripravili nepozaben sprejem, na katerem so počastili njegov uspeh. Wmož je otroška leta preživel na Priho\n. Da ga privlačita glasba in zvok harmonike, je spoznal v družinskem krogu» saj so bili vsi strici vešči igranja na klavirsko hamioniko. Željo po resnem igranju In učenju na »frajtonarico« pa mu je spodbudil stric Jože, ki je zvok »kla-virke« zamenjal za »frajton«. Primož je tako pri svojih trinajstih dobil prvo harmoniko in začel resno in nadebudno opazovali, poslušati in posnemati svojega prvega učitelja harmonike Darka Atelška. Nato je spoznal svojega drugega učitelja Roberta Goterja, ki je njegovo znanje izpopolnil tako, da je danes že sam uspešen učitelj diato-nične harmonike. Znanja pa ni nikoli preveč, zato ga Primož skrbno pridobiva tudi od svo-j^ .največja vzornika prof. Zorana Lupin-ca. Kot učitelj mladih in mladih po srcu je Primož s svojimi pred tremi leti ustanovil Har-monikarski orkester Primoža Zvira, njegovi člani pa so s prešernimi zvoki hannoruke v soboto pozdravili svojega učitelja in mentorja. US, foto: FS Prešmentani citrarji V atriju Velenjskega gradu se bo jutri, v sredo, ob 19.30 z nastopom Slovenskega citrarskega kvarteta nadaljeval festival Preěmentane citre. Citrarskj kvartet deluje Že devet let, ustanovili pa so ga učitelji citer. Nastopa po vsej Sloveniji in v tujini, njegov repertoar pa obsega priredbe klasičnih skladb, ljudsko glasbo, narodnozabavne viže, džez in sodobno, izvirno za citre kotnponirano glasbo. Tokrat bodo v kvartetu nastopili Janja Brleč, Peter Napret, Tomaž Plahutnik in Irena Zdoišek. BS Z odprtja turističnotnfonnacijskega centre ter presetiene e-točke v Kozjem. Nastopila je Folklorna skupina Koqe. V Kozjem odprli TIC V Kozjem so v soboto uradno odprli turističnoin-formacijski center, kjer bodo nudili obiskovalcem občine različne Iniormacije. TIC je v starem trSkem je-dni Kozjega» kjer je občina v sosednjem prostoru obenem uredila preseljeno javno e-točko. Javno e-točko imajo v kraju že približno tri leta ter je dobro obiskana. Novi pridobitvi je slovesno odpri župan Kozjega Andrej Kocman, blagoslov je opravil župnik Niko Marovt, v kulturnem programupaje nastopila folklorna skupina Kozje. Ob tej priložnosti so prav tako predstavili nov turistični vodnik po krajih občine Kozje, ki ga je napisal publicist Drago Medved ter izdala občina. Vodnik v nakladi pet tisoč izvodov je izšel dan pred prireditvijo. Po končanem odprtju so na dvorišču Kroilnovega mlina, kjer je na ogled razstava o razbojniku Guzaju» premiemo uprizorili kratko igro z na- slovom Kako je Guzaj prišel do zlate ure, kjer sta nastopila Slavko Toplišek in Marjan Marinâek. Dogodek je pripravilo Turistično društvo Kozje, občina pa je prav tako poskrbela za Kozjansko tržnico z različnimi pridelki in izdelki, ki je bila na glavnem trgu. V Kozjem je 15. avgust župnijski praznik, zato so ponuíM obiskovalcem še možnost obiska maše v župnijski cerkvi Marije Vnebov-zete. BJ Zoisovi štipendisti pred domom na Šmohorju Zoisovi štipendisti na Šmohorju Na Smohorju je do 20. avgusta, ko pripravljajo tudi zaključno prireditev, že 14. tabor za Zoisove štipendiste. Udeležuje se ga 25 štipendistov iz vse Slovenije, ki jih vodi pet mentorjev. Zanje so pripravili 6 delavnic, ki so jih združili v tri sklope, in sicer ekologi in biologi, zgodovinarji in turisti ter astronomi in novinarji. Rdeča nič tokratnega tabora je ekologija. SB winiw.novitediiik.coiii 8 hoví tednik Graška Gora v jurišu polk in valčkov Lepá in sončna avgustovska nedelja je na GraJko Goro znova privabila veliko obi-skovalcev. ki so več ur uži' vali na 34. mednarodnem festivalu narodnozabavne glasbe Graška Gora poje in igra. Kulturno društro Graška Gora s predsednikom Dragom Plazlom se je znova potrudilo. da so se tako obiskovalci kot nastopajoči in vsi ostali dobro počutili ob poslušanju 16 domačih In petih tujih ansamblov. Vsak se je predstavil z dvema novima melodijama, pri čemer s po eno tudi na festivalski plošči. Strokovna komisija - Brigita Vrhovnik, Helmut Freydl, Alen Ojcinger» Robert Zupan in Dušan Krajne - je podelila dva bronasta pa-stirčka (Ruševec,Jurčki), 11 srebrnih (Die Lustigen FQnf, Spomini, Ansambel bratov Avbreht, Ansambel Simona Gajška, Die Uncerkâriner» Zdomarji, Minutka, Čep on, Biseri, Helena i Dečki z Bregov in Ribniški pušeljc) in osem zlatih (Die L^nzinger, Napěv, Štajerski baroni, Do-načka, Die Ugisler, Kvintet Hey, Šestica in Veritas). Nagrado za najboljši aranžma je dobil Marijan Herceg (Štajerski baroni), za najboljšo melodijo Avgust Skaza (Napev), za debitanta in najboljši trio ansambel Donačka in za najboljšo vokalno izvedbo Veritas. Nagrade za besedila so dobili: L Franc Ankerst, 2. Majda Rebemik in 3. Ivan Sivec. Nagrado občinstva je ob številčno močni in bučni podpori navijačev dobil ansambel Napev iz Slovenj Grad- ca, 2. je bil Ansambel bratov Avbreht in 3. Zdomarji. Absolutni zmagovalec letošnjega festivala Graška Gora poje in igra pa je ansambel Štajerski l>aroni, ki bo tako 11- oktobra nastopil na Av-senikovem abonmaju poikin valčkoy v Štora h, kjer se bodo predstavili vsi zmagovalci letošnjih slovenskih festivalov. Med festivalom sta ansambla Šestica in Bum zaigrala polko in valček, ki sta bila (zbrana na razpisu ob jubileju, 50 let mesta Velenje, ki ga je razpisal župan Srečko Meh, Po festivalu je zbrano občinstvo navdušil An-smabe) Lojzeta Slaka. Tudi letoSnji festival na Graški Gori je uspel, Čeprav sta nerazumljiva skoraj debelo uro zamude na začetku festivala ter predolgo ča- Zlatega pastirčka ter nagradi za najboljši ùlo in najboljšega ddbrtanta Je dobil obetajoč ansambel Donačka iz Rogatca. kanje na objavo rezultatov. Prav gotovo pa organizatorji na Graški Gori uspešno orjejo zahtevno festivalsko pot In edini prav vsako leto postrežejo vsaj z eno kvalitetno izboljšavo. To je velika prednost, ki jo pri ostalih or- ganizatorjih - žal - pogrešamo. TONE VRABL Foto: MARKO NOVAK Grtga, Toni, Elica. Franci in Andrej na predstavitvi zgoščenke všmihelu nad Mozirjam. Drugi »če« Ansambla Golte V poznih petkovih urah so člani Ansambla Golte z gosti končali predstavitev Dove zgoščenke z naslovom Če te luna nosi, naslovna >viža« pa je tudi slovenska polka 2009. V Šmlhelu nad Mozirjem, kjer so »goltejevd« začeli igrati, se je zbralo več kot tisoč ljudi, ki so z zanimanjem pospremili imenitno pripravljeno predstavitev pod taktirko Francija Podbrežnika. T^o so poleg glasbene poti spoznali tudi nekaj utrinkov iz življenja treh mladih Zgomjesavinjčanov, ki so globoko zakorakali v svet glasbe. Začetki skupine segajo v teto 2002, ko sta brata Andrej in Gregor Rak na srečanju godcev spoznala Tonija Drobe-ža. Začeli so vaditi in igrati na raznih zabavah, z vestnim delom in s predvsem veliko dobre volje pa so prišli tudi prvi uspehi. PoIm številnih uspelih nastopov na različnih festivalih so predlani izdali prvi skupen projekt Če je ljubezen greh, ki so ga ljudje izjemno dobro sprejeli. Nadgradnja je v petek predstavljena zgoščenka Če te luna nosi, pri njeni predstavitvi pa so sodelovali Ansambel Zupan, Vesele Štajerke in Karli Gradišnik. Predstavitve so se poleg številnih dnigih udeležili tudi predstavniki Kluba ljubiteljev Vrtiljaka polk in valčkov Radia Celje z neumorno Elico Santl na čelu. ki je mladim glasbenikom podarila izvirno darilo. Ansambel Golte zdaj čaka promocija zgoščenke, kot pa je povedal Andrej Rak. poletnih večerov, na katerih boste lahko prisluhnili njihovi glasbi, še zdaleč ni konec. US Praznik na Ptuju V pelek in soboto bo Ptuj v znamenju ji^ileja, 40. ptujskega festivala narodnozabavne glasbe v oi^anizadji dru^ Radio-lbdnik I^j in Agencije Geržina Videoton Maribor. Na Pmju so pred natančno 40. leti koi prvi v Sloveniji organizirali festival domaČe glasbe, pri Čemer je danes že sedem podobnih festivalov, medtem ko je še veliko dru^ tekmovai-mh ali netekmovahiih prireditev in srečanj. V primeru lepega vremena bosta letošnja festivalska večera na imenitnem dvorišču minoritskega samostana. V pelek bo nastopilo 11 ansamblov s po dvema novima skladbama. Med nagradami so najpomembnejše zlati orfej za najboljši kvintet in druge zasedbe ter Kořenová plaketa za petje. »Svojo« melodijo bo izbralo občinstvo na prireditvi, za dobitnika posebne nagrade pa bodo glasovali tudi televizijski gledalci in radijski poslušalci. Letos bodo sodelovali ansambli Roka Žlindre, Vrt> Bratje Gašperič. Pajdaši. Malibu in Mirko Šlibar, Modri val, Zdomarji, Donačka, Fantje z vasi, Gorski cvet in Iskrice. V revijalnem delu bo nastopil ansambel Štajerskih 7. V soboto pa bo oi^anizator pripravil Večer spominov, na katerem se bodo predstavili mnogi starejši in mdi mlajši izvajalci najboljših ptujskih melodij. To bo večer ptujske festivalske nostal^je, ki je bila včasih v drugačnem in prijetnejšem vzdušju, kot je zadnja leta, ko se vsem nekam mudi. V glasbenem programu bo še posebej zanimiv nastop treh veteranov -ansamblov Vikija Ašiča iz Celja, Francija Zemeta iz Vojnika in Franca Korbeija s prijatelji in StiSkim kvartetom iz Ljubljane, ki se jim bodo pridružili ansambli Novi spomini, Spev, Prerod, Štajerski baroni. Vrt, Ekan in Edvin Fliser, Vitezi Celjski, Zr^ka pomlad, Rosa, Trim in Štrk. IzšU bosta tudi dve festivalski plošči, pri ČCToer bodo ljubitelji domače glasbe še posebej radi segli po Večeru spominov z 21 izvajalci in s ptujsko ^asbeno smetano. TV ^BobKa PREIZKUSITE PRVI IN EDINI BOBKARTV HOTEL CELJSKA REPORTAŽA Tudi za ljubezen je bilo dovolj časa in prostora... Ple$a ni manjkalo. »Kovinarskacc zabava »vžgalac« Tri dni vrhunske zabave za metalce na Paranoid open air festivalu na Ljubečnl Avtopoligon Dubečna je bU kar tri dni v znamenju metalne glasbe oziroma 1. Paranoid open air festivala. Več kot 30 nastopajočiii skupin z vsega sveta je dodobra potešilo tovrstne glasbe željno občinstvo, ki je prostor za kampiranje in festivalsko prizorišče napolnilo do zadnjega kotička. Prišli so mladi privrženci te glasbe iz vse Slovenije in tudi iz tujine. Biú »metalec« ne pomeni le privrženosti tej osnovni glasbeni zvrsti» ki se »predalčka« še v skoraj deset podzvrsti. Gre pravzaprav za način oblačenja, življenja in sproščanja na povsem svojevrsten naûn - usnje, latuji, kovinske ogrlice, ples, »čupanje«, motorji... in še marsikaj. Paranoid open air na LjubeČni je izpolnil pričakovanja tako ostre, glasne, »žagajoče« ^be željnih privržencev kot mdi ostala pričakovanja. Strpnost, želja po zabavi in zgolj zabavi, druženje - vse je bilo po pričakovanjih. In tudi silno strpni sosedje (pa tudi velik del okolice» ki je vse do mesmega središča vsak večer do enih zjutraj hočeš nočeš spoz-ruvala metal glasbo] so festival preživeli. Sicer malo manj naspaní kot običajno, a brez hudih zamer. BRST, foto: GrupA H metalcem spada tutfi asto posebna oprema - kot ta nabojnBt, na primer. Iroken na glavi • irakaza na čeladi Ko zahrumi »kovinarska^ --it. 64-18. avgust 2009 - » je odziv takojšen • »čupanja«. 10 ŘTAZA novi tednik Konee tedna naj bi se začelo pravo obiranje. Vendr sa bodo namesto pesmi »obrnvtuc tudi na savinjekrh hmeljiićih bolj slišali stroji. Prve kobule že v škafih Brez »Štangafievu tudi pri prikazu ni Šlo. V preteklosti se je v sa-viDjskih hmeljiščih delopo-navadi končaio, ko je sonce zaldjučilo dnevni sprehod po nebesnem svodu. V petek» ko so pred Domom II. slovenskega tabora v Žalcu pripravili prikaz obiranja hmelja po starem, pa so v poznih popoldanskih urah šele začeli delati. Kaj hočemo» tudi savinjskih hmeljišč se je, ne le časovno. dotaknil hiter napredek. S skupnimi močmi, tudi ob pomoči precejšnjega števila znanih obrazov in domačinov, so na hitro obrali hmelj v simboličnem nasadu. Nekateri so sicer malce zlobno ugotavljali, da so hmeljišču manjkali »motka. Štupa in Špric«, toda za vzorec, ki bo zasedel Častno mesto v jeseni odprtem Ekomuzeju hmelj arstva in pivovaistva Slovenije. bo nabranih zelenihko-bul že dovolj. Sicer so tudi na dogajanje v Žalcu prišle »obiravke«, v podobi mladih iz Društva podeleželske mladine Spodnje Savinjske doline. od blizu in daleč. Obiranje je veljalo za težavno delo, zalo so bili v večernih urah âe toliko bolj potrebni sprostitve. Sicer na tovrstnih prikazih velikokrat povedo, kaj vse se je dogajalo na ko- 0 nekdanji idili ter ponosu Savinjôanov na zeleno zlato so govorili župan Lojze Posedal, stareiina Oto Špom in princesa Klara Četi na. Tudi nekaj zaposlenih iz žalske občinske uprave je pridno polnilo škafe. zolcih. kjer so prenočevale »obiravke«, fantje» »ledik« ali oženjeoi, pa so »lezli« na nočne obiske. Veijeino tudi to dogajanje sodi v pretekli čas, ko je bilo več druženja, čeprav slednjega v petek v Žalcu res ni manjkalo. Prikaz obiranja so rudi tokrat prikazali v opomin in spomin mladim generacijam, da je lahko vsak utrgal in po-duhal to zeleno in grenko rožo. na katero so v Savinjski dolini tako izjemno ponosni. Med Številne »obiravce« so se mešali hmeljarski starešine v prekrasnih uniformaii. ki. to že moramo omeniti, niso pretirano hiteli pri delu. Zato pa. kot je poudaril žalski župan Lojze Posedel, dostojno predstavljajo dolino vsem gostom. TakSna bo tudi naloga letošnjega starešinskega para> Ota Sporna in princese Klare Četina. Prikaz naj bi, kako drugače, končali s hmeljarsko malico, torej s toplimi »murkami« in z zabe-Ijenim fižolom, vendar se je na krožnikih znašla drugačna kombinacija. A nič zato, tudi trgovec hmelja iz bivše »jug^ je v prikazu kupčeva-njâ in mešetarjenja iz Žalca odšel praznih rok. URSiCA SELIŠNIK Fotor TONE TAVČAR Z obiranjem hmelja po starem so začeli sklop prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga v Žalcu slavijo 6. septembra. I^di letos bodo dogajanje končali s Hmeljarskim likofom. Maricovicnr Jane^ rQiennadanmage>obpofnoa m ÍL 64 - IS. avgust a009 novi tednik 11 Na moć moških, pri žaganju hloda je bila odločilna moč žanske. Tesneje kot je objele hlod, hitrejša sta bila tekmovalca. Kosa, grablje in »rančarskicf klobuk Tudi klasična molža na kmetijah ni vec. A oeitno fan^e se znajo iz vimen stisniti mleko. Vsaj pri improviziranih kravah. Kako je, Če kmet delo ob stran postavi? Usede se na traktor» ki ga je poprej zloščil, hkrati »pobaše« še koso in grablje ter jo mahne na Dobrovo - aa tradicionalni Kmečki praznik, ki se je zdaj že tretje leto z^Čel z blagoslovom traktorjev. In zakaj vzame še orodje In po novem tudi treo* dovski »rančarski« klobuk? Koso in grablje potrebuje za tekmovanje v »klasični disciplini« kmečkih iger • hitrostni košnji in grabljenju trave. Ameriški klobuk pa je očitno modna muha tudi slovenskih kmetij. Vsaka ped zemlje na nekdaj Crepinškovi domačiji je bila v nedeljo večkrat poteptana. Kmečki praznik si je letos želelo ogledati Še več ljudi kot prejšnja leta, ko so jih naSteli že okoli 1500. A ne le kmetje-prireditev vsako leto obiščejo tudi »običajni« radovedneži. »Veliko ljudi pride iz Celja in okolice» letos so celo prišli iz bolj oddaljenih krajev. Mislim, da jih je bilo letos več kot dva tisoč. Ravno zaradi tistih, ki niso s kme- tij. pripravljamo kmečke igre. Da vidijo, kaj se na kmetijah dela. Radi bi pripravili tudi razstavo živali, a je žal s tem stroškov in bi-rokracîfé preve軫 pravi predsednik Gove-dorejskega društva Celje Marjan 'Rimšek. Edine živali, ki so jih obiskovalci lahko videli, so zato bile tiste, ki so bile »glavne nagrade« v srečelovu ali so se znašle na krožniku. Resnici na ljubo je treba dodati, da se kmečkih iger skorajda bolj od ostalih veselijo kmetje. Tekmovanje je pravi izziv. Že zato, ker ne veš, kaj bodo poleg U'adicionakie košnje in grabljenja organizatoqi še potuhtali. Tokrat so morali tako z žago amerikanko (aha, pa smo spet pri Ameriki) čim hitreje preža-gati hlod, nato pa znova v čim krajšem času pomolsti umetno kravo. Najbolje so se letos odrezali Šentjurčani, saj so odnesli prvo iû drugo mesto, na tretje se je uvrstila ekipa iz Otemne. Lovorika najboljšega kosca pa je tudi tokrat kot skorajda vsa leta prej šla domačinu Branku VidenŠku. Če ga pri hitrosti kdo lahko prekosi, ga pri natančnosti košnje zagotovo ne. ROZMARI PETEK Foto: TÍM EINSPIELER »Kjo je zdaj moja bH^e-eska...» Edino 90ved0. ki so ga (Skovala laMio videli, je bilo videti takole... So pa laMto i malo smce domov odResfi pettfnčhe, pujske, ovco, zajčke, Id so bfli poleg 7-dnevnft poâtrie ii umetnege gni^a çfme na^de srecelova. Prireditev so že tre^ loto upiKod zaceli z blagoslovom traktorjev, ponosom slovenskih kmetij, it. M10. avgust 2009 - Ziztegnjenodasnleoje SIsviŠa Dvorančič natančno poslal žogo vnovogoríškDmreřo.SQ-fBtní Krčanja podpisal enoletno pogodbo. Položaj za oba izvrsten CM Celje znižal zaostanek za vodilnima - Rudar po remiju v derbiju ostal na vrhu - V soboto spopad obeh Ob jezeru 'Hidi 5. krog prve slovenske nogometne lige )e mini] imenitno za oba kluba s Celjskega. Velenjski Rudar je v derbiju na Bonlřiki iztr-žil točko in ostal na Čelu prvoligaške karavane. V Areni Petrol je predvsem v prvem polčasu s streli prevladovala Gorica, a so na srečo zaključevali preko vrat ali v celjskem bloku, kjer je bie-siel Milan Ande I ko vi č. Izjema je bil OsterČev poskus, ko se je izkazal domaČi kapetan. vratar Amel MujČino* Vič. Zadnjič MIK CM Celje Toda do odmora so najre-sneje vendarle za pretili Celjani, G obče ve ostre podaje pa z neposredne bližine Da-rijo Bilčan ni uspel preusmeriti V mrežo. V 38. minuti je neugoden předložek s prostega strela Sebastjana Gobca v lastno mrežo preusmeril Admir Kršič, v 69. minuti pa je tretjo zaporedno celjsko zmago potrdil Slavi-ša Dvorančič z diagonalnim strelom s 14 metrov, ko ga je zaposlil Marijo Močič. Tudi v 2. polčasu so bili gostje sila nespretni, tudi iz zelo ugodnih položajev, KrŠiČu pa 50 po močnem strelu z razdalje zaploskali celo domači gledalci. V soboto se je iztekel odpovedni rok pokrovitelja MlK-a, tekmovalno ime NK Celje je zdaj CM Celje. Po dveh tekmah ostaja brez prejetega gola doma. Na celjski klopi je sedel trener Damjan Romiti: »MaSi igralci si zaslužijo čestitke, saj so pridno garali. Gostje so resnično dobro igrali, takoj so prevzeli pobudo, kar je bila sicer naša namera. Po prvi polovici 1. polčasa smo se otresli pritiska in postajali nevarnejši. V nadaljevanju smo se uspešno branili proti čvrsti Gorici, ki jI je sreča obrnila hrbet- Mi smo bili nagrajeni za disciplinirano in požrtvovalno igro. Še enkrat smo slabše igrali doma, spet ob popolnem izkupičku.« V soboto bodo Celjani igrali v Velenju. »To ne bo ie lokalni, temveč derbi lige, za vrh lestvice. Spoštujemo velenjsko ekipo. Upam, da bomo prikazali svoj pravi obraz,« jezaključil objektivni Romih. Gobec »drgne maksima I nodrgnem mak-simalnof. Naši mladi igralci imajo potencial. Sezona bo Še zelo dolga.« Med najboljšimi v celjskem moštvu je bil tudi Saša Bakarič: »Gorica je igrala, mi smo se uspešno branili in dosegli dva gola. Bilo je zahtevno ustavljati bivšega reprezentančnega napadalca Os terca in novopečen ega Vefikonjo. Hvala bogu, da se je ugodno izteklo. Moramo bolj razviti svojo igro. Gorica je zelo uigrana, naša nova postava pa še ne v popolni meri.« Bakarič je zelo dobro začel prejšnjo sezono, potem pa je bil nepričakovano odrinjen. »Tudi meni se je zdelo, da mi gre dobro, toda po prihodu Argentince v je trener Siojanovič menil, da je zame bolje, če se kalim pri Šentjurju. Letos sem pridno treniral, dobil priložnost in mislim, da sem popolnoma upravičil zaupanje. Z novim trenerjem Duričičem sva imela daljši pogovor glede moje nove zadolžitve, Zdaj sem bočni branilec, prej sem bil stranski ve-zist, kar mi je bilo bolj vSeČ. Bom pač igral v obrambni vrsti.« TUdi proti Rudarju. »Z borbenostjo kot proti Gorici in igro kot proti Interb-locku se lahko kosamo z Velenjčani, ki bodo skušali zadržati prvo mesto, kamor trenutno tudi sodijo.« De Moraes ohranil vodstvo Velenjčani nadaljujejo uspešen niz. Kljub temu, da so bili v derbiju dvakrat v re-zultaiskem zaostanku, so se veselili velike točke. Po petih krogih so zaradi boljše razlike ostali na prvem mestu. Trener Marijan Pušnik je bil zelo vesel: »Čestitke gredo mojim fantom, ki so po izjemni vročini prikazali zelo dobro igro, veliko željo, borbenost, agresivnost in tudi moralo, kajti ko so dvakrat zaostajali, so uspevah izenačiti. Res smo zelo dobro štartali in obeti za naprej so dobri.« Vremenski pogoji so bili katastrofalni. »V senci je bilo že 31 stopinj Celzija. na soncu še veliko, ve- Največji u mamice d sinov Martína Ratej iz Loč, članica atletskega kiuba Sentjui kopja na svetovnem prvenstvu v Berlinu. Odločilni boji se bodo začeti drevi ob 19.25. V kvalííit Marcela in petletnega Matica s 63,42 m krepko pre&e^ kv in se s skupno uetjim izidom med vsemi tekmovalkami z letna "Ratejeva je svoje kopje v prvi seriji vrgla slabo, potem ] ponujali organizatorji. Letelo je skoraj do njenega državne manj. Martina je nato ugotovila, da je bila na nemškem letnico njenega rojstva... Član AK Velenje Boštjan Buč je SP zaključil v predtel zaprekami, dosegel pa je skupno 28. čas (8:40,56). liko več. Začetek tekme ob 17. uri nikakor ni primeren termin. Tekme v poletnem času bi se morale v Kopru igrali pozno zvečer, toda tam na žalost nimajo žarometov. Za oba tekmeca so pogoji Miha Golob (lavo) je motor vodllne9a moštva. enaki, a že gledalcem je težko sedeti na vročini, kaj šele leči igralcem.« Koprčani so povedli z golom Mitje Bruica, izenačujoči zadetek pa je v 26. minuli po Omladičevem samostojnem prodoru v kazenski prostor dosegel Luka Prašni-kar. Najlepšo priložnost je zapravil Lo Duca, ki se je sam znašel iz oči v oči z vratarjem Suhonjičem. V začetku 2. polčasa so bili zopeij nevarnejši gostitelji, ki so se! v 52. minuti veselili novega vodstva, spet je zadel Brulc.; Četudi so Velenjčani Se drugič zaostajali, se niso predali. Srečno roko je tokrat imel Pušnik, saj je v igro poslal Renata De Moraesa, ki je v 85. minuti na veselje soigralcev in navijačev z natančnim strelom z glavo rezultat izenačil. »Naši fantje so več tekli, Koprčani pa so na krilih Pavlina dobro ogrožali naša; vrata. Vesel sem, da ni poškodovanih in kaznovanih igralcev, zaradi tega trije ali štirje ostaJi ne dobijo prilož nosti. Žal mi jih je, a to po« trjuje, da imamo zdravo kon« kurenco.^ V soboto se Ob jezeru obe ta spektakei. »Zelo spoštu« jem kolega Duričiča, ki z de lom vedno pusti globoke korenine. Zelo dobro je pripravil celjsko moštvo in kljub vsem pretetóim težavam jť le tri točke za nami. V prejš- > je uvrstila v finale meu iâh je mamica šestletnega ikacijsko normo (62,00 m) šljivo uvrstila v finaJe. 27-'zela v roke orodje, ki so ga rekorda, k dva centimetra iju Številka 81, ki pomeni )vanju teka na 3.000 m z dš Foio: SHERPA ^ji sezoni je bilo do zadnjega kroga pred nami. Igramo 5orna in verjamem, da lah-.0 ob dobri igri zmagamo,« s zaključil Pučnik. DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: G nip A Rudar (4-3-5): Savić -lesenlčnik. Cipot, Sulej' m a novi č. Dedič - Toli mir, Koisi, Golob - Omladič. Lo Duca, Prašnikar. Igrali so Iše Grbič, Mešić, De Mo-raes. LESTVICA 1.SNL mm iuikakoka 3.MIKCMC&JE 4. maribor 5.HfTG0riK:A iivtirblock 7.0umpuai-2i b. nafta 5 4 1 O 10: 3 13 S 4 1 O 10: S 13 5 3 11 $302 S 2 O 3 5 12 2 S 2 O 3 5 113 9.L^0DDRAVA S O 2 3 7: 4 tO 7; 4 9 7:7 6 6: S S 5; 6 4 5:10 2 O.DOMŽAii 5 0 2 3 5:13 2 MIK CM Celje (4-4-23: MujčiDovič • Kačičnik, 3jelkanović, Anđelko vlč, Eakaríč - Štraus, Gobec, Urbanč> Horvat - Biáčan, Dvorančič. Igrali so èe Mo-čič. Rep, Oparen o vić. Po Štirih letih se je vrnil Ručigaj v košarkarskem klubu Šentjur, kjer so se na novo sezono začeli pripravljati minuli teden, počasi sestavljajo ekipo. Enoletno sodelovanje je s podpisom pogodbe potrdil Blaž RuČigaj. Čeprav v dvorani HruŠevec trenira Se vedno nepopolna zasedba» priprave potekajo po načrtu. Po podpisu pogodbe s 25-letnim Teom Šimovićem je ekipo okrepil še Blaž Ručigaj, ki je imel šentjurski dres oblečen že pred štirimi leti, ko je Aipos dosegel največji uspeh v zgodovini kluba, 6. mesto v državnem prvenstvu. Ručigaj je minulo sezono igral v Trbovljah pri Rudarju, kjer jevpovprečju dosegal 13 točk na tekmo in imel nekaj več kot 5 skokov, še pred tem pa je igral v Kopru in Šoštanju. 30-letru Braslovčan je bil v kvalifikacijah Rudarja za vstop v ligo najboljših eden ključnih igralcev. Trener Šentjurja Damjan Novakovič pravi, da gre za izkušenega igralca: »RuČigaj ima za seboj bogato kariero in z njim si bo naša ekipa prav gotovo lahko pomagala, še posebej zato, ker so nas po koncu sezone zapustili igralci, ki so sestavljali jedro ekipe.« Na preizkusu je še vedno 21-letni srbski igralec Bojan Petrovič, ki Še ni prepričal Novakoviča: za mladega igralca, ki je sicer perspektiven, a bo moral odigrati še kakšno tekmo. Nato Blaž Ručigaj (na sliki v Elaktrinsni dresu) je preteklo sezono Rudarju pomagal do ponovnega nastona v 1. SKL do 19 letih, Bo lahko oorn^ual tudi SantjuTju, da se letos uvrsti vligo za prvaka? se bomo lažje odločili.« Treningov v Hruševcu pa se udeležujejo tudi Ivica Jurko vič, Fuad Memčič» Sandi Cebular in zdaj še Andrej Maček. V moštvu je spet Američan Marcus Crenshaw. Ali se bo Čebular vrnil v matič- v boju za medalje Slovenska mladinska rokometna reprezentanca je z uvrstitvijo v poliin^e svetovnega prvenstva v B^ptu izpolnila cilj. Zelja ostaja odličje. Včeraj se je za finale borila z Nemčijo. V 2. krogu drugega dela je v Kairu premagala Češko s 37:34. To je biJa njena že sedma zmaga na sedmi tekmi, ko je Celjan David Razgor dosegel devet golov. Sledil je še obračun z Dansko za prvo mesto v skupini in za boljše izhodišče v polfinalu SP. Naši fantje so izgubili s 30:25 in se izognili gostiteljem, ki imajo podporo dvajsettlsočglave množice. Varovanci Slavka Iveziča bodo finalno ali tekmo za tretje mesto odigrali jutri. DŠ Foto: Grup A ni klub? »Sandi trenira z nami in ne vem, kje bo nadaljeval kariero. Čaka na najboljšo ponudbo morebitnega delodajalca, ki se bo naj-verjeteje pojavila v prihodnjih dneh,« pravi Novakovič. Velik pečat v šentjurskem dresu je pred leti pustil Andrej Maček, ki se je preteklo sezono neuspešno preizkuša] v ljubljanskem Geopli-nu Slovanu, saj se je po 14 odigranih tekmah poškodoval. Po mesecih rehabilitacije se počasi bliža njegova vrnitev na igrišče. Zdravniški pregled bo imel v začetku oktobra in šele takrat bo znano, ali mu bodo zdravniki prižgali zeleno luč za vrnitev na parket. Zanimivo pa je, da )e Maček prost igralec, kar še poveča ugibanja za njegovo vrnitev v Šentjur. Do začetka državnega prvenstva, ko se bo Alpos 10. oktobra udaril s Hopsi, se bodo Šentjurčani pripravljali tudi na tradicionalni lokaciji v Kozjem. Tja se bodo odpravili zadnji teden tega meseca. MOJCA KNEZ PANORAMA NOGOMET 1. SL. 5. krog: CM Celje -Gorica 2:0 (1:0]; Kršič (38 -ag). Dvorančič (69], Koper -Rudar2:2 (1:1); Brulc (14. 52); Prašnikar (26), De Mo-raes (85), Olimpija - Nafta 2:0, Drava - Interblock 1:1, Domžale - Maribor 1:3. 2. SL, 2. krog: Šentjur-Livar (2:2); Gašperšič (?], Popovič (32), Bezjak (64); Cankar (36), Slomšek (40), Andrijevič (75), Bela krajina - Dravinja 1:0 (1:0); Bar-borič (37). Vrstni red: Mura. Primorje, Bela krajina 6, Aluminij, Dravinja, Šenčur 3, Šentjur, Livar 1, Krško, Triglav 0. 3. SL - vzhod, 1. krog: Kovinar Štore - Vertej 4:1 (30) ; Drobne (13, 40), Perpar (30). Baler (78 - ag), Mons C/ûu namenjenih delavcem, ki so množičneje prihajali na delo v novo nasta-joče tovarne celjskega industrijska bazena- Največ poslopij std zgradila v tistem času največja slovenska gradbenika v mestu, Vinko Kukovec in Ferdinand Gologranc. Prvi je na tem območju gradil 13 stanovanjskih hiS, druç Cri- Kukovec je na tem območju zradil tudi veliko poslovno^ianovanj-sko stavbo, ki jo je kupil podjetnik Confident!. Ker se je naselje Zavodna v glavnem razvijalo ob danaSnji Teharski cesti, torej ob poti, ki je vodila iz Celja proti Šentjurju in Šmarju, je skozi čas nastala mdi vr- sta gostinskih objektov. Naj med njimi omenimo že imenovan Zeleni uavnik. Grajsko klet ter Mimikovo in Confiden-djevo gostilno. Pri odcepu v Selce in kjer ena od poti vodi tudi na mesto pokopališče. pa sta bila postavljena t. i. Zeleni dvor in na mestu danaSnj e trgovine tudi znameniti Cypplov maroí. V času med obema vojnama so na tem območju izkopali tudi manjšo jamo za ribnik, iz kater^ so okoliški gostilničaiji pozimi lomili led in ga nato v za to pripravljenih ledenicah shranjevali za hlajenje pijače v poletnih mesecih. V čaki med okupacijo je bila v Zavodni z^je-na tudi tovarna perila, kasn^-ši Tbper. Po vojni je Zavodna doživela precej sprememb v sami veduti- Potem ko so med leti 1957 in 1967 z regulacijo skušali ukrotiti reko Voglajno, so naselje leta 1964 spojili z mestom Celje. Prihodnji teden bomo v lej rubriki pojasnili poimenovanje Še enega celjskega naselja - Ostrožnega. Foto: TIM EÎNSPIELER Zgodbo o zgodovini celjska primestnega naselja Za-vodnje je za c^javo zapisal mag. Branko Goropevšek. Zvodno je daties rBZtreseno nasaljs v nekakšnam podaljšku Zagrada. V Galeriji Plevnik - Kronkowska razstavljata Matsj Čapin in Tatjana Kotnik. V iskanju drugačnih pravljic V Galeriji Plevnik - Kronkowska na ogled slike Mateja Cepina in fotografije Tatjane Kotnik »Do you want to know what I really think?« (Želite vedeti, kaj res mislim?) -takšen je naslov razstave, ki sta jo t Galeriji Plevnik' Kronkowska v Razlagovi ulici v Ceiju v petek odpria ûuàuâ celjska umetnika, slikar Matej Cepin In fotografinja Tatjana Kotnik. Čepin, letnik 1977, je letos že razstavljal v Ljutomeru, pri čemer je celjska razstava, kot pravi sam, nadgradnja ljutomerske. »In tudi naslednja razstava bo nadgradnja te,« obljublja Čepin. Kotnikova dodaja, da je do sodelovanja s Cepinom prišlo po naključju. »Smo družinski prijatelji in ko si je ogledoval moje fotografije, me je povabil k sodelovanju, saj fotografije lepo dopolnjujejo, njegovo osnovno zgodbo»« je povedala mlada fotografinja. Na razstavi so olja iz zadnjega obdobja Čepinovega ustvarjanja, ko je. kot je povedal umetnostni zgodovinar in lastnik galerije Matija Plevnik, šel po poti domišljijska sveta Alice v čudežni deželi. »Gre za večme-dijsko postavitev, za kombinacijo klasičnega slikarstva, fotografije in vldea^ za kombi- nacijo otroSke naivnosti in dojemanje realnosti ter imaginarnosti,« pravi Plevnik. In zakaj Čepin sodeluje s Kotnikovo? »Tudi sam ne vem, zakaj skupen projekt. Do njega-je prišlo bolj po naključju. Mogoče neka daljna sorodnost mojih del z njenimi fotografijami,« je povedal Čepin. Rdeča nit Cepinovlh slik so domi§ljijslâ prizori na platnih, kijih razbija z žeblji. »Kar nekaj žebljev sem porabil in še jih bom zabijal. Pribil sem jih na platno in povedal, da je življenje kruto. Pravljice znajo biti tudi malo drugačne, niso vedno srečne»« pojasnjuje avtor, ki za prihodnost napoveduje še nadaljnje ustvarjanje v začrtani smeri. Pa se je s tem že dokončno tudi stilno opredelil? »Človek se stalno iSče, po duSi sem raziskovalec. Veliko sem v naravi in opazujem, enako počnem v mestu. To, kar ustvarjam, je pač nekakšen odraz časa in mojih opazovanj,« pravi Cepin. Razstava v Galeriji Plevnik - Kronkowska bo na ogled do 28. avgusta. BRANKO STAMRJČlC Foto: GrupA Spome(j)niki in Sprava Več kot le poigravanje z uveljavljenimi in s pozabljenimi spomeniki v Galeriji Velenje bodo jutri ob 20.SO odprli večmedij-sko razstavo vse prodomejšega domaČega umetnika Staneta Spegla. Gre za predstavitev njegovih dveh projektov - že lani videnega io zdaj nadaljevanega Sporne (j) niki in za projekt Sprava. Pri projektu Sprava gre, pravi Špegel, za graûtarsko deideologizacijo in/ali kolektivno pozabo, yflo bo zadnje dejanje te kritične, (a)social-nein(a)poMčne parodije naše novejše zgodovine, sedanjosti in najbrž tudi bližnje prihodnosti, ki opozarja na (ne)smi5el maščevanja oziroma sprave in razkriva moč medijske manipulacije. Sprava je danes namreč bolj kot kaj drugega politična tema v službi dnevne politike in je namenjena nabiranju političnih točk,« pravi Spegel. Prvi teden razstave bodo zbrane skulpture, ki so kot multimedijska inštalacija obredle kar nekaj slovenskih razstavišč. na ogled v svoji »naravni« podobi. Že rahlo načete in utrujene od dolgoletnega spravljanja jih bodo nato z barvno preobrazbo poizkušali »spravit!« grafitai)i» ki bodo gostovali na festivalu mladih kultur Kunigunda. Če tudi ti ne bodo uspeli, bodo skulpture ob koncu razstave oa avk-ciji najprej v odkup ali posvojitev ponujene sprave res željnim, neprodane pa bodo obredno sežgaii in jih tako dokončno dali v pozabo. Projekt Spome(j)niki je Spegel razdelil na dva dela -na izvoz In uvoz. Velenjske spomenike je s sintezo različnih umeoiiških izrazov poslal vvirtualni svet. Med de- li so tudi razglednice, na katerih so odtisnjeni ujeti trenutki z njihovih virtualnih potovanj. Ti so v njegovi animaciji in opremljeni z avtorsko ^asbo stopili s svojih pie-destalov in se kot popotniki v prostoru in Času nastavili fotografskemu objektivu pred arhitekturnimi in umetniškimi stvaritvami mest, ki so bila med leti 1985 in 2008 evropske prestolnice kulture. »Tam so se >spoznaIi< s številnimi nemimi soborci proti zgodoNnnski pozabi. Povabilu na obisk so se z veseljem odzvali in Velenje spremenili v virtualno formo vivo. Poieg izbranih foto-grafičnih manipulacij, ujetih tudi na razglednicah, projekt sprecnlja-jo video vsebine in avtorska glasba,« pravi Stane Špegel. TeoretiČarka, umetnostna kritičarka, publicistka, dok- torica filozofije Mojca Pun-cer je razstavi na pot med drugim zapisala: »Stane Špegel je zastopnik nove strategije v sodobni umetnosti in (au-dio-vizualni) kulturi, ki učin- kuje prostorsko in projektno premišljeno, formalno večrazsežno in vsebinsko kompleksno... pri obravnavi nadvse aktualnih in perečih tem, kot so skulpture v javnem prostoru in narodna sprava, skupaj z estetsko in etično razsežnostjo razpira tudi razsežnosti ideologije, politike in kapitala.» BRST Speglove skulpture na nočnem sprshodu po velenjskem Trtovem trgu novi tednik 15 Med S9dmimroeljslumjaltef skupinami, ki $o$fl predstavile m(0rJe bHa^^^ Radiostorm. Najefliniki velike mošnje, koise tmatiuje sedem članov vheske sekctje KUO Alme Karíin, so prikazali matava-nja. pa tudi mkoborbo in dnige srednjeveške borilne sporte. Za deset - kljub večjim pričakovanjem Prvi Fack v organizaciji društva Komot dokazal, da je v Celju pravi prostor tudi za alternati\^o kulturno Fesdval alternativne celjske kulture (Fack), ki ga je v soboto na celjskem Starem gradu vzorno izpeljalo društvo Komot» je izpolnil pričakovanja in dokazal» da se da z veliko želje, truda in jasnim konceptom v Celju izpeljati tudi zahtevne in ambiciozne projekte, ki naj bi bili nekakšen odraz stanja duha med mladimi Celja in na dru^ strani prikaz vsega, kar sicer počnejo in v čem ter kako se najdejo. DnjŠtvo Komot zasluži vse pohvale. Ne le zaradi odločitve, da se iz dniátva za kvali-lemo prefivîjanje prostega časa svojih članov prelevi v organizatorja celodnevnega fesii-va]a mladih, liići za pogum, odbčnost in skrbnost pri pri- pravi osrednja [glasbenega) dela festivala kot tudi vseh spremljajočih dejavnosti. Goran Mladenovič, eden najbolj sldbnih organizatorjev, je po festivalu povedal, da jim je v društvu sicer žal, ker se dogajanjem nI prepustilo še več mladih. »A nismo razočarani. Poskrbeli smo za vse, ponudili prav tako vse, kar smo obljub-Ijali. in vsi odzivi, ki smo jih Društvo Slaekiine a Ljubljane ja mladim prikazalo valčine hoje po vnn. Pravzaprav po posebnem, pet cefitimetrov širokem elastičnem traku, na katerem se da izvajati najrazliSnejsa ravnatařnostne vragolije. In hoja po vrvi postaja med mladimi vse bolj priljubljena, kar je dokazal tudi odziv na tej delavnici. dobili med festivalom in ta* ko) po njem, so zelo ugodni. Upali smo sicer na večji obisk, zlasti popoldne, ko smo morali nekatere od delavnic za- radi premajhnega zanimanja ali obiska tudi'odpovedati. A vrstnikom smo ponudili možnost in oa to smo ponosni. Če so to možnost spre- jeli ali ne. je bila njihova odločitev.« Popoldanske delavnice so bile zelo pesU'e, od hoje po vrvi, lokostrelstva, mečevanja, pafitiranja, namiznih iger, prodaj e stripov do predstavitve in degustaci) vegetarijanske in ve-ganske prebrane. Organizatorji pravijo, da so med festivalom našteli od 600 do 700 obiskovalcev, ki so grad zapuščali zadovoljni. Največ zanimanja pa je bilo za večerni, koncertni del festivala, na katerem so občinstvu zaigrale celjske alter skupine Neovera, Cops on Bikes, A Bit of All, In the Crossfire, Slovinjen, Radlostorm in God Damn It Boys. Oiganizatorji pravijo, da jih skromnejši odziv, kot so pričakovali, ne bo odvrnil od dela in vsaj še za prihodnje leto že zdaj napoveduje Fack 2. BRANKO STAMEJCiC Foto: GrupA Ni pa Šlo zgolj za zabavo, kar potrjuje izjemen odziv mladih na javno tribu-no o anarhizmu kot možnem odgovoru na družbena dogajanja pri nas in v svetu, v sistemu le v dobiček usmerjenega kapitalizma. Več kot 20 mladih je tribuno, na kateri je so^elo-val tudi Miha Zadnikar, aktivist, publicist, predavatelj in promotor mejnih družbenih in umetnostnih praktik, spremljalo več kot dve uri in v njej razgreto tudi sodelovalo. Vabilu organizatorjev so se odzvali tuůl celjski taborniki in pripravili prikaz streljanja z lokom in lokostrelski turalr. Zanj je bilo med mladimi največ zanimanja. Eden najboljših caljskiti grafitarjev Miha Peperko je v svoji delavnici prikazal pravo umetnost grafhiranja. ki iz »pocestnega« packanja po zidovih m pisanja bolj ali manj umnih napisov postaja nova, vse bolj priljubljena in tudi v umetniških krogih priznana umetnost Tudi vegansko pecivo je lahko 2elo dobro, daati pa ja nadvse zdravo - in to zanima tudi mlade, it.64-IS.avgust2D09 --- 31* íetní voznik je lapefjal s caste in idrsnil c^oli 30 metrov po pobočju, padel iz vozila in na kraju nesreče umrl. Umrl voznik komunalnega vozila V kraju Laše na območju Šmarja pri Jeláah se je zgodila nesreča, v kateri je umrl 31-letni voznik komunalnega vozila za odvoz smeti. Voznik ;e zapeljal s ceste in zdrsnil okoli 30 metrov po pobočju, padel iz vozila in na kraju nesreče umrl. Komunalni delavec, ki se je vozil na zadnjem delu vozila, je pravočasno skočil 2 vozila in na srečo ostal nepoSkcnlovan. To je letos že 13. smrtna žrtev na oaSih cestah. MJ Foto: TIM EINSPIELER Avtocestni test varnostne razdalje Premajhna varnostna razdalja je pogost krivec za nesreče na avtocestah in hitrih cestah. Na avtocesti» na odseku od cestninske postaje Vransko proti izvozu Šentrupert, na upoštevanje varnostne razdalje opozarja t i. »samokontrol-ni test za upoštevanje zadostne varnostne razdalje«. Večina voznikov vozi preblizu, ker ne pozna dolžine poti, ki jo njihovo vozilo glede na hitrost in stanje vozišča potrebuje pri zaustavitvi- Mno^ menijo, da s krajšo varnostno razdaljo povečujejo prepustnost ceste in bodo tako prej na cilju, veliko jih skuša z agresivnim »prileplja-njem« na vozilo pred seboj le-to spraviti s prehitevalnegâ na vozni pas. Slednjih je največ med mladimi vozniki, pri katerih je premajhna varnostna razdalja na drugem mestu po številu prometnih nesreč. Signalizacija za »pravilo dveh sekund« ima namen, da voznike spomni na ustrezno varnostno razdaljo in da jim samokontrola »zleze pod kožo«, V okviru postavitve tovrstne signalizacije so predvidene tri obcestne table, in sicer prva na razdalji 500 metrov pred začetkom testa» druga na začetku testa in tretja na koncu testa na razdalji 65 metrovod druge table. ZakoD o varnostni v cestnem prometu predpisuje namreč varnostno razdaljo, ki jo voznik prevozi v dveh sekundah. MJ Poginula laboda, ovci in srna Velenjski gasilci so v zadnjih dneh iz Velenjskega Jezera potegnili dva poginula laboda. Odpeljali so ju na celjski veterinarski inštitut, kjer bodo opravili vzorčenje, s katerim bodo potrdili ali ovr^i sum> da gre za ptičjo gripo. Rezultati vzorčenje naj bi bili znani v 14 dneh. Kot je povedala vodja patologije Ines Mori, so naj verjetne je za pogin labodov krivi prehranski vzroki, saj obiskovalci jezera labode pretirano krmijo. V zadnjem tednu sta se zgodila še dva pogina živali, ki nista zahtevala veterinarskih analiz, v Podvinu na Polzeli so v strugi Savinje našli poginuli ovci, katerih trupli so odstranili s pomočjo higienika in polzelskih gasilcev. Nesrečni slučaj se je zgodil tudi v Rogaški Slatini, kjer so v vodnjaku v gozdu nad Zdraviliškim trgom našU poginulo srno. MJ v trkih sedem poškodovanih V petek se je na glavni cesti izven naselja Senožete zgodila prometna nesreča, v kateri je bilo poškodovanih sedem oseb. Nesreča se je zgodila, ko je 701etm voznik osebnega vozila, ki je vozil iz Rimskih Toplic proti Zidanemu Mostu, izwn naselja Senožete iz neznanega razloga zapeljal na levo smemo voašče ter trčil v bok nasproti vozečega tovor- nega vozila. Po u^čenju je vozilo odbilo in je čelno trčilo v nasproti vozeče osebno vozilo. V prometni nesreči se je ena oset» huje poškodovala in šest lažje. Cesta je bila veČ ur zaprta. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so konec tedna pridržali deset voznikov, v dneh prejšnjega tedna pa 25. MJ. foto: PCE Celje 7(Hetni voznik jo iz neznanega razloga zapeljal na levo smemo vozišče in trčil v bok nasproti vozečega tovc»ms9a vozila. Po trčenju je njegovo vozilo odbilo, nato je čelng trčilo v nasproti vozeče osebno vozilo. Rešili konje, prašiče in perutnino četrtkov večer je bil poguben tudi za tričlansko družino z majhnimi otroki v kraju Stražice na Frankolovem. Okoli 23. ure je zagorelo na električni napeljavi v gospodarskem poslopju. Požar je' uničil 350 bal slame, nakladalko. dva puhalnika in manjše kmetijske stroje in orodje. Pred ognjem je gasilcem uspelo obvarovati stanovanjsko hišo le meter stran od gorečega poslopja, iz hleva jim je uspelo reširi konje, prašiče in nekaj perutnine. Z ognjem so se dobre tri ure spopadali gasilci s Frankolovega. iz Nove Cerkve. Vojnika, z Dobrne in iz Socke, MJ Zagorelo je na električni napeljavi v gospodarskega poslopju. Požar je uničil 350 bal slame, nakiadalko, dva puhalnika, manjše Itmetijske stroje in onadje. Ponovno nad prehitre voznike Policisti bodo do nedelje poostreno nadzirali hitrost. Ta |e najpogostejši vzrok prometnih nesreč, predvsem tistih z najhujšimi in smrtnimi posledicami. S preventivno akcijo Hitrost - počasneje je varneje žeUjo zmanjšati število mrtvih zaradi prevelike in neprilagojene hitrpsti ter povečati spoštovanje predpisov o omejitvi hitrosti. V tem času je umiritev prometa posebej pomembr^ zaradi veliko gradbenih del na cestah in velike pretočnosti prometa zaradi počitnic ter dopustov. Nenazadnje tudi zaradi bližajočega se novega šolskega leta in s tem več udeležencev v prometu. Na celjskih cestah je* letos umrb 13 in lani v istem obdobju 18 oseb. Celjski policisti bodo poostren nadzor izvajali tudi s pomočjo novega civilnega vozila z vgrajenim videonadzorom Pro vida. MJ novi tednik ^^ KRONIKA 17 Ogenj poguben za nekdanjo ^ I I ^ ^^ ^ požarom skladišča v Preboldu se je več ur spopadalo več kot 150 gasilcev - Je bil požar^ v katerem je nastalo za 600 tisoč evrov škode, podtaknjen ali sta ga zanetila neznanca .o -- Več kot ISO gasilcev iz več spodnjesâvinjskih gasilskih dniStev se je v noči s četrtka na petek več kot osem ur bo-jevaJo s požarom v skladiščnih prostorih nekdanje Tekstilne tovdme Prebold. Požar je izbruhnil nekaj minut pred polnočjo v tretjem, najvišjem nadstropju nekdanje tkalnice in se hitro razširil v nadstropji nižje. Kot so nam povedali na policiji, višina Škode po besedah lastnika skladišča znaša 600 tisoč evrov. Zakaj je zagorelo, kriminalisti in policisti Še ugotavljajo in ne izključujejo možnosti. da je bil požar podtaknjen. Pojavljajo se tudi namigovanja, da naj bi ogenj zanetila neznanca, ki sta se v nočnih urah zadrževala v objektu. Zagorelo je v več kot sto lel stari stavbi» nekdanji tkalnid. kjer so bili gradbeni maierial in nekaj pohištva 1er okoli 60 let stari stroji za tkanje. Požar se je bliskovito širil po stavbi z lesenimi stropi, ki so se nevarno udirali in gasilcem povzročali težave pri g^enju. Objekt je v celoti uničen, ogenj pa se na srečo ni razširil na sosednje skladišče, kjer je bilo hranjeno novo pohištvo. Lastnik obeh skiadišč na območju nekdanje tovarne tekstila, kjer so po stečaju le-ie zrasla nova podjetja, naj bi bil podjemik, doma iz sosednjega Šempetra. Okoliščin za nastanek požara nam v petek zjutraj ni želel komentirati, prav tako tudi ne približne ocene povzročene škode ler kaj uničujoč zublji pomenijo za njegovo dejavnost Po nekaterih izjavah naj bi lastnik obnovil streho in notranjost skladišča ter objekt že nekaj časa prodajal. Oteženo gašenje v jutranjih urah jegasilcem uspelo požar omejiti, vendar so se pojavljala posamezna manjša žarišč, ki po besedah vodje intervencije in poveljnika PGD Prebold Darka Kranjca niso predstavljala več- Več kot 150 gasilcev izveč spodnjesâvinjskih ga^IsMhdruštovse je več kot osem ur bojsv^^ je nevarnosti. Gasilska straža je še neka) ur po tem> ko ji je uspelo požar omejiti, pogorišče nadzorovala. »Ttežko in predvsem nevarno je bilo gašenje v notranjosti skladišča. Stavba }e visoka okoli 40 metrov, zato smo potrebovali lestve poklicne enote iz Celja in lestvi velenjskih in žalskih društev,« Še intervencijo pojasnjuje Kranjec. Preiskava o vzroku požara še ni končana. Kriminalisti in polidsti opravljajo razgovore z morebitnimi osumljenci in ne izključujejo možnosti, da je bil požar podtaknjen. Po izbruhu uničujočega ognja so v javnost! zaolooâle ra^Čne informacije. Po navedbah nekaterih domačinov naj bi se v ob- jektu zadrževala dva neznan-cainzanetUâ ogenj, kmalu za-tem pa v bližnji pekami nekajkrat iskala vodo, misleč, da bosta ogenj lahko pogasila. MATEJA JA^EC Kot smo izvedeli tik pred zaključkom redakcije včeraj popoldne, gasilcem Še ni uspelo pogasiti celotnega objekta. Največ težav imajo zarad î dvojnih stropov, kjer kljub gašenju nastajajo nova žarišča. Zaradi rušenja stropov je gasilcem vstop v objekt onemogočen. Po besedah poveljnika GZPr^ld Branka Verka ocenjujejo, da naj bi jim v torek le uspelo požar pogasiti v celoti. Prostori, v katerih je lastnik objekta hranil gradbeni inatmial in nekaj pohištva, so v celoti unicani. Ogenj se na srećo ni razširil na sosednje skladišče, kjar je bilo hranjenih več kosov novega pohištva. (Foto: Edi Masnec) wTa3(o in predvsem nevarno je bifo gašenje v notranjosti skladišč. Stavba je visoka okoli 40 metrov, zato smo potrebovali lestve poklicne enote it Celjft in lestvi velenjskih in žalskih dmstev.» je intervencijo komentiral poveljnik PGD Prebold Darko Kranjec. (Foto: Tím Einspielar) Požar se je bliskovito širil po več kot sto let stari stavbi z lesenimi stropi, ki so se nevarno udirali. Zaradi strojev 28 tkanje, premazanih zoljem in mastjo, se je ustvaijala peklenska vronna. (foto: Franc Verdel) Skupni posnetek na Tartinijevem trgu v Pirenu Mopedijada od Žalca do Pulja Mladi ribiči na delu Ribiška družina Šempeter je v počitniškem času izvedla tridnevni ribiški tabor osnovnošolcev» ki so se ga udeiežili otroci iz Braslovč, s Polzele, iz Šempetra. Žalca. Prebolda in Velenja. Na taboru» ki sta ga vodila mentor mladih ribičev Rado GaŠparič in Bojan Lenart, učitelj v OŠ Šempeter v Savinjski dolini, je sodelovalo 12 otrok, starih od 8 do 13 let. Ribiški tabor je bil v prekrasnem okolju Ribiškega doma Preserje. Tabor je sodil v sklop aktivnega preživljanja prostega časa otrok v času počitnic v naravi, po drugi strani pa je to ena od aktivnosti, ki so usmeijene v pomlajevanje ribiškega članstva in nadaljevanje aktivnosti, ki jih je RD izvajala zadnja leta. Udeležba na taboru je bila brezplačna, dolžnost staršev je bila samo pripeljati otroke do ribnika Preserje in jih odpeljati nazaj^domov. Pri sami izvedbi tabora so sodelovali tudi ostali ribiči RD Šempeter, ki jim gre vsa pohvala. Otroci so se na taboru naučili nekaj ribiških opravil, kot so priprava pribora, vezanje trnkov in ostalih ribiških vozlov, prikaz različnih tehnik ribolova. Vsak dan so mladi ribiči mdi lovili. Ribolov je bil tekmovalnega značaja. Ulov smo vsak dan stehtali in na koncu tabora ra^lasili vrstni red. najboljši pa so prejeli pokaie in praktične nagrade. V ribolovu je zmagal Amadej Perger, na drugo mesto se je uvrstil Tadej Urankar, tretje mesto je zasedel Gašper Piki. Poleg ribiških tem so si otroci z zanimanjem ogledali valilnico ilir, opremo RD Šempeter za elektroriboiov in ostalo opremo, ki jo ima RD. Na taboru ni manjkalo tudi družabnih in športnih aktivnosti v odbojki in nogometu. Otroci so ribiški tabor zaključili s kvizom Kaj veš o ribolovu in ribah In dokazali, da so se na taboru veliko naučili. Najboljši v kvizu, Tadej Završnik. je prejel tudi praktično nagrado. Za konec lal^o povemo, da je bil dlj tabora dosežen. RD Šempeter je skupaj z mentorjema vzbudila zanimanje za ribolov med mladimi. Ob koncu smo se Še dogovorili, da se med počitnicami dobivamo vsak torek popoldne na enem od ribnikov v Preserjah. RG Že januarja letos smo se na občnem zboru Avto-moto kluba Savinjska dolina dogovorili, da bi se s kolesi s pomožnim motorjem odpranli na morje. Tako se je sredi julija pri domu krajanov v Vrbju zbralo devet mopedi-stov in krenilo na pot. Z nami je krenilo tudi spremljevalno vozilo, ki ga je posodilo PGD iz Vrbja. Krajani in krajanke Vrbja so s toplim prigrizkom in z jutranjo kavico poskrbeli za dobro vzdušje in uspešen štart ter nam zaželeli srečno pot. Tako smo se odpravili proti cilju prvega dne - Piranu. Vožnja je z nekaj postanki in manjšo okvaro enega od mopedov, ki so jo hitro odpravili, potekala brez težav, bilo je veliko smeha in dobre volje, celo možje postave so nam ploskali, ko smo pripeljali mimo njih. V Piran smo prispeli popoldne in preostanek dneva porabili za kopanje na piranski punti. Zvečer smo se od- pravili čez Dragonjo v Šmarje pri Kopru, kjer nas je na domu člana Milana in njegove žene Doris čakalo vse pripravljeno za dobro večerjo, nato je sledil zaslužen počitek, Zjutraj smo nadaljevali pot mimo Umaga in Rovinja proti Pulju v Kavran, kamor smo prišli zgodaj popoldne. Tam smo se utaborili na vikendu našega člana Dušana in si privoščili dva dni počitka in kopanja. Četrti dan, na dan vrnitve, pa nismo imeli sreče z vreme- nom. Kljub nekaj težavam, predvsem zaradi dežja, smo v večernih urah vsi srečno prišli domov. Tu nas je vse veselo presenetil član Sašo, ki r^am je na Petrovi domačiji v Podlogu pripravil večerjo in topel sprejem. Prevozili smo dobrih 700 kilometrov in se vrnili polni lepih vtisovin novih idej. Tako že načrtujemo jesensko turo v času mošta in pečenega kostanja po vinskài cestah Slovenije in Avstrije. b2 Lakov Aquasplash študenti Laškega akademskega kluba, LAK, 30 pred kratkim na kopališču AQua Roma v Rimskih Toplicah organizirali druženje za vse študente in dijake z območja Upravne enote Laško. »Lakovci« so se zabaval: vse popoldne in še dolgo v noč. Popoldanski del je bil športno obarvan. V različnih družabnih Igrah, ki sta jih povezovali ani-matorki, so se lahko preizkusili vsi obiskovalci kopališča, poudarek pa je bil predvsem na najmlajših. Zmagovalce so seveda čakale nagrade. Športni navdušenci so se lahko pomerili v odbojki na mivki, kjer je sodelovalo pet ekip, najboljše iri pa so prejele praktične nagrade. Dogodek Aquasplash je bil kot nalašč tudi za žrebanje in razglasitev zmagovalke nagradne igre Z Lakom in Radiem Celje na U2, ki so jo »lakovci« razglasili z neposrednim vklopom v eter Radia Celje. Tako se je prejšnjo nedeljo v Zagreb skupaj z drugimi oboževalci skupine U2 odpeljala Nika Lad-statter iz Štor. Večerni Aquasplash se je nadaljeval v znamenju druženja, zabave in seveda vodnih norčij. 2a glasbo je poskrbel di-džej, za pijačo pa hostesi in barman, ki je pripravljal osvežilne koktajle, čas pa je kar prehitro minil. Krap za večkratni ulov Martin Prislan iz Žalca, ribič po srcu, je zadnji teden v juliju na Šmartinskem jezeru že drugo leto taboril z družino in prijatelji. V noči 29. julija, okoli 22. ure, pa se je njegovo potrpljenje in čakanje na ribice izplačalo in na trnek se mu je ujel kar 21,5 kg težak krap. Po obveznem fotografiranju so velikana spustili nazaj v Šmartinsko jezero, tako da bo še kakšen drug ribič lahko imel srečo in ga ujel na svoj trnek. Martin pa še zmeraj lovi ribice na Šmartinskem jezeru, kjer je njihovo stalno mesto... TP Popoldanski del takove zabava ja bil iporlno obarvan. KA novi tednik Cl POROCEVALCI 19 Dobrinčani pometajo po Sloveniji Člani ekipe, ki tekmuje v vleki vrvi, iz Dobrine so po sobotni zmňgí na Velikih Poljanah pri Ribnici med svojo zbirko zmagoval* nih pokalov postavili že letošnjega devetega. S tem laskavim naslovom so spel potidili, da se vztrajnost in trdo delo dobro obrestujeta, Sicer pa, kot zatrjujejo, je izzivov pri nas že zmanjkalo, zato si z vrvjo želijo še čez mejo. Kot je povedala predsednica TD izviri Dobrina Danica Recko, so letošnje zmage začeli pobirati v Šentjurju, nato so se izkazali v Pe-čdh in na Rakitnici, kjer so se spopadli z najmočnejšimi ekipami, zato je bila zmaga toliko bolj zaslužena. Nepremagljivi so bili tudi v Ska- lah, Virštanju, Ponikvi pri Žalcu, na Svetem Štefanu in domači Dobrini. T\idi sobotna tekma na Velikih Poljanah je dokazala, da Dobrinčani dobro pometajo s konkurenco. Že to nedeljo jih čaka nov izziv v Šmihelu nad Mozirjem. konec meseca pa še na Svetem Štefanu. Pričakujejo zmago. MR Krepki dobnnšlcl fan^e so v vlaki vn/i nepremaglihn. Utosso osvojili ze devet nnagovalnih pokalov, pri čemer pričakujejo še kakšnega. čas počitnic, čas odkrivanja čutov 'Hjdi če ni dovolj denarja in predvsem prostora, se da vsakdan prijetno popestriti z novimi idejami. To so dokazali v Vrtcu Mavrica Vojnik, kjer so peskovnik z miv-ko preuredili v čutno pot in zeliščni vrt. Ne samo, da so se otroci preizkušanju poti in zeliščnih pri izdelavi» predvsem pa pri čajev, neizmerno zabavali, zraven so se (kljub počitnicami) tudi česa naučili. 2e-lišči^e čaje sedáj prepoznavajo že po okusu, vonju in barvi, izkušnje pa so jih naučile, po Čem je lažje stopali. RP Kdo ve, kaj bom še odkril Bil sem hvaležen ICarlu Kavšku za Čas, ki ga je žr-tVQVâh dd nii rajkaže okolico Radeč - dolino Sopo-te. Potok SopotaSe vedno poganja nekaj malih zasebnih elektrarn. Pogled v dolino ob cerkvici visoko v vasici Svib-no je res nekaj čudovitega. Ne daleč stran, v MočUnem, pa se ponaša največji in naj-starejši domači kostanj v Sloveniji, Mogočnež je star okoli 400 let. VÏsok je 18 metrov, obseg debla pa je v prsni višini 10,7 metra. Krošnjo tvorijo kar štirje vrhovi. Drevo na leto §e vedno obrodi od 150 do 200 kilogramov kostanja. Kot so mi povedali na domačiji Gašperja Kiška, kjer uspeva mogočen kostanj» naj bi bil orjak drugi najstarejši v Evropi. Koliko zanimivosti lahko najdemo v tako majhni, a čudoviti Sloveniji! Kdo ve, kaj še bom odkril ob svojem prihodnjem obisku Slovenije v mesecu septembru. JOSEPH PAUUC New Jersey t fUastop folklori stov Sempetrski tamburaši in folkloristi po svetu čeprav imajo malčki v vrtcu Vojnik zelo malo lunanjiti površin, jih maje dobro izkoristiti. Petrovi tamburaši iz KUD Grííon Šempeter so se udeležili mednarodnega festivala tamburic v kraju Deronje pri Novem Sadu. Na festivalu tekmovalnega značaja se je v dveh večerih zvrstilo 14 skupin, od katerih ^e bilo osem najboljših izbranih za finalni večer. Člani Petrovih tamburašev so se v sobotnem delu predstavili s tremi skladbami, od katerih je najboljše vzdušje in kasneje tudi kritike prinesla nam dobro znana Na Golici. Odličen nastop jih je ponesel med osem najboljših, zalo so nastopili tudi na finalnem delu. Tam so nato prejeli tudi posebno nagrado za najboljši izbor skladb. Da so opravili res dobro delo, so pokazali tudi mnogi intervjuji za radijske in televizijske hiše in povabila na nekatere festivale, ki se jih bodo tamburaši naslednje leto morda tudi udeležili. Folkloristi FS Grifon pa so se odpravili na dolgo pot proti obali Atlantika, v Figue-ro da Foz na Portugalskem, na festival glas-be in folklore. Festival je obširno zasnovan, saj je sodelovalo kar 15 skupin, od tega 11 folklornih skupin, dva pevska zbora in dva orkestra. Organiziran je tako, da se nastopi vrstijo na različnih mestih, trgih, v dvoranah, le zadnji večer, to je v nedeljo, 23. julija, so se vsi sodelujoči predstavili na velikem nogometnem Štadionu. Naša skupina je bila vselej lepo sprejeta in prepoznavna. Navezala je stike z domačima folklornima skupinama in sad sodelovanja bo udeležba njihove skupine na našem festivalu Od Celja do Žalca naslednje leto. NEŽA in MARUA ZAGORIČNIK Pred salmonelami se najbolj zanesljivo ubranimo s skrbno pripravo ter kasneje tudi shranjevanjem živil. Salmonele prežijo na nas Salmonela je bakterija» ki pri človeku m živalih povzroča različne oblike čreve* solb okužb. Poznanih je preko 2.500 vrst salmoDel. So dokaj odporne na zunanje vplive: preživijo 115 dni v vodi, 280 dni v vrtni zemlji, 80 dni v odpadkih) 2 leti v suhem iztrebku in kar 13 mesecev v piščančji drobovini pri temperaturi -21 ''C. Zato tudi ni presenetljivo, da so salmoneloze (bolezni, ki jih povzročajo bakterije iz rodu salmonel) v svetu vodilne črevesne okužbe, povzročene s hrano. V Sloveniji zaradi okužb s salmonelami vsako leto oboli preko 2 tisoč ljudi. Lani so na območju celjskega zavoda za zdravstveno vaj^tvo za-beležili 259 primoizolacij salmonel. Osamili so 15 različnih vrst salmonel. Najpo-gosteje se je pojavljala Sai-monella enteritidis (v 84 odstotkih primerov). Salmoneloze se pojavljajo sezonsko. Največ jih običajno zabeležijo v toplejših mesecih leta. Na Celjskem je lani julija in avgusta obolelo 57 odstotkov vseh. Vir okužbe so predvsem okužena živila živalskega iz-vora. Živila« ki so najpogosteje izvor okužbe s salmonelami: - meso (perutninsko meso, svinjina in manj goveje meso, mleio meso, klobase), - jajca oziroma jedi iz surovih jajc - okužena je lahko lupina in/ali vsebina jajca (kremne sladice, sladoled, majoneza). - surovo mleko, • voda (fekalno onesnaženi viri pitne vode). Salmoneloze so zoonoze Zoonoze so bolezni, ki se prenašajo z živali na človeka. Živali, ki so naravni gostitelji za salmonele in so tako lahko vir okužbe s salmonelami, so: domače in divje živali - sesalci, ptice, mrzlokrvne živali, členo-nožci. To so lahko tudi hi> šni ljubljenčki: psi, mačke, kače, morske želve ... Pomembno vlogo pri prenosu salmonel imajo tudi muhe, ker v Črevesu zadržujejo salmonele in jih tudi mehansko prenašajo. Pot prenosa okužbe Glavni vir okužbe s salmonelami je blato obolelih živali ali ljudi oziroma blato kiicenoscev. Klicenosci so ljudje ali živali, ki ne kažejo znakov okužbe, vendar izloča/o iz telesa povzročitelje bolezni. Pri saimonelo-zah je klicenoStvo izrednega pomena, saj večina okužb poteka brez bolezenskih znakov (ti ljudje daljši ali krajši čas izločajo salmonele z biatom), po preboleli bolezni pa se salmonele izločajo z blatom še 4 do 5 tednov, v nekaterih primerih celo več kol 1 leto. www.novitednik.com Znehlgieoskim ravnanjem in razmerami (pomanjkljivo umivanje rok, neurejen ka-nalizacijslo sistem...) se lahko salmonele iz blata ljudi in živali zanese v živila, kjer se salmonele v ugodnih razmerah namnožijo do take me re. da po zaužitju živila povzročijo okužbo. Potek okužbe Običajno se bolezen pojavi 6 do 48 ur po zaužitju živila, onesnaženega s salmonelami, odvisno od kužne doze, ki jo človek prejme. Zaužite salmonele prizadenejo črevo. Bolezen se začne naglo, s slabostjo in z bolečinami v trebuhu, s povišano telesno temperaturo ter z drisko, blato ima lahko primešano sluz in kri. Nekateri bolniki bruhajo. Bolezen lahko poteka v blagi obliki, lahko pa se razvije v hudo obliko, ko bolnik zaradi pogostih iztrebljanj izgubi veliko tekočine. kar lahko privede do hu-deizsušitve (dehidradje). Pri lažjih okužbah poteka bolezen bolj blago, lahko pa bo-lezenstóh znakov sploh ni. Kljub temu, da je oseba na videz zdrava, izloča klice z biatom in tako se okužba širi naprej. Bolezen je zlasti nevarna za starejše osebe in otroke. Pre|3 rečeva nje okužb Na prvem mestu je pravilno umivanje rok. Roke si moramo temeljito umiti po uporabi stranišča, pred začet* kom pripravljanja hrane, med posameznimi delovnimi postopki pri pripravi hrane, pred jedjo, takoj, ko smo prijeli kaj umazanega, po stiku s predmeti, ki gredo skozi veliioj rok (denar, kljuke. embalirana živila), po stiku s hišnimi ljubljenčJd ... Sal- «ilUliblU^ dSj LA/lCZJU UllldZd' nih rok. Zelo pomembna je pravilna toplotna obdelava živil. Večina zdravju škodljivih mikroorganizmov (tudi salmonel), potencialno prisotnih v živilih, je uničena pri temperaturi nad 70 ®C. Preprečiti moramo onesnaženje že gotovih jedi. Pazimo, da teh jedi ne okužimo s salmonelami bodisi z umazanimi rokami ali umazanimi kuhinjskimi pripomočki, priborom, delovnimi površinami ali z okuženimi surovimi živili (meso, jajca ,..). Za rezanje surovega mesa uporabljamo druge deske in nože kot za obdelavo gotovih živil (salam, pečenega mesa, zelenjave). Delovne površine, kjer pripravljamo meso, pred ponovno uporabo temeljilo očistimo in osušimo. Pomembno je shranjevanje živil pri primernih temperaturah. Surova živila, ki jih shranjujemo na hladnem, naj bodo v hladilniku pri temperaturi pod 4 Pri toplotno obdelanih živilih prav tako pazimo, da hladne shranjujejo v hladilniku pri temperaturi pod 4 ®C. tople jedi pa morajo do uporabe ostati na vročem, pri temperaturi nad 63 '^C. Salmonele v živilih lahko uničimo le s primemo toplot-noobdelavo- Zamizovanje živil je za salmonele vsekakor škodljivo, vendar salmonele lahko preživijo postopek zamrzovanja. S shranjevanjem živil pri primernih temperaturah pa preprečimo rast salmonel v živilih in s tem zmanjšamo tveganje za pojav salmoneloze. AB. foto: GrupA [Arhiv NT) 8 * 12 kg m»očwo Dr. PIRNAT vťww.plmatsl k _mm» I s' ROŽICE IN ČAJČKI Komarček, prijatelj dojenčkov Kljub temu, da komarček slovi kot najboljše naravno zdravilo pri prebavnih težavah dojenčkov in majhnih otrok, ga uporabljamo samo tako dolgo, da se znebimo simptomov, in ne kot vsakodnevni napitek za žejo. Navadni komarček (Foe-niculum vulgare) je bil priljubljeno zdravilo antičnega človeka, s katerim si je zdravil želodčne, ledvične ter težave z očmi in s slabim vidom. Za lajšanje nejevolje in vročine želodca je Dioskurid svetoval komarčkov preliv s hladno vodo. Rimljani so z njim povečevali vzdržljivost. Srednji vek ga je čislal zlasti kot neprecenljivo pomoč pri obolenjih oči, načetem vidu in načetem spolnemu poželenju. Dandanes ga še najbolj poznajo mamice, ki z njim blažijo prebavne momje svojih otročičev, zlasti krče In vetrove. Seveda bo komarčkov čaj dobro del tudi odraslim, ki trpijo zaradi motenj prebave. Izkazal se bo tudi pri kašlju, z njim pa še vedno lahko poskusite lajšati obolenja oči. Nabiramo še ne povsem zrele kobiile, ki jih dobro posušimo in nato os-mukamo plodove s pecljev. Komarček izvira iz jugozahodne Azije, a se je zelo dobro udomačil okoli Sredozemskega morja. Pri nas uspeva na kamnitih območjih, do koder sega vpliv morja, saj potrebuje veliko toplote. Lahko ga gojimo tudi na vrtu, kar Slovenci radi počnemo. Primorci obožujejo posebno vrsto komarčka z ode-beljenimi listnimi bazami. »Fenočete« uporabijo presne za solate ali dušene kot izjemno okusno zelenjavo. Komarčkovo delovanje na splošno opisujejo podobno kot janeževo (Rmpinellaanl-sum): sprošča krče v prebavilih in dihalih, pomirja, odvaja vetrove ter uničuje nekatere bakterije in viruse. Dr. Katja Galle-Toplak v Zdravilnih rastlinah na Slovenskem Piše: PAVLA KUNER ugotavlja, da velja komarček za najboljšo drogo v otroškem zdravilstvu. Pri prebavnih težavah dojenčkov in majhnih otrok, povezanih s krčevitimi bolečinami, čaj zanesljivo blaži krče, sprošča vetrove, ustali bakterijsko floro črevesa in tako preprečuje nezdrava črevesna vrenja. izboljša uidi tek. Dojenčkom s črevesnimi krČI lahko po vsakem hranjenju ponudite dve čajni žličW skuha-nega komarčkovega čaja. Ljudsko zdravilstvo pa tega čajane svetuje le dojenčkom, pač pa tudi njihovim mamicam za izboljšanje dojenja -spodbuja namreč izločanje mleka iz mlečnih žlez. Pro-tikrčni in pomirjevalni učinek komarčka naj bi se deloma prenašal z materinim mlekom na dojenčka. Komarčkov čaj pogosto svetujejo tudi kot sestavino odvajalnih Čajev, kjer mu navadno družbo delata še janež in kumina (Carum carvi). Svoj čas so tej mešanici zabavno rekli poprdinec. Čaj, ki smo ga pripravili iz stisnjenega komarčkovega semena, naj bi bil v pomoč pri huj-šanju - odvzame namreč občutek lakote in hitreje prebavi maščobo v hrani. Komarčkov čaj navadno pripravimo v oblitó poparka: 2 žlički sveže zdrobljenih ali zmletih plodov poparimo s skodelico vrele vode in pustimo pokrito stati 3-S minul, nato precedimo. Za otroke vzamemo le 1 žličko plodov. Čaj pijemo 2-3-krat dnevno. Čaj lahko pripravimo tudi z mlekom in ga osladimo z medom. novi tednik OGLASI - INFORMACIJE 21 □ NaročrMM Novega tednNca boste iahto naroćniSke ugodnosti > ^wi^gïoi íSStódT' l'JSBSÎiti;^.- __ IzIcDristill btOíučíK s 5VQ)o naroenSko kv^ v-naroemsto polotnico oziroma z oseMm tfokumentotkjft^*!; naročnka Nov«ga teMka MclikoHićone ogodnestl m mi pf enc>c|o ¥ milotfiUe letot POMIVAUlO korito, fíí/fípféa, ^no, 7 mI-lejevolftikoni, ]2Q"6Q cm in dvojno SO-ÓO,prodom. Telefon 040 55S4)89. 3715 I a a 1 _STROJI PRODAM VW polo, b«do rde<0 bgrve, lotnik 1997; pn)doni2ol.2l}0 FUR. Telefon 031679-697. 3339 CLIÛ M rt, letnik 1996, de^ bom, dobro ohranjen, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 0313Q9m 3709 QJO 1,5 dd dyrwnic, 48 kw, rdeœborw, 3 vrata, prevoz«nífi 96.OQ0 lun, go ros-ran, prodom. Cefio 3.650 SUR. Telefon 041208-398. sns KUPIM OSEBNI avto. bibienkoli. od Mniko 1998 noprot kupim. Telefon 041361-304. 3698 ZAUPANJE 2d vse osdmljônê 03 57-26-319^ 031 909-409 ^gOgOldOrgSnlk^^^f^SS!« Brezplačna posredovanja 28 ženste do 46 let. Posredovalnica ZAUPANJE 03 s7-ae-3i9, 031 a3e-3ra ^eogol^Ořwml^jg^^rgbo!^ PRODAM TRAKTORUnus33$JJ986.pn»ioni.Cano 2.700 EUR.Telefor^051711-804. ROTAQJSKO kosilnico bc 404, proóom.Te-WonS739m L335 KOSIIMICO mirto ^eool, z acme molorjeir, deluje brezhibno, zelo ugodno prodom. Telefon 031 64(M!5,5418-542. 37i4 STANOVANJE ODDAM STANOVAKJE v Celju, Pod lipon^i, 45 m\ opremljeno, oddoffl.Telefor^ 0513S1-676. D PRODAM DKVAmeti^ prodom. >Klohra< 150 M. Telefon 041941-881. 3679 WVA bukovo prodom. Telefon 041 864-233. 3772 ŽIVALI I PRODAM PURANE 64edsnske za nadaljnjo rejo, prodajamo. Noroala sprejemamo po telefo-ni}|02)6881-381 oli040531-246. p TĐJCO 500 kg prod^ A menjoni zo Idjo. Telefor)041 267-481. š392 ZLATO prinasolko, slo'o 8 tedr^ov, cepljeno in raz^lHieno, prodam. Telefon 031 248-266. 3713 ŽRE8IC0, s^oro 1 lefo, o» HQr>overane<, mati Ljpi(onka, vel. 135 . ssiirvtiss?«. cziHaii Va^ b^^yh ittari lebwiiijalim sfitudi teiwiwřvctti h wUftoibeia labw. Prešernova 19 3000 Ce!Je NAROCILNICA OBUim rojstn: N«pr^Kno Mfvitm Novi tmlnrk n ni jmanl 6 inM«e w patfpiK NT&RC d o,â. bo podftike upomUJa! &amo a potrebe narviíaiSke itiuibe Kov»g« lidn&a SIU2N0 korvzo. \ ha iz nfrve, prniam. !eleforv031 571:^61. 370b STARO korvzo po 0,18 EUR in storo pšenko po 0,25 EUR, oboje v vrečah, prodom. Telefon 031654-760. 3682 MENJAM KORUZO 20 sitažo zomenjom zo brune. Telefon 041 748-237. 3711 OSTALO PRODAM KROMPIR, $tiskolnico lOOI ir> roćni mTm za grotdifl,pro^m.Telefon041 512-755. 36d1 SVlIifóltf polovice prwiom po ugodni cen». Telefon 041 870-510. 3894 AVTOMOBILSKO prikolico, mcnjšo, z romo zovoro irt tretjim kolesom in večjo, s c^do, obe otestironi, prodom. Telefon 0513&M44. 2679.3680 HRANO zo pse (mleli pjlcanqi hrbti), prodo-jomo. Možno dostovo. Telefon 0416J9-372. 3680 HAKiADiaKO sip, Mn995, v dobrem stanju in bukovo drvo, prodom. Telefon 0406&9-680. L33e Vsa sreča, smeh in vse lepo stebojješlo. Življenje pa naprej hitU le mi ostali smo samL Vemo, da nikoli več ne bo tako lepo. kot s teboj nam. je biiû. V SPOMIN 17. avgusta je minilo leto, kar nas je zapustila draga mamica ZDENKA SLOMŠEK iz Krajnčice v Šentjurju 10.11.1960-17.8.2008 Iskrena hvaJa vsem, ki obiskujete njen grob, prižigate sveče, ga krasite s cvetjem in z lepo mislijo počastite spomin nanjo. Odšla si mnogo prezgodaj» a v nalih srcih bol za vedno ostala. Pogrešamo te > hčerka Mateja» sin Benjamin in ostalo sorodstvo. 3713 Zb àéo v tomB6irt^Bý!!Bnio3 komenâaistke In komenùistB za honorar (Wo t inùncct)o kBSKíie lapodtw. M. na t^.: 03/42M14MI otf pomdefta dû p^ od 6.00 do 13.00 J«koffli JO. Mariborth c. 44.3000 CiM KVALflHNO in po zelo ugodnih (enoh izdelujemo démit íosode. M3Grad d.o.o., Go^svetsko 3, Celje, telefon 04) 771-104. 3731 IZVAJAMO vse vrst« izkopov (ntvokopoč, mini bogri), rušenje ol^ov, izgradnjo dvorišč ter ostolo grodbeno delo. Telefon 051 377-900. Gng Vinder, d. o. o., Zodobrovo 126,3211 Skofjavos,34se RECEPT ZA KRIZO KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za t/elthe in male qoôpodiPij oJhiie! m a me h m 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ DOBIŠ 3 lasanto 20 EUR .L .'u Jd Informacije: 03/4225-100 ftdpisenia n^ilo/: M^lkao euoifin n^rek lično naročam neptikHcno naročam neprebiieno narocem liompletov trth knjtg i AKCIJSKi PRÛOAJ] nero&ii dve, dobB iri po ceni 20 polinine) ffvodov l(utyy<|jg hulfw slovenskih goipodiry m ceni tO EUR za izvod |> pQ^tníid). inodov kr^ifie Kuhagig bukw - ïiaganja^ ihfanimn|è in zamttovanje lm\ po ceni 7,93 RJR a inoâ 1+ pollnna). in&dnr knjige Zdřwilna žaime.čeii in ćaine meUftica po cen 10 EUR za izvod {* poltninel. NaroCihico poiljite Ad naslov: NT&fiC d^^.. Preisrnova 19, ^00 Cd^ Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Srot Podjetje opravlja Časopisno-založniško, radijsko in agencij sko-iržno dejavnosi Naslov; PreSeraova 19.5000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41032, Novi cedník izhâja vsđk lorek in petek, cena lorkoveia izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR, Tajalca: Tm PodpeCan Veler Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,JO EUR. Za lujino je lema naročnina 199,20 EUR. Šlevilka UđnMkciiskega računa: 06000 0026761520. Kcoaročenih rokopisov in foiograilj ne vračamo. Tisk; Delo. d.d.. Tiskarsko sredilče» Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za kaiere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednosr. NOVI TEDNIK Odgovorna uredntcai Tatjana Cvim Namestnica odg. ur.t Ivana $tame)čič RaCunaloi&ki prelom: Igor Šart^, Klara Štefanoc Oblikovanje: www.mmjade^ign.com E-mail u redni ^va: lednik^t'FC.si E-mail tehničnega urednik: tehmka.tednik^t-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intiliar E-mail: radio^^m-rc.si. E mail v studiu: lnfo<3>Tadiocelje.com UREDNIŠTVO MiJena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmaří Petek, Urška Selišnik. Branko Stam^ČiČ. Simona Solinič, Dean Suster, Saika Teiian Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celfe ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le|iČ Marketing: Zlatko Bobinac, Vojko Grabar, Viktor Klenov$ek. Nina Pader» Rok Založnik. Marjan BreČko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)S4 41 032, (03)S4 43 Sil Sprejem oglasov po elekt. postit agencijaCi^ni-rc.sl ACIJE - BORZA DELA novi tednik Živite cenejei I Naroíníki íasopísa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo. da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu In ene cestitice na Radiu Celje. Ker ste Slan kiuba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seinamu. POPUSTI g POSEBNIH AKOJSENESEŽrevfUO S POPUSTOM ftAKARTia Frizerski snidio (MrjÁ asfucn Verdcv ?etn s.p. goldenpoint — KR^ BAT MIZARSKA ûeUkVNlCA lesnina Celiska Mohorjeva đru2ba SKINAUT MUČAMCAlttA celjska Jňíftrmaf.fř ^îîOtC^". Mlekarno Ceteía ■Mwww * *wiea iw '^^Wfauíjica —ťFpfc— VIDIM (5)ptika « C«at*i «»lik» iMMMicM^t«« «»«ti a«.^«i»M m -—ťFp^— pizze/Ua^ ^ewna^ MOoAk* GOBJŠKABRDA -- WELLNESS ťARK LASKO te^i tif ZDRAVILIŠČE LAŠKO — ZLATARSTVO GA JSEK —ťFpfc— # ÇOltG Slovenija —— siíMinlean AVTOClil.JI: ; • vulkanizsc^ft- IdimQ naprsve ' diagnostika vozil- servit moMrjev- servis kosilnic, MarilursU e. 87.3000 Calie. tal.:O34S166 70.6SMO4ie7S0l0-1DXpapitftivs^»it«Ttva . ÇASItiOfâBâffliCflÉÊ WBnAa ce«8 39.3000 Celje-oliBilo^ lOOittBSOvlOgret» -POTDňlZMAL Maribûfdca c. 1.300D CeQa - T0% popint vel>a » stoiítn kne»v 3000 Celíe-10% pcipustn vm cdalu uùmiiMi. gTEKumSTVĐ fiAi FRUflvniiç liics Z 3000 Celje. Tel: 03S44 253S'10Xf)Opust • GOLDENPOIWT. CeleiaparJc Caf}«. iifoka iààn nogavic-sx popust eb nakupo éo 20 EUR. 10% po^ ob oBkvçu mû 20 EUR • KRQBATIVAFÍS.P Mfferskâ delavnica. Mediog 25.3000 Celja, • G$m: 041/736 272 - NotraiHa oprema po naročilu « KERRODC PULTI • 3% popust n vrednost avofili wá 12Sl,Se EUR, 7X popust b» vndfioti naročil oed 2921.06 EUR • ML£KARNACřlflA. prodajalna Gofida. Aj^b vm 92,3301 PetrovSe - 6X popint velja za izdaAe Intne pnnvodnja. no vofja za akeqska cooo • MRAVUlCACVFTXABOHINÇ^f. Uekova I. Celja, trgovina 2a ustvarjalne • 10% pepCTt ca vsa izrialke • PCTfta iffHřWA Marcaitf cmtaf^jt -10% ^pist pri aafaqw htan« -kartic« predloole ob aanićihil P WTICT SERVIS, Ul. Uona Ûolirolinika 27.3236 Šefit[uf. Roga^kà ma 19.3240 Šmarje pri Jeliah • 10% popusta na optíítw oaatavíttv podvoija inito 30% popusta ob aalciipa zMiskih pnovmatilc • OPPKASALOBIR Uvac 38a. 3301 Patrovie - 5% papast ob nakupu vtňimh očal in korrteifsktfi oJmjov v vsaii rqibovîh P£ v Slovaaiji -SLADA. p.Dj)„ Ptin8miâit&4.3000 Celja, vaonogrevsnja rn vodovod.tel :03 490 47 70. G^ 051626 m • 10% popust TQP-flTD.Q.Q.. Ipavćova dica 22. Ce{je -10% popust THfRMANA, D. D., WelineaParit Lalko nudi img pnpi«! mvm * sdvîi mmiMt D p.. ZDRflViUžĆf IASkD nwn 10% popust ta bazary »amo «^zan, Titnes, šolanj (ar masaie, kop^i in diu^ wbIIross storrtva, masaina ia letiM vstopnica ♦ řUROSPORTTRAPEDQa Mahra-Spâflfewa8. tOOO Ljubljana• 10 % popBst aa VBo obutev; ne va^ za ak^ka oaea. -tfTVA^Clavni trg 9. Caije. 03 492 68 86 • 10% |KftfSt (razaa aa ízriaka v ^i) ♦ FRIZERSKI SMUO fASHíOhL Var itew Rgfra Lp..Ulttt talcev 3.3310 ŽalM- • SKtPťAUT STOflfTVL SIMffl S.ř, Vruní^ve ^0. CdjB • 10% popust • CEUSKA MOHORJEVA ORU^ ' MOHDRJeR Prešernova ulica 23. 3000 Celje. teJefon: 03 490 14 20. frpcita: kn)ígarr>»<6^ljBl(milw^d.si. 6% must aa luipâo czdaja caljslia Mohofjevo dnifba • PROJEKT MR l^aWIňlHG. D.Q.p.. Bar Gub Terasa. Aikerčava 14 ^CeiaMpafk). 3OQ0 Celje • 10% popusta pH codctâMi ♦ 2UTABSTVD 6AJŽEK Mlt^ ^P,. Drofenikava IS. 3230 Šemjur 10%pOpuat na veljavna maloprodajne cene • HRUSUJAVA SXUŽHJAVA- prodajalna Žalac, Savinjska cesta 77. prodejalRa v Bi cenmi V Celju. Marfbofdis cesta 88. Celje • 10% popust na vse vrste kruha • LfSNINAD.D t^vec 18 - 3% popust na ofalatmjatM pohiltvo Isadežíw ^rt. trosaiD, počřvalniiu...) • VIOIM [yniCA center optike. Mariborska cesta 88 (Posktvni canter EK), 3000 Celje -10% popust ob nakapu soD^tt aćal, kofakdjskib okviijav ■ kootaktrah lač. niapu vsaj dvah títatfic koBtaktmh laČ BMlqo gra^ takom (60 ml). Vsak luroM preime 1i !etM ob prađ^itM hfcafiik« stiH in krpks za obla. •AVTOCELIgp^. Ipavitfvd ulica 21 Culjit Prodajni can^ Iffedlog 16: pnavmatiliB blagovoe siandie AURORA. Popust ja 40 %a kon^e upor^fta. Tsíefonr 03/42614 02 ali aunjrtf&avto^ja.si Akcija vííía V maju in [uniju ol do prodaje popusti se ne sehevajo. -Vlf^SKA KICT GORIŠKA BRDA ZO O. Uk FrankoJovsk^ žnev >7.3000 Celje Won; 03 425 1680 10%popustMBabl8stDa proizvoda. Telfffon:041 853378,0343261 4.3oooCef)e S % popust» st«iTve posrádov8ii|a pri promets n^vamí^ín in pri prvem rsiuou za računovodska storitve Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav jzpuS^amo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ' na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda: • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://wvyw.ess,90V. si: ' pri delodajalcih. Bralce opozarjamo« da so morebitne napake pri objavi mogoče. UKCCUE OSNOVNOŠOLSKA IZ08RAZBA óstiuu llvt'clifsuf prosrofttjv v in ol dolocn ías. 2 meseca. 21.12009; osnovna tûii oosma. dnrm1. m dofiflna MOKTB • n/t' moinir pvt ^avbnefia poh^ ^a [oken. vrat). oolscsn us. 12 uum zisitxfi; ftiêa • umt, montaže in prevozi, aao. vrtna uuca17 voznik tovornjaka • m/l voznik tovornja-ka. pflfvoz materiaia. ooloîïn cas. 1 mes^ 22j.2008.'stdiutv12 lwkd N težko gradbeko mkhamzacuo ha0vat kl£men hrovat s.?, pro &nskavas 73.3221) store OEIAVU BREZ POKUCA pomožnoeuvec kl'pomožna »lavpro-cvodia čas. e mesecev. 30^.2009: sabra. agsioja zaposfiedovakle oťuivne SILE o.o.o.iuiïmkovauucas.1boelfllbliana pomožna quuffioao&alivl'pomožna beka deul OOIO^EN cas. 12 MESSV. laiifiOS: jodn doni graobw^o in storitve, m. PROlbNSMVASa 3220 ŠTORE NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA (DO 3 IH) kouisíonarii • m/ž; XMtSKMRAMJE olasa 2a naročwke. skr6 2a fe in ùstoco na oeiov nem mejtu delo z aocnh vujčaajem.' določen £as, 8 mesasv. 22.12009: mannm o.oji: hanpowea ojlo.. pe c&je. hanhova uuca 11.3»» que SNAŽtlKA ùsùue okouce IN lokala • M/l ctsfefu okouk H ukau doloftn čas. 3 mesece. 19 tim restavracuaurskabožioar neuk KBSOVA ULJCA4.3212 VIUNIK AVTOMEHANK avtombumk m/t popravilo vozil kdoii^ iïn čas. mmi. m • $0 tr60v1na in srv9s Dili). skainova luca13.3000telie NEZNAN NAZIV 'vozmk avtibusa • m/ž; prevoz poimkov v domačem in mednarookn prometlj, 0ru6a oeiaponavotnuloobovohne osebe m sedežu firme'. voznik vcestrem prometu; neoolocai čas. U2fM: ^ard ven6ust. storitve in TB60VINAail.0., (^a nagrag» a 3008 ceue SmmA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA zavarovalno nnančnlsvrrovaucm/ž; vanje Pfll pestri izbjri kvaiitetnih produktov, določen čaa 8 mesecev. \mm a£díta 36 zavarovaim zastopnika družba d.ojl.STEgne 27. ]h»uubuana PRODAJALfC prodajalec na lesnem odde j[u • m/t* prodaja blafia v huomoaji ooločen čas. 3 mesece, saiznes: inpcs.1BMČNATR60VtNA na kbao in 0r08m. 0j3.0. out k>u(arnâ(a cesta 2. 3000 CEU prodajalec vijakov in dflnja • M/ž: prodaja olaea v hakh^daj). oqločen čas, 3 mesece. mm: inpd tq4ničnatr60vwa ka oselo in drobno. Dil.o. oul opekarnâca cesta i 3000 caj( prodajalec • svetovair • m/l' svetovanje in prodaja proizvedenih ariklov podjetja . žimnic m ostalka pgsteunefia profiflama. DOIHČEN čas. )2 mesbev. \ivm tr8000m nai.pr0cvi3dnjaintb6ov1na. d.aD.zapuž£ 10 a 4275 be6uiue nasof^skem EKONMH^ TEHNIK zavarovalni zastopnik-m/ž; cdelava ponudb in skiipanje zavarovani S fizičnimi osebami TER mafiâmi nuvnimi (koami in sam» stiunu podjetntkl določen čas. 3 mesece. mm: zavarovauiica wk d.d. NOVO me sra* pređstavkfštvo caje. mariborska cesta 193A.3000CaJE VETIRINARSKITIHNIK veterwmïsu htqenw v enoti ceue • m/ž; dostava živau, trupe V zbimlmce. spr^iem naroďl »rbza pravdčasift tehničnefre^f de vozil določen čas, 12 mesecev. 1912009: ul vf; ulveterinarska fakulieta kviuuta ceue. tmovtusxa cesta imcaje STTtOJNI TEHNIK MOJSTER BRIZSAKIA nastve. delo V ceuu • M/ ž; nastavitve strojev. montaža m dem(»aaža DRDOU ZA pbedeiavd ptastiki Pfflf^ava KA1^ rialov. 2a6qtavuawe nemotoiega POHKA OaOVNEBA procesa. izvajmje kontrolnih STOPHOV: nootoča čas. 3 j.zws: trenrwal der kadrovske storitve. djlo. lesko^ova CE^ASUSOOUUKJANA DELOVNI TIRAPCVT oaovni 1ehapevt • m/l' zaposiítvbia rehabilj-TAOiA m I mothiami v «i^m zdram določen čas. 12 mesecev. 28.9.2009; ^btprima • zavoo za svndvaflk. usposabuanje in he habmjacuoinvaudov, brilijeva uuca 4.1090 ljubljana DIf LOMRANl EKONOMIST ZA RAČUN» VODSTVO (VS) računovodja- n/ž; izeelj)vanie medlhwk m lftnih račummhismh i2u2uv in plovnih poročil kontrlui 6l»vne in pomžnih kukg. spflemuamje plačl in obveznom »račun pvač n nv, preveftjaluf (n SPREMLlAfU ekonomičnosti in zakohttost? na flačun(mu^ skm n fnančnul pooročki. mmtirakje in KONTROLA KNJI^ {AKTUR OORAČUN MATBLALIIEBA KNJfGOVOOSTVA. VOOENJE KNJI6 OSNOVNIH mm. določen čas. 12 AKSECEV, 22i.2t)09: TSIRANSCOMMERCE PODJETJE ZA Ht^ TRAfUO n ZUNANJO 1R80VUO IN STORITVE. DM (a)E. KOSOVELOVA UUCA IS. 39m CBJE UNIVERZITHNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG PSIKOL06 M/l ZAPOSJTVENA REHAedJTAOJA 0^ Z MOTÍUAMI V DUSEVNEM WVJU, D& LOČEN bS. )2 MESECEV. 29.9.2009: ŠENTPRIMA ZAVOD ZA SVrrOVANJe USPOSASUANJE iN RE-HABIUTAOIO INVAUDOV. dRILElEVA UUCA 4. IOOQ UUBUANA UBiAiKO ~ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA NATAKAR M/l STBEŽBA HRANE IN PUAČE. OB LOČa ČAS. ae.2«9: PBOON VITA^ARK. FRANC CAMLOK. S.P. TRUBAJUEVA UUCA S. 3279 LAâ(0 NIŽJA POKUOiA IZOBRAZBA {00 3 POSUlŽEVttK STROJA ZA NIZUNJE PLASTIKE M/Ž: POSUIŽEVANiE STROJA ZA KttZ&ANJE PLA mi XONTROU izoaxov. pakiranje izdelkov. KONTROIAOELOVANJASTROJA^DOIDČENČAS,3 MESECE. 28.B JW: SECA PLAST PROIZVODNJA IN Tficoviu ux m^iHa 1.3270 la^ AVTOUĆAR lAKER • M^ ROČNO lAMRANJE PlASTtNU POUZHLKOV. KONTROU ISILXDV. PRIPRAVA BARV, POSUIŽEVANJE AVTOMATU ZA LAKIRANJE. DOLOČEN ČAS. 3 N^CE. ZiB.ZBOfl: SCA PUST PRCCVOOUA IN TRCOVWA. 0.0.0. POO^MiHa I. 32TBLA$KO DIPLOMlAANIVZGOJrTEU PREDŠOLSKIH OTROK (VS) VZ6QJA mEOSOLSlOH OTROK M/t VZGOJA PREDŠOLSKIH Om DOLOČ» ČAS. 6 MESEŒV. 22.62099; VRTEC ÍAÍKD. CESTA NA SVETINO 2 A, 32TDlAà»3 VZSOJA PREOSOiSKIH OUÏ» M/t VZCUA PRED&MSKIH OTROK. DOLOČEN ČAS, 12 MESCEV. 22.8.2009: VRTK LAŠKa SSTA NA SVFHNO 2 A. 327GLAâU) DOKTOR MEDH^NE $<>ECtAU$T SPIO-$N£ MEDICINE wrnm SPEOMIST spl^She au družinske MEOlONEM/lZŮRAVNIKSPiQAUST^DŠNE AU DRUŽINSKE MEDICINE AU ZDRAVNIK Z UCENCO V HI RADEČl OELO ZDRAVNIKA V AMBULANTI SP10ÍNE MEaONt NEDUil^ ČAS, 2&8.2009; ZDRAVSTVENI DOM lUD^ UUCA Of 9.1433 RADEČE DOKTOR MEDICINE SPECIAUST mUTRUE ZDRAVNIK SPEOAUSTPfDIATRUE • M/l ZDRAVN« SPKULiST PEOIATRUE ALi ČILSKE MEOIDNE V ZD RADEČE DPRAVUANJE SPEdAUSPČMH STROKď^ NIH OU. NEOOUÛN ČAS. 21&20QS: ZDRAVSTVENI OOM RASEČE. UUCA OF e. 1433 RA&EČE UBMOZUUB ~ NlflAZPISANIH PRtCT OaffVNIH MEST ue SiOVEWSKg KOWJIÇÊ SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA ADMtNSTRAlOR • M/l VSA AilMINISTRATORSKA OEU NA PDOROČJU GRADBENIKA. DOLOČEN ČAS. B MESCEV. 21.9.29»; \im PROIZVODNJA. POSREDNIŠTVO, HkSm. MADSENISTVO, SOSTl» STVO. IRfiOVWA iN 0RU6E SRI^ITVE Dil.O. ČOP& VA ULICA S fi. 2310 SLOVENSKA BISTRICA NATAKAR NATAKAR • H/l STREŽBA HBANE IN PUAČE V OHREPČSVAUlia DAMA. DOLÍĎN ČAS. 3 MESEO. 29.S.29eB: OftACD LOROER Sfj OKREPČEVAUnCA OAMi BUTD SXA CCSTA10.3311 ^EMPTTlR V SAVINJSKI DOUNI FRFZER mm wl FRIZERSKE STORHVl 0010^ ČAS. 12 MESECEV, \mm INVEST TR{N0 0.0.0; INVEST HIEND. O.O.D. PE FRIZERSKt SALON ;EN. RLTOARSKA CESTA U320VUEUE PROOAJALEC PflOOAJAlK TEHNIČNEGA RLAfiA M/Z' PROÛAJA TneCIVSKEGA 0U6A, PREVZEH SKUDlSCUilE. ZARAeUNAVAM. NAUfiANJ^ RAZUEANJl PRE KL^E na BUOA. SKRBZA ÙSTDCQ ODOEIKA OOLOCEN (AS. \ MESEC. 2ZUOOS: JAGflOS TROOVIttA, PRHZVNNJA IN STORfTVi 0.0.0. LAŽE l/B.fOOPUT.U^E1S.3241 PODPIAT PflOQAJALK V TRGOVINI ZA HALE dVAU • DELOV* NO M£STO V VÍIÍMJU ià/î: PROOAJA OPUME ZA MAIE ŽÍVALI. NEODIOCEN CaS. 23.6.2009: AlfAPH TRGOVINA D.aD. LFAUŠKA CESTA n. tOOD UU BUMA PRODAJALEC • Hi/Í PROÛAJALEtl OOLOÛN CAS. 2l.e.Z0Q9: FAOADJJ.O^ KRUŠKI CENTER KIDRIČEVA CESTA 2 0,3320 V^E SReONJA STROKOVNA AU SPLOŠMA IZĐRRA28A REfERUT NA TEHNIČNIH PflEBLEDIH • li^' ADW-MSTRATIVNA OEU ZA REfiSTHACUO MOTORNIH VDZIL SKiiPANJE ZAVARQVAKJ, NEDOLOČEN ČAS. 21.6.2009: AVTO VELENJE TMIČM PREGLEDI. TB-S3VINA IN STDflfTVl Q.D.D.. KOROŠKA CEHA B4. 332DVEUKÍE UE JZ EC DEUVECBREZ POKUCA GRADBENA OEU BETONEB • U/h VSA POMENA fiRAOOCNA OEIA CEMENTIRANJE ODPRTIN V STENAH AH OHI$U. GLUEJUE POVRSIN BCTON-SKIH KONSTBLKCU: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, I9.B.2ÛD9: S^SEUNOV GRAQ8END IN TRGOVSKO PODJETJI Q.O.O. VRUE 60 A. 33tO 2A1£C GRADBENI DELAVEC GRADBENI OEUVEC- H^l UiOSTAVNA V SKLf* PIN1. NEDOLOČEN ČAS. 22.8J009: GRAGIKOM SUDBENO POOJETJE O.D.a. UUCAIVMIKE URAUEK I. 3310 2ALB: TISAR TESAR • H/h TESARSKA DOA. NEDOLOČEN ČAS. 2Z.8.20I1S: GRAOIKOM GAADBENO PODAJE D.0.0. UUCA IVANKE URANAK Î. 3310 lUK ZIDAR ZIOAR - H/h ZIDAflSKA DflA. NEDOLOČEN ČAS. 22.^009: ORAOIKOM GRADBENO PODJETJE D.D.D. UUCA IVANKE ljRANJEKl33l02AUC STftOJNIK GRADBENE MEHANIZACUE SÎKQJNIK TE2K{ GRADBENE MEHANIZACUE • M/Ž: IZKOfl.ZASfPL NAKLADAUE NA DOPfiTEM TERENU; NEDt^DČEN ČAS. 2212009: GRAĐIKOM »ADBEND POGJETJt m., UUCA IVANKE IfUNJ» 1.3310 2ALÍC VOZNIK VOZNK TOVORNEGA VOZlU • ttl/t IN RAZVOZTOVORA PO GRADBIŠČIH. NEDOLOČEN ČAS. 2I&.2EI09: GRAŠKOM GRAOBEND PODJ^JE O.D.a. UUCA iVAM(E URANJEK1.3310 ŽALEC VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJMOV ' M/t VOZNIK TOVORNJAKA. NEDOLiïttN ČAS, 2U2009; TRANSPORT IN STIKA. FEROINAM OGRADI LP. GRAŠČINSKA CESTA U.3312Pf%OOLO KUKAR njHAR v RESTAmui Stmman v Žalo; m/ž: kuhanje mauc KOSL gotovihmaucarm neooloân čas, 39.20»: anton zvone ^dr man sj". • gostilne hoteij ^man. rimska cesta tO, 3311 ^peter vsav1njskiUIUM ZOBOTIHNIK ZOaOTEHNK • m/t LZUUVA 20bnw prdtez. MON TEB OSTAU PflOrFTlCNA OEIA, ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 6.6^009: mm IVAN • ZASEBNA Z06HAAK6ULANTA.PmvČE93.33ÍIlPnilOVÍE GftMBENlTDINiK 6HAMENI OaDVKUA-M/Ž: VOOEUE SKUPINE NA 6AAÛSliÙL RAZPOREJANJE DELOVNI S3L£. NEIH> LOČEN ČAS. 2ZBJ0S9: GRAÛIKOM GRADBENO PODJETJE D.O.a. LfUCA IVANKE URANJEK1.33lOŽAtEC INŽENIR GRADBENIŠTVA mih ORAOBE^ • M/l VDOENJE IN IZVAiMJE Da GRADBIŠČA. NEOOUlČEN ČAS. 22.6^009: GRAOIKOM GRADBENO RIDJETJE 0.0.0, UUCA IVANKE URANJU13310 ŽALEC PROFESOR DEFEKT0106UE ZA DUŠEVNO MOHNE UCmU m/l POUČEVAHn. DELOVNE OBVEZNOST] V SKLADU S119. ČlEMM ZDR/L BOII^ ČAS, 12 MESECEV. 16.6^*1. DSNOVNA^U ŽALEC. DUHOVA UDCA1.SÎ0 ŽALEC PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE UCTTEU • m/t POUČfVAlUE. OaCiVHE OBVEZNOSTI V SKLADU S119. Č1ÍNDM ZOFVl NED01DÍ» ČAS, 19.BÍ001' H. OSNOVNA SOU ŽALEC, ČUNOVA tll^ CA 1.3310 ŽALEC ISCEMO TOPEL DOM Ori je dobil dom Danes vam želim predstaviti zgodbo oa^ga nekdanjega varovanca, ki je prejšnji teden dobil nove lastnike. Kuža» ki so ga v zavetiSču poimenovali Ori, je mešan-ček s šnavcerjem, torej je sred-nje velik s čmo dlako. Ko je pred približno dvema mesecema prišel, je bila njegova dldkâ zelo neurejena, saj je ime) po telesu »drede« name sto posameznih dlak. Naša veterinarka ga je nato ostrigla, da bi bil kuža lep^i, a kaj» ko je potem postal Še maJo manj lep. No, priznati moram, da V zavetišču Zonzani v Jar-movcu pri Dramijah so uradne ure od ponedeljka do petka od 8. do 16. ur^, ogledi živali: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure; sprehajanja po predhodni najavi: sobote in nedelje od 10. do 12. ure; intemetni naslov: www, zonzani .si: telefon: 03/749-06-00, Joj, pa ne ms zadavit, prosim! Saj vem, da ů me vesela, saj ssm te jaz tudi. Ampak bo za oba bolje, da preživim, kajne? (8733) Studentka Nina pravi, da sem naveijetno podoben ktižku njenega fanta in da so nulika med nama le moji zavihani uhlji. {7270) Ori ni bil najlepši kuža. lUdi obiskovalci se zanj niso nič kaj zmenili in to me je vedno motilo. Drugače pa je bil Ori zelo prijazen in igriv kuža, ki je vedno, kadar si šel mimo nj€govegaboksa,zlaježemin www.radiocelje.coni s skakanjem prosil za pozornost. Ni si zaslužil, da so ga obiskovalci ignorirali, saj je bil, svojemu videzu navkljub, prijeten kuža. Prejšnji teden pa se je za Orija in za vse nas v zavetiSču zgodil čudež. Neka deklica se je naravnost zaljubila vanj in tako je Ori po dveh mesecih ignoriranja našel nove lastnike. Zgodba s srečnim koncem, kajne? Nauk te zgodbe pa je, da ne smemo soditi knjige po njenih platnicah, temveč po njeni vsebini. NINA ŠTARKEL Uf, vroče, vroče! Gre kdo zravon mane na bazan? (8725) Človek in pes Pes je med vsemi domačimi živalmi nekaj posebnega. Je namreč H ina žival, ki živi ob človeku in je bila vzrejena za skupinsko delo z njim. Pes že tisočletja pomaga človeku pri lovu, zganja mu živino, varuje imetje, danes mu pomaga tudi pri iskanju mamil, reševanju iz vode, izpod ruševin in plazov, psi so vodniki slepih in delujejo kot terapevti. Vse službe, ki jih opravlja pes, poleg le, da je zvest in vdan družabnik, ga delajo tako posebnega. Vendar jih kljub temu vse premalo živi v razmerah, v kakršnih bi si zaslužili in bi ne-nazadnje tudi po zakonu morali živeti. Kaj pes potrebuje in kaj mu zagotavlja zakon Zakon o zaščiti hišnih Živali v 3, členu pravi, da mora skrbnik hiSnih živali storiti vse potrebno, da zagotovi dobro počutje živali, ki so v njegovi oskrbi, m preprečevati vzroke, ki lahko povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni ali motnje v obnašanju živali. Skrbnik živali mora zagotoviti ustrezno namestitev in skfb za živali z upoštevanjem etoloških potreb glede na vrsto živali, pri Če- mer mora Še posebej zagotoviti: • kakovostno in količinsko ustrezno hrano in vodo; - ustrezno gibanje živali glede na vrsto; - ukrepe, ki preprečijo pobeg živali. Zakon natančno določa pogoje, v katerih bi morala Živeti vsaka lastniška žival, a se ta doloČQa vse prevečkrat kršijo. Predvsem so bistveni členi, ki govorijo o standardih zè velikost pesjaka ali ute, o pogojih, da sme pes bivati zunaj, in podatki o privezu psa. (Veriga mora biti po zakonu dolga vsaj 3 m.) Naj omenim še to, da mora biti po zakonu vsak pes enkrat na leto cepljen proti steklini in čipiran pri prvem cepljenju, ne glede na to, ali je rodovniški ali mešanec. Problematika ^ • v v zavetišč Ker si živail zaželijo tudi ijudje, ki niso primerni za njihovo posvojitev, se vse prevečkrat zgodi, da je zakon grobo kršen v Škodo živali. V tem primeru morajo za živali poskrbeti pristojna zavetišča. Enako se zgodi s tistimi živalmi, ki so zapuščene, vržene na cesto. Psi v zavetiščih so rešeni z ulic, vendar to še ne pomeni, da jih čaka lepo in srečno življenje. Zakonodaja je glede tega povsem jasna. Država oziroma občina, kjer je pes najden, mora plačati 30 dni oskrbe psa v zavetiSču. Pri tem nihče ne potrebuje veterinarske diplome, da bi razumel, kako skrajno premalo je to za bolno, starejšo ali mučeno žival. da bi našla nov dom. Takšne živali so vse prevečkrat ocenjene kot í>izgubljeni pri-meri<( in so takoj evtanazira-ne, Zdravljenje živali je lahko namreč dolgotrajno in predvsem finančno veliko breme. To pomeni, da mora zavetišče samo kriti stroške - po preteku enega meseca in ne glede na višino. Starejša žival ponavadi potrebuje dlje časa, da jo nekdo opazi, Četudi je ravno tako prikupna kot mladič. Vendar se ljudje bojijo, da je morda ne bodo mogli obvladati, da bo napadalna, da bo z njo težko shajati- Se huje je s tistimi, ki so bili mučeni. »Kakšne travme je preživela ta žival? Kako bo to vplivalo na nas? Saj je uboga, a je ne more- mo vzeli, to je preveč tvegano.« To so misii ljudi, ki se tudi pri takih živalih, morda leleto ali dveh starih (kaj šele treh, štirih, petih letih?!), obračajo proč - k mlajšim, Zaposleni v zavetiščih se trudijo, poskušajo skrbeti za živali, kolikor lahko, vendâr je zaposlenih malo, psov pa veliko. Prostora je žal manj, kot bi ga potrebovan. Kako pomagati Pomagajmo zavetiščem! Pokažimo živalim, da njihova neomajna vera v ljudi ni zaman. Načinov, kako pomagati, je veliko in nekateri ne stanejo več kot uro časa. Kaj torej lahko storite? - Pojdite na obisk v zavetišče in sprehodite tamkajšnje pse! To možnost ima skoraj vsako slovensko zavetišče, le sprehajalne ure je treba poiskati na spletnih stra» neh. - Donlrajie v zavetišča: hrano za pse, odeje, igrače, ovratnice, povodce. Hvaležni vam bodo- GSM; 041 610 409 dzzz.veles@gmail.com, vvww.dzzz-veles.sl Oubn ViriflMH. Pol}4ki p« 6.3202 ljub«efu i Živali v diuStvu imajo re^w aprehode in možnost celodnevnega gibanja tar dru^e d^avnosti po ž«ip laetnBca psa. Nudimo tUdI prevoze hlSftih iiubitenčkov do veterinarake ambulante. - Namenite zavetiščem nekaj denarja. Potrebujejo ga tudi za veterinarsko oskrbo živali, ki nikakor ni poceni. - Posvojite psa na daJjavo. To je možnost, ki jo imajo nekatera slovenska zavetišča. Starejše živali ali takšne, ki so že dolgo v zavetišču, lahko posvojite na daljavo in vsak mesec donirate določeno vsoto in s tem preživljate žival. • Včlanite se v katero od društev za zaščito živali! - Povejte prijateljem, povabite jih k sodelovanju! - Svoje morebitne živali sterilizirajte oziroma kastrirajte; preprečite, da bi samička postala breja, s Čimer bi imela nezaželene mladičke. To je zelo pomembno, saj preprečuje razplod živali, ki za vzre-jo niso primerne, njihovi mladiči pa niso zaželeni. Takšni mačji ali pasji otroci nato končajo v zavetiščih; če imajo srečo. Vse preveč jih je pobitih na nehuman način, ker ljudje niti humane usmrtitve niso pripravljeni plačati! Nenazadnje lahko (in tako boste pomagali še najbolj) posvojite živa) iz zavetišča. Ce si želite novo bit^e v svojem življenju, mar nebi sprejeli k sebi najdenčka, ki vam bo za »rešitev« nadvse hvaležen? I Pokažimo, da smo ljudje še vedno pripravljeni sprejemati odgovornost za svoja dejanja, in pomagajmo tistim, ki si sami ne morejo pomagati. ANJA RADAUAC Do matičnega urada vsak na svojem kolegu Gonila do oltarja Mitja Novak iz Štor is Ire-na LavbiČ iz Celja sta se vze-la na kolesih. RazJaga se ne skriva v globoki filozo-fiji in iskanju usodnih po* meoov. Preprosto sta si želela imeti poroko> na kate-ri bi uživala. »Ne zanimajo naju limuzine, kočije in liste čudne po-sladkane stvari. Rada kole-šariva in to je to,« hiti obred, ki je med začudenimi obrazi na poti med Hudinjo in matičnim uradom v središču mesta ter nazaj sprožil nič koliko bliskavic, pojasnjevali Irena, »Zaželela sva si tislo, kar nama bo sedlo v srce,« jo dopolni sprva v izjavah nekoliko previden Mitja. Da poroka ne bo klasič- na. je oznanila že njuna zaroka. »Pojdiva pred okar s kolesi»« sla si rekla in zače-la kovali načrte in sestavljati scenarij. Največji poudarek načrtovanja je terjala logistika. Veliko časa in potrpljenja pa je bilo treba vložiti v vabila. Na listu papirja se pač ne da razložiti tega »čud^tva«» zato sta se od sva- ta do svata odpravila osebno z vabilom v roki. »Za usodni da pred matičarjem in bogom bo treba sesti na kolo,« sta izstrelila brez ovinkarjenja. Da sta svatom kar najbolj olajšala priprave» sta vsa njihova kolesa odpeljala k sebi domov in jih skrbno hranila do poročnega dne, ko je bilo treba le še Moja poroka na straneh Novega tednika želite, da bi tudi vašo prelomno fivljenjsko odločitev zabeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas ali nam pišite! Naš naslov: Prežemova 19, Ceije, e-mail: (ednik@nt-rc.si ali telefon 4225-100. sesti nanje. »Vaša kolesa vas bodo čakaJa pred centrom Don Bosko, od koder se bomo pognali pred matični urad,« sta še dejala in so §11. Šest kilometrov dolga pot tja in nazaj je bila najbolj veselo in razposajeno potovanje ... K temu so čar dodala tudi nekatera izvirno napravljena kolesa, na primer tisto, na katerem so godli muzi-kantje. »Muziko« je pač treba gosti ubrano in ne tja v tri dni. zato je sedem ubranih glasov (so)pihalo na enem kolesu. In koliko smeha je bilo slišati... Irena in Mitja sta proti mestu potiskala vsak svoje kolo, pri tem pa jima poročna obleka ni delala niti najmanjših težav. »Smo se znaSh in mojo ob- leko nekoliko dvignili, da ji špice niso prišle do živega.« Po končani slovesnosti pred matičarjem ju je v Don Bo-skovem centru čakala zaprisega pred »Najzveličavnej-šim«, pred katerega ju je pripeljalo družno potiskanje pedalov. Poroka je odlično uspela in jima dala idejo za načrtovanje novih podvigov, »tudi načrtovalca porok lahko postaneva,« sta ugotavljala računalničar Mitja in vzgojiteljica predšolskih otrok Irena. Ljubitelja kolesarjenja imata v nogah že mnogo prevoženih kilometrov, Najdaljša med turami je bila teden dni na več etap razdeljena I.SOO-kilometrska pot vzdolž Donave od Nemčije do Budimpešte, »Načrti za ture ostajajo, toda pred tem je vmesna postaja - ustvariti si družino, nato pa po etapah s kolesom skozi življenje,« strneta prijetno srečanje- MJ Foto: GrupA od crvilnaga da in do potrditve nezo prod HNojneličavnejšim« pa z dnižnim potiskanjem podal. FOTO TEDNA Foto: GrupA luno in letalo Osji dom Nemalo presenečenje je doživel Slavko Krajne s Tov-stega, ko je pred kratkim zakopal roke med listje spravljene stelje. Ven je privlekel ogromen osir in pri tem imel veliko srečo, da je bil ta že skoraj čisto zapuščen. Skoraj, kajti ena osa je iz luknje prilezla še v prostorih našega uredništva, kamor je Stanko ponosno prišel pokazat svoj »ulov«. Z vnukom Primožem ZagajŠkom pa pravila, da bosta kapitalnemu osirju našla primeren prostor ob hiši. kjer bo ostal za spomin. PM, foto: GrupA