Celje - skladišče D-Per 214/1980 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXX. - ŠT. 17-18 - 20. SEPTEMBER 1980 EMO CELJE POSEBNA FINANČNA SLUŽBA LIKVIDNOST Vsak dan lahko beremo v časopisu in poslušamo prek radia in televizije o vedno slabši likvidnosti bank, delovnih organizacij in temeljnih organizacij združenega dela, zato smatram, da bi bilo potrebno, da povemo kaj tudi o likvidnosti naše delovne organizacije. Kaj pa je sploh likvidnost? Likvidnost pomeni biti sposoben pravočasno poravnati dospele obveznosti. Zato pravimo, da je slaba likvidnost povsod tam, kjer svojih obveznosti ne moremo pravočasno poravnati in nelikvidnost je tam, kjer obveznosti sploh ne poravnamo. vedno premajhen, mora delovna organizacija najeti kredite za trajna obratna sredstva za pokrivanje svojih zalog. Višina poslovnega sklada in kreditov za trajna o-bratna sredstva bi se morala letno povečati za odstotek inflacije in za povečanje fizičnega obsega proizvodnje. Kjer pa temu nastanejo v delovni organizaciji likvidnostne težave. Te težave se omilijo z zmanjšanjem zalog, to je s hitrejšim obračanjem, z najemanjem premostitvenih likvidnostnih kreditov in z odlaganjem plačil nekaterih obveznosti. Naša delovna organizacija ima velik primanjkljaj virov trajnih obratnih V naši delovni organizaciji se že dalj časa borimo s slabo likvidnostjo. Zakaj? Vsaka delovna organizacija bi morala imeti toliko sredstev v svojem poslovnem skladu, kolikor znaša vrednost njenih zalog materiala, polizdelkov, nedovršene proizvodnje in gotovih izdlekov. Za vse terjatve do kupcev pa vire v kratkoročnih kreditih in obveznostih do dobaviteljev. Ker pa se poslovni sklad za obratna sredstva oblikuje iz ostanka čistega dohodka po zaključnem računu, ta ostanek pa je ni tako, to se pravi, da se po zaključnem računu ne razporedi ostanek čistega dohodka v poslovni ■ sklad za obratna sredstva, poslovna banka pa ne odobrava dodatnih kreditov, bi pokrili vsa izplačila za združevanje za: — luški promet — ceste — železnice in za posojilo manj razvitim republikam in pokrajini, ker moramo odplačevati kredite, ki smo jih najeli za pokritje izgube v letu 1977. Ta primanjkljaj bi bil še občutno večji, če ne bi zmanjšali zalog materiala v letu 1980. K poslabšanju likvidnostne situacije prispeva veliko tudi neplačana realizacija. Le-ta se nam je v letu 1980 podvojila. Delna krivda je v slabši finančni disciplini naših kupcev, največja krivda pa v nas samih, ker ne odpremi jamo blaga in ne faktpriramo enakomerno skozi ves mesec, temveč glavni del v zadnjih dveh dneh meseca. Za pokrivanje teh terjatev do kupcev bi potrebovali dodatna kratkoročna sredstva, to so kratkoročni krediti bank ali delovnih organizacij. Zaradi splošno težke likvidnostne situacije je teh sredstev vedno manj, zato so tudi naše težave vedno večje. Do sedaj nam je uspelo oskrbeti delovno organizacijo s tako količino sredstev, da poravnamo v roku račune za material in storitve, da poravnamo zakonske obveznosti in da pravočasno izplačujemo o- sebne dohodke. Vendar nam zaostajajo odplačila kreditov, plačila raznih u-voznih dajatev, carinskih dajatev itd., kar seveda povzroča dodatne stroške v obliki zamudnih obresti in kazenskih obresti. Pri tem moramo povedati, da znaša indeks uporabljenih sredstev za ustvarjanje celotnega prihodka v primerjavi z gospodarstvom SR Slovenije kar 190, to se pravi, da s polovico manj sredstvi (pri nas iztrošena osnovna sredstva in nizka obratna sredstva) realiziramo naš celotni prihodek kot je to razmerje v gospodarstvu Slovenije. Da bi še naprej zagotavljali redno izplačilo osebnih dohodkov, redno oskrbo z reprodukcijskim materialom, da bi zmanjšali plačevanje zamudnih obresti, moramo vsak na svojem delovnem mestu doprinesti svoj delež. Tudi likvidnostne težave so težave nas vseh. Z zmanjšanjem stroškov, z dobrim gospodarjenjem z materialom, skratka z veliko mero odgovornosti vsak na svojem področju bomo ustvarili večji dohodek in s tem izboljšali tudi likvidnostno situacijo delovne organizacije. Vodja posebne finančne službe Angelca Mihelin sredstev, ki se iz leta v leto veča. Veča predvsem zaradi tega, ker že leta in leta nismo vložili po zaključnem računu ničesar v poslovni sklad, ker ustvarjamo premalo dohodka, da Naši podatki po stanju 30. 6. 1980 so naslednji: milijonov din Zaloge materiala znašajo 205 Zaloge nedovršene proizvodnje polizdelkov 109 Zaloge gotovih izdelkov 90 Skupaj zaloge 404 Lastni poslovni sklad za obratna sredstva 118 Dolgoročni krediti za obratna sredstva 96 Skupaj viri 214 Primanjkljaj trajnih obratnih sredstev 190 Gospodarski položaj DO »EMO« Ob polletju smo ugotavljali, da nismo realizirali planskih nalog in da z rezultati poslovanja ne moremo biti zadovoljni, ker ti ne predstavljajo zadosti trdne osnove za drugo polletje, ker bodo vplivi podražitev reprodukcijskega materiala in energiji povzročale občutno povišanje stroškov. Proizvodnja in prodaja za tretje četrtletje je zaradi dopustov planirana nižje od povprečne planirane mesečne proizvodnje in prodaje, tako, da doseganje nižje določenih planskih nalog v juliju in avgustu omogoča samo zadržanje ustvarjene akumulacije v I. polletju. Planskih nalog v mesecu juliju in avgustu nismo dosegli, tako v proizvodnji, kot v prodaji, v mesecu septembru pa ni mogoče tega nadomestiti, zato pričakujemo poslabšanje finančnega rezultata iz prvega polletja, kar pomeni, da bomo v tretjem četrtletju poslovali z izgubo. Tako stanje je posledica predvsem neizvrševanja planskih nalog in povečanih cen reprodukcijskemu materialu in energiji, katerih vpliv na rezultate poslovanja bo v četrtem četrtletju še večji. Zato je gospodarski položaj delovne organizacije izredno kritičen in zahteva sprejem izrednih ukrepov na vseh področjih dela za zagotovitev realizacije planskih nalog in stabilizacijskih programov. D. M. OSREDNJA KNJ. CELJE Tisoč delavcev sodelavcev Od meseca maja dalje teče v Sloveniji akcija TISOČ DELAVCEV — SODELAVCEV. O začetku te akcije smo v našem glasilu že pisali, vendar pa je potrebno, da z ozirom na dejstvo, da je nosilec akcije v naši DO uredništvo glasila skupaj s komisijo za obveščanje in organizacije pri sindikatu, še spregovorimo nekaj besed oziroma, da aktivnost povečamo in pospešimo. V širšem smislu pomeni ta akcija tisoč delavcev — sodelavcev, ki se je pričela 1. maja Letos, širjenje odgovornosti sindikatov za obveščanje in izpolnjevanje nalog, ki so zapisane v zakonu o združenem delu in kongresnih dokumentih zveze sindikatov Slovenije. Zamisel za akcijo se je porodila na srečanju organizatorjev obveščanja, novinarjev in urednikov v združenem delu v Radencih, kot odraz spoznanja o vlogi obveščanja pri uresničevanju samoupravljanja delavcev. Že velikokrat smo zapisali, da je ustrezna obveščenost temeljni pogoj vsakega obveščanja. V procesu obveščanja pa delavec ni in ne sme biti zgolj objekt obveščanja, ampak mora v njem aktivno sodelovati. To pa je tudi osnovni namen akcije TISOČ DELAVCEV — SODELAVCEV. V okvir te akcije se vklaplja tudi preobrazba sistema informiranja v naši delovni organizaciji. Vsi skupaj si moramo prizadevati, da bomo pridobili čimveč dopisnikov za naše glasilo Emajlirec, kakor tudi za Delavsko enotnost, kajti naša akcija se vključuje tudi v prizadevanje Delavske enotnosti, da bi okrepili dopisniško mrežo v združenem delu. Vendar je osnovna naloga akcije mnogo več kot samo pridobivanje sodelavcev — dopisnikov. Osnovni cilji akcije so: — uveljavljanje celovitega sistema obveščanja v organizaciji združenega dela — zagotavljanje pravočasne in kakovostne obveščenosti delavcev o temeljnih podatkih in dogajanjih, pomembnih za uresničevanje njihovih samoupravnih pravic in dolžnosti — zagotavljanje dostopnosti in odprtosti virov obveščanja — zagotavljanje povratnega toka informacij — podružbljanje sredstev obveščanja delavcev (družbeni organ informiranja — izdajateljski svet) — skrb za ustrezen status delavcev v službah obveščanja — vključevanje področja obveščanja delavcev v vse dokumente razvoja organizacije združenega dela — spodbujanje izobraževanja in usposabljanja delavcev s področja obveščanja in drugih delavcev o vlogi obveščanja v organizaciji združenega dela — pridobivanje novih sodelavcev oziroma avtorjev pobudnikov obveščanja v organizacijah združenega dela — pridobivanje informatorja iz sindikalnih skupin. Akcija bo zaključena 31. decembra, vendar pa ne sme predstavljati enkratnega dejanja, ampak si moramo prizadevati, da bodo njeni u-činki trajni. Izkušnje in spoznanja iz te akcije nam bodo dragoceni napotki za nadaljnje delo pri obveščanju naših delavcev. Zato še enkrat. Vsi sedanji in bivši delavci oziroma sodelavci naše delovne organizacije, vključite se v akcijo TISOČ DELAVCEV — SODELAVCEV in sodelujte v glasilu Emajlirec kot avtorji vseh novinarskih zvrsti (vesti, poročila, članki, reportaže, komentarji, podlistki, humuristični prispevki, karikature, križanke, fotografije ipd.). Pričakujemo vaše sodelovanje! Inventivna dejavnost v TOZD posoda V življenju so ljudje, katerih delo, uspešnost in pri- 9. Uporaba matric, gub-zadevanje opazi malokdo, čeprav jih vsi poznamo, po- nih ravnalcev in pahov za znamo njihove dosežke, so nenadomestljivi, vendar 7 merov posode — »vec na- to vzamemo kot samoumevno, da pac tako mora biti, rnensko vlečno orodje« je še več, če je možno, iščemo njihove redke spodrsljaje novost, saj je po tem pred-in na koncu se jih le še bežno spominjamo, da so sto- logu možno z isto matrico, rili »nekaj«. gubnim ravnalcem oziroma pahom izdelovati več pre- Eden takšnih je gotovo 5. Za kombinirano vleče- merov vlekov, oziroma u-Rej Marjan. Vrsto let ne- nje in obrezanje nizkih ko- porabiti več premerov ron-utruden iriovator na svo- zic Ideal — ekstra od 12 del. Vsi ti elementi orodja jem področju, nenado- do 24 cm je potrebno novo se lahko brez večje obde-mestljiv v tehnologiji ko- orodje, operacije pa so se lave uporabljajo oboje-vinske predelave. Njegovo vršile ločeno. stransko, le da bo pri ne- področje dela niso samo katerih pahih potrebno iz- najzahtevnejši vleki ploče- 6- Odprava enega Vleka vesti vpenjalne glave, ki se vine, temveč je specialist na težki stiskalnici pri od- montirajo bodisi na eno ali pri izdelavi raznih elabo- preskih t »AGIS« stari drugo čelno stran paha. ratov in tudi pri razvoj- program samo z dodelavo Vpenjalna glava je tipizi-nem delu mu težko naj- obstoječega orodja pred- rana ter jo je mogoče predeš enakega. Vzgojil je vr- stavlja velik prihranek. stavljati iz paha na pah. sto mladih strokovnjakov, 7 , . . Prednost navedenega pred- katerim je nesebično raz- ^+r“l fn loga je bistvena Plenitev dajal svoje znanje. In ven- na . matncab m iz(jeiave vlečenega orodja, dar je tak človek ostal ^ S° n°vost’ cenejše skladiščenje in skromen in v senci. Še več. Ln^fvnn mL=n S°CLT vzdrževanje le-tega, pred-Njegova skupina je že veli- £ondele vsem pa bi velik del obsto- kokrat naletela na kritike ' , Zlebovl ječega orodja lahko že u- o svojem delu. Kritike pa a P°ravnaka^širine§4- P.orabili bodisi pri obnav-so sad nepoznavanja dela, -®7a plr,h?nP ofSSL in ljanju obstojecega oziroma ki ga on in njegovi podre- katerfh se zadržui^ ma- izdelave novega orodja pri jem že vrsto let „.petno lg**&*&S ¡¡¡g <—> ^ ^ ^ vlečenjem nanaša na ron- To je nekaj primerov i- Želim osvetliti vsaj del- r^a^° intenzivno ma- novacij s področja kovin- no, kaj vse se poleg stan- ^an3e omogoča boljšo kva- ske predelave TOZD PO-dardnih opravil, kot je k teto vlečenja, globlji vlek, SODA. Vse se res ne da vzdrževanje tekoče proiz- manJS0 porabo mazalnega napisati, vendar naj bo teh vodnje v TOZD POSODA sredstva, enakomerno^ vle- nekaj vrstic spodbuda za opravlja v tehnologiji ko- cenJe P° obodu, manjši iz- razmišljanje, da se da po-vinske predelave kot in- mecek ter manjšo obrabo ieg nalog z opisom delovne ventivna dejavnost. V zad- o^ooja. dolžnosti tudi inventivno njem času je še povečana g Kombinirano obreza- delati na svojem področju aktivnost pri osvajanju nje in robljenje pokrovov presegati tista normal— tehnoloških postopkov, kot art §t 85> 86 in krožnikov na pričakovanja, saj no-tudi izboljšave obstoječih. art 143 ter nizkih kozic, ben še tako dober postopek Nekaj taksnih inovacij, za prenos tehnologije iz obli- ni popoln, ampak se naj- iudTekatere preTegLio d°e- kovalno-robilnih strojev na dejo vedno nove rešitve, le lovno doSLFTITkamr. _.°“0g0^, P0™' zadovoljiti se z obstoječim Čanje kapacitete, olajša de- nihče ne pričakuje^ nobene j0 jn prihranek na delovni ne smemo. nagrade, želim našteti. 1. Več deset let so bili lonci art. 3/28-36 cm vlečeni v štirih operacijah na najtežjih stiskalnicah. Predlog izboljšave je v 2 ali 3 vlekih — že uspešno preizkušeno, prihranek pa je tudi na pločevini. Potrebna je le minimalna dodelava že obstoječega orodja. sili. A. 2. Dopolnilo k objavi seznama predsednikov 2. Zmanjšanje vlekov na /n n3m/3Cfn/^/ll/ kmečkih skledah art. 135/ III I Idi I IColl lll\C/V 14-16 cm. Že tako zracio-naliziran postopek je uspelo tehnologom zmanjšati za en vlek. Po novem bo vr-šeno v eni operaciji. SDS v TOZD posoda 3. Izdelava jedilnih skodel art. 201/16-24 cm brez oblikovanja so sad prizadevanja skupine. Vrsto let so zaman razni inovatorji poskušali rešiti ta problem. Pri novem postopku se zmanjša tudi premer ron-dele. 4. Vlečenje visokih kozic Ideal ekstra in Univerzal 14 do 22 cm je uspelo v enem vleku. Zaradi sklepa oz. potrditve DS TOZD POSODA, da se služba kontrole prestavi v DSSS, se pri izdelavi oz. reorganizaciji SDS v TOZD ta služba ni vstavila v seznam. Ker še vsaj do 1. 1. 1981 ta služba ne bo prestavljena iz TOZD, se sicer z zakasnitvijo objavlja, da je njihova delovna skupina označena s številko 47 kot zadnjo na seznamu SDS. Vodi jo predsednik Vlado Jurkošek, namestnik pa je Marija Popovič. Predsednik SDS TOZD POSODA Mladinsko prostovoljno delo Mladinske delovne akcije lokalnega, republiškega in zveznega značaja predstavljajo eno izmed pomembnih oblik interesnega združevanja mladih, saj na akcijah prostovoljno združujejo delo za zadovoljevanje družbenoekonomskih in drugih interesov širše družbenopolitične skupnosti. Mladinske delovne akcije, posebej zvezne in republiške so v celoti družbeno priznane in ovrednotene, kar pa še premalo velja za lokalne. Kako pomembne so MDA pri razvoju socialistične družbe kot je naša, nam povedo njihove značilne usmeritve: razvijanje tovarištva, bratstva in enotnosti, delovne navade, solidarnost, kolektivno delo, delegatski in samoupravni odnosi. Nikakor ne smemo prezreti pomembnega dejstva in praktičnih vrednosti MDA s področja kadrovske politike, saj -.predstavljajo s svojimi specifičnimi programi kadrovsko šolo celotne organizacije ZSMS. Dobri rezultati na področju MDA, ki smo jih dosegli v prejšnjem mandatnem obdobju, so se nadaljevali tudi še v tem obdobju. Vse doseženo pa še vedno ni plod stalnega dela, temveč kampanjskega, kot da je z prihodom bri- gad z delovnih akcij konec »akcijskega« leta. V našem nadaljnjem delu moramo več narediti prav na tem področju. Nadaljnja usmeritev mora biti, da mladinska delovna brigada ne sme biti samo enkratna oblika združevanja mladih, kajti nesprejemljivo je dejstvo, da bi mladinske delovne brigade aktivno delovale na vseh področjih interesnih aktivnosti in dela na delovišču le v času Šport združuje mlade udeležbe na MDA, takrat tinjeni gradovi« Celje-Do-postane delo, ki je vloženo boj-Čuprija. v evidentiranje, formiranje Vsi cilji MDA so bili do-in osveščanje brigadirjev seženi, tako po delovnih kampanjsko. Celjani smo v rezultatih in seveda tudi tem-obdobju sodelovali na tisti cilji, ki so življenjsko naslednjih delovnih akci- pomembni za mladega člo-jah: Kozjansko 78, Avtoput veka in ki so vsem pogoj Beograd—Niš 78, Rijeka 78, za uspešno in plodno Šamac—Sarajevo 78, Pešter vključevanje pri izgradnji 79, Niš 79, Kozjansko 79, socialističnega sistema. Istra 79, Sisak 80, Sarajevo Kljub temu pa pri nekate- 80, Brkini 80, Kozara 80, rih akcijah ne smemo mi-Suha Krajina 80, poleg te- mo dejstva, da se od briga pa še v brigadah »Zbra- gadirja zahteva pretirana disciplina, ki presega meje normale in odtujuje mladega človeka od akcij, posebej pa dejstvo, da še vedno niso enotno urejena pravila' o organiziranju MDA v Jugoslaviji, Ta neurejenost in tudi ponekod »eksperimentiranje« pomeni odliv iste generacije, ki je že bila na akcijah že pri evidentiranju v naslednjem letu. V Celju se že nekaj časa trudimo, da . bi organizirali lokalno delovno akcijo. Prisotnost o pomenu . le-te je še vedno premajhna. Na skupni seji predsedstva OK SZDL in OK ZSMS smo sprejeli enega od sklepov, da se v Celju vsako leto organizira vsaj ena lokalna delovna akcija, na kateri bi sodelovali tudi pionirji, med katerimi je veliko zanimanje za akcije. To pa bomo uspeli le, če bomo Novo vodstvo OO ZSMS TOZD radiatorji V četrtek, 4. 9. 1980 so mladi v TOZD Radiatorji izvedli volilno programsko konferenco OO ZSMS. Konference so se udeležili skoraj vsi mladinci iz tozda, predstavniki DPO iz TOZD. direktor TOZD ter predsednik OK ZSMS Celje. Na konferenci so mladi kritično spregovorili o svojem delu v preteklem obdobju ter izpostavili tudi ravnanje nekaterih posameznikov, ki kršijo delovne obveznosti oziroma njihovo ravnanje negativnega vpliva na uspeh vseh mladih v tozdu. V razpravi je sodeloval poleg predstavnikov tozda tudi predsednik OK ZSMS Celje tov. Rihard Majcen, ki je podal nekaj konkretnih napotkov za izboljšanje dejanskega stanja v OO ZSMS oziroma za kvalitetnejše delo v prihodnjem obdobju. Razrešili so tudi nekaj bistvenih problemov, pred katerimi so se znašli pri svojem delu, spregovorili o trenutni gospodarski in politični situaciji, sprejeli nov program dela za naslednje obdobje ter izvolili novo predsedstvo OO ZSMS. V predsedstvo OO ZSMS TOZD Radiatorji so bili izvoljeni naslednji kandidati: Veber Boris — predsednik, Šekoranja Stanko — sekretar, Korošec Bojan — referent za SLO in DS, Lipar Zoran ,— referent za šport, Jelenko Marija — referent za kulturo, Soršak Marjan — referent za idejno politično delo, ,Kos Dani — referent za informiranje in Esih Janko — referent za izobraževanje. V komisijo za družbeni standard pa so bili izvoljeni: Poznič Stanko — predsednik, Remus Marjan — član, Bikovšek Marija — član. Izvolili so tudi nadzorni odbor v sestavi: Mastnak Srečko, Gaber Milena, Grahovec Radisla-va. Mladina iz TOZD Radiar torji si bo tako skupaj z novoizvoljenimi člani predsedstva OO ZSMS še nadalje prizadevala, da aktivno in ustvarjalno sodeluje in izpolnjuje naš samoupravni socialistični družbeni sistem. Problematika uvoza Zaradi plačilno-bilančnega položaja države je bil na zadnji seji Skupščine SISEOT dne 3. 9. 1980 .sprejet sklep o dodatnih omejitvah pri razpolaganju z devizami za plačevanje uvoza reprodukcijskega materiala, opreme in blaga široke potrošnje. Po tem sklepu je bilo vsem DO, začasno, do uresničitve izvrševanja projekcije plačilno-bilančnega položaja SR Slovenije, s 1. 8. 1980 omejeno razpolaganje z ustvarjenimi, Združenimi in .pridobljenimi devizami na 60%. Na osnovi gornjih ukrepov so se nam možnosti Uvoza zelo zmanjšale, tako da je naša DO prišla v izredno težaven položaj. Zato je bilo 'potrebno že v mesecu septembru nujno zmanjšati uvozne potrebe na višino razpoložljivih deviznih pravic, s čimer bodo zagotovljeni samo najnujnejši repromateriali iz uvoza. Tako zmanjšana možnost uvoza nikakor ne bo zadostovala za realizacijo uvoznih planov, kar pomeni, da lahko pričakujemo v naslednjih mesecih velike težave tudi v proizvodnji, če ne bo mogoče takoj najti ustreznega nadomestila na domačem trgu. Naša prvenstvena naloga je, da DO izvozi čimveč, da bi na. ta način lahko povečali uvoz. S temi merami bodo zlasti prizadeti tisti TOZD, ki rabijo veliko reprodukcijskega materiala iz uvoza. Marjana Lorber mladinsko prostovoljno delo vnesli v srednjeročne plane. Dosedaj smo se morali zadovoljiti le z enodnevnimi akcijami, ki so imele velik uspeh kot so bile v letošnjem letu v mestnem parku, v KS Škofja vas ipd. Te enodnevne akcije dokazujejo, da je med mladimi interes za mladinsko prostovoljno delo in da so mladi pripravljeni delati. Seveda pa se tudi pri tem pojavljajo težave, kajti še vedno je mišljenje, da je dovolj, če gredo mladi na enodnevne akcije, delajo nekaj ur in se le-ta akcija zaključi. To pa ni pravilno. Tudi tako organizirana akcija mora nositi v sebi politične elemente, ni dovolj le lopata in kramp. Veliko je bilo storjenega na področju organiziranja internih delovnih brigad v OZD, KS in šolah. Tam, kjer so zaživele, so le-te postale oblika dela OO ZSMS. Mladi, ki se združujejo v interne brigade, so poleg prispevkov k akciji za čisto okolje prispevali na najbolj konkreten način k stabilizaciji našega gospodarstva. Primeri za to so v Železarni Štore, Aeru Celje, KS Dobrna in drugi. Še vedno pa ni dodelan sistem družbenega vrednotenja dela mladih v internih brigadah. Mnogo je mladih, ki se evidentirajo za mladinske delovne akcije, vendar pa je pojav osipa pred odhodom na akcije še vedno velik. Delni vzrok za to je v togem obnašanju vodstev brigad, delni pa v nepravilnem vrednotenju mladih, ki so bili na akcijah v sredinah, kjer le-ti živijo, se učijo oziroma delajo. OO ZSMS morajo več posvetiti na družbenem vrednotenju brigadirjev in ne, da enako vrednotijo tistega, ki se je evidentiral za brigado, pa na akcijo zaradi subjektivnih vzrokov ni šel in tistega, ki je na akciji bil. Možnosti za to je več od informiranja o brigadirjih v internih časopisih, podelitev priznanj ipd. V materialih, ki govore o informiranju, je zapisana kritika na odnos sredstev javnega obveščanja do mladinske problematike. Pojav kampanjskega pisanja o dosežkih brigade in številu brigadirjev v brigadi je na tem področju še vedno naj izrazitejši. Nikakršnega pomena ni, da novinarji- pišejo statistične podatke, ki jih dobijo od OK, ko so brigade že na akciji. Bolje in bolj ko-risto je, če pišejo o brigadirjih, če vzpostavijo z njimi intervju ipd. pred odhodom na akcije ali po prihodu ali pa ob obisku brigadirjev na akcijah. Pregled našega dela PREMAJHEN DOHODEK USTVARJAMO GLEDE NA TAKO ŠTEVILO ZAPOSLENIH. Z VEČJIM DOHODKOM BI USTVARJALI VEČ SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN PRIMERNEJŠO AKUMULACIJO. V začetku meseca septembra je bila seja razširjenega kolegija direktorjev TOZD, direktorjev sektorjev, vodij samostojnih služb ter predstavnikov političnega aktiva delovne organizacije EMO. Objavljamo glavne izvlečke in ugotovitve. V uvodu je podal glavni merjavi z republiko in ko- Slovenije, kovinske indu-direktor informacijo o si- vinsko industrijo Sloveni- strije in DO EMO. Glavni tuaciji, v kateri je delovna je. Primerjave so vzete na pokazatelji so: glej tabelo! organizacija EMO, v pri- osnovi polletnih rezultatov Ugotovitve na osnovi po- celotnega gospodarstva datkov so: PRIMERJALNA TABELA NA OSNOVI POLLETNIH REZULTATOV CELOTNEGA GOSPODARSTVA SLOVENIJE, KOVINSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE IN DELOVNE ORGANIZACIJE EMO (v milijonih din) Element Gospodarstvo % Kov. ind. Slov. % EMO % Celotni prihodek 398.932 132,4 40.608 134,1 1.222 127 Dohodek 95.419 130,7 12.590 129,5 395 127 Čisti dohodek za OD 56.848 122,1 5.819 124,1 221 122 Akumulacija 14.799 151,5 1.699 165,1 25 237 Delež akumulacije v CP Delež akumulacije 3% 4% 2% v DOH 15,5 % 13,5 % 6,32 % Zaposleni (vkal. ure) 641.674 101,6 84.672 100,3 3.531 Dohodek (del. dni) f48.705 115,5 148.695 114,5 112.111 OD na delavca 7.951 120 ' 7.187 Dohodek na uporabljena sredstva 17,92 % 22,83 % 34% Celotni prihodek na porabljena sredstva 131,44 % 144,96 % 148 % CELOTNI PRIHODEK je bil v prvem polletju v gospodarstvu Slovenije dosežen v višini 398.932 milijonov din, indeks povečanja je 132,4 %. Za kovinsko industrijo Slovenije je ta podatek 40.608 milijonov din, indeks povečanja je 139,1 %, delež kovinske industrije v celotnem prihodku gospodarstva Slovenije je 23,18 %. DO EMO je v prvem polletju ustvaril celotnega prihodka za 1.222 milijonov din, indeks povečanja je 127 %. To se pravi za 7 % manj kot kovinska industrija Slovenije in 5,4 % manj kot povprečno gospodarstvo Slovenije. Delež EMO v celotnem prihodku slovenskega gospodarstva znaša 0,3 %. V Sloveniji je 333 delovnih organizacijski so ustvarile tak celotni prihodek kot EMO. V kovinski industriji je delež EMO 3 %, torej imamo povprečno 33 takih delovnih organizacij kot je DO EMO, glede na ustvarjen celotni prihodek. DOHODEK je bil ustvarjen v prvem polletju 95.419 milijonov din ali za 30,7 % več kot v letu 1979 v gospodarstvu Slovenije, v kovinski industriji Slovenije je bil dohodek ustvarjen v višini 12.590 milijonov din ali 129,5 %., delež kovinske industrije v dohodku gospodarstva Slovenije je 24,47 %. Dohodek EMO je bil dosežen 395 milijonov din ali indeks 127 %. Delež EMO v dohodku gospodarstva Slovenije znaša 0,41 %, medtem ko je delež dohodka EMO v dohodku kovinske industrije Slovenije 3,13 %. CISTI DOHODEK ZA O-SEBNE DOHODKE znaša v gospodarstvu Slovenije za prvo polletje 56.868 milijonov din ali 22,1 % več kot lansko leto, v kovinski industriji pa znaša čisti dohodek za OD 5.819 milijonov din ali za 24,1 % več kot leto prej. Delež kovinske industrije Slovenije v gospodarstvu Slovenije je 25,12 %. EMO je dal čistega dohodka za osebne dohodke 221 milijonov din, delež v gospodarstvu Slovenije znaša 0,38 %, delež v kovinski . industriji je 3,79%. V gospodarstvu Slovenije je delež AKUMULACIJE V CELOTNEM PRIHODKU 3% in 15,5% v DOHODKU. V kovinski industriji Slovenije je delež akumulacije v celotnem prihodku 4 % in 13,5 % v dohodku. V DO EMO smo nasproti celotnemu prihodku ustvarili akumulacije za 2 %, nasproti dohodku za 6,32 %. Oba podatka sta še za enkrat slabša kot sta v kovinski industriji in celotnem gospodarstvu Slovenije. Iz gornjih ugotovitev izhaja: če bi dal EMO tak delež v OD kot kovinska industrija (zmanjšal za 3C milijonov din), bi imel akumulacije za 50 milijonov din, kar bi bilo blizu povprečja panoge in celotnega gospodarstva Slovenije. V gospodarstvu Slovenije je zaposlenih 641.674 delavcev ali 101,6 % več kot v letu 1979. V kovinski industriji je zaposlenih 84.672 delavcev ali 100,3 % več kot leto prej. Delež kovinske industrije v slovenskem gospodarstvu je 24,6 %. EMO ima 3.531 zaposlenih, delež zaposlenih v Sloveniji je 0,55 %, delež med zaposlenimi v kovinski industriji je 4,17 %. Dohodek zaposlenega v gospodarstvu Slovenije znaša 148.705 milijonov din ali 115,5%, se pravi, da je dohodek na delavca ustvarjen za 15,5 % več kot leto prej, v kovinski industriji je dohodek na zaposlenega 148.695 milijonov din ali 14,5 % več kot v preteklem letu. DO EMO ima 112.111 povprečnega dohodka na zaposlenega ali 75,39 % povprečja kovinske industrije Slovenije. USTVARILI SMO ZA 1/4 MANJ DOHODKA NA DELAVCA KOT POVPREČNO GOSPODARSTVO SLOVENIJE IN KOVINSKE INDUSTRIJE. OD na zaposlenega znaša v gospodarstvu Slovenije 7.951 ali 20 % več kot v letu 1979. V EMO znaša OD na zaposlenega 7.187 din ali 90,39 povprečnih o-sebnih dohodkov Sloveni- je- Nizko povprečje osebnih dohodkov imamo tudi zaradi slabe kadrovske strukture zaposlenih. Čeprav imamo nižje povprečne o-sebne dohodke kot v gospodarstvu Slovenije in kovinske industrije, je masa osebnih dohodkov relativno višja kot v kovinski industriji. Delež EMO v istem dohodku za osebne dohodke v kovinski industriji Slovenije je 3,79%, delež EMO v dohodku kovinske industrije Slovenije pa je 3,13 %. Da bi EMO imel isti delež osebnih dohodkov v masi osebnih dohodkov v prvem polletju za 30 milijonov din. V kolikor bi za 30 milijonov din povečali akumulacijo, bi se s 55 milijoni din akumulacija približala povprečnim rezultatom kovinske industrije in gospodarstva Slovenije nasploh. Od tod sledi zelo preprost zaključek: premajhen dohodek ustvarimo glede na tako število kakršno nas je. Z večjim dohodkom bi ustvarili več sredstev za osebne dohodke in primernejšo akumulacijo. Dohodek na porabljena sredstva znaša v Sloveniji 17,92 %, v kovinski industriji 22,82 %, v DO EMO 34 % ali za 90 % kot v gospodarstvu Slovenije in za 49 % več kot v kovinski industriji Slovenije. Glavni vzrok za to je, da imamo v EMO sredstev malo, strojni park je star in odpisan. Primerjava celotnega prihodka s porabljenimi sredstvi: v slovenskem gospodarstvu 113,44%, v kovinski industriji 144,96 %, v EMO 148 milijonov din ali 12 % več celotnega prihodka glede na stroške kot gospodarstvo Slovenije in za 3 % več kot v kovinski industriji Slovenije. Iz teh podatkov je razvidno, da moramo v prvi vrsti storiti naslednje: — glavni problem je bitka za produktivnost, VEČ DOHODKA NA ISTO ŠTEVILO ZAPOSLENIH, večja fizična produktivnost dela in priznanje dohodka na trgu, — potrebno je vložiti vse sile v bitko za večji dohodek v zadnjih mesecih letošnjega leta, sicer se bo EMO znašel v izjemno kri- Zaradi znanih ukrepov tični situaciji. S Zaradi znanih ukrepov gospodarske politike v državi se pojavljajo od avgusta dalje še hujši problemi: — devalvacija v mesecu avgustu je bistveno podražila uvoz, medtem ko je bil pri izvozu za polovico manjši efekt kot smo pri podražitvi uvoza izgubili. Sprožila se je množična podražitev cen repromate-riala in surovin. Cene naših proizvodov so marsikje ostale na isti višini. Zaradi zunanjetrgovinske situacije moramo v Sloveniji postati izvozni aktivci; — izvoz moramo močno povečati, uvoz pa močno znižati. V delovni organizaciji EMO smo v prvem polletju ustvarili glede na plan celotnega prihodka za 98 %, dohodka za 100 %, za poslovni sklad 98 % glede na plan, za rezervni sklad 43 %, za sklad skupne porabe 29 % glede na dinamiko plana. Plan proizvodnje je bil izvršen 93 %, prav tako plan prodaje. V juliju in avgustu znaša izpad proizvodnje prek 21 milijonov din, izpad prodaje pa 37 milijonov din. V operativnih planih za mesec september ta izpad proizvodnje in prodaje ni planiran. Glede na navedene podatke nas čaka v zadnjih mesecih velika obveza, zato moramo v naši delovni organizaciji ustvariti POPOLNO MOBILIZACIJO, ker lahko v nasprotnem primeru nastopijo hude težave. PLANIRANE REZULTATE MORAMO DOSEČI ZA VSAKO CENO, v nasprotnem primeru lahko zapademo že v obdobju od 1.—9. 1980 v izgubo. Znano nam je, da imamo hude težave z oskrbo, uvozom, likvidnostjo itd. Zaradi tega bo treba sprejemati bolj fleksibilne poslovne odločitve, pri delu bo treba drug drugemu pomagati, spoštovati kolektivno in individualno odgovornost. Konkretnega dela imamo dovolj, zato ne smemo izgubljati časa s filozofiranjem in govoričenjem, ampak moramo vsi trdo prijeti za delo. Poleg bitke za realizacijo letošnjih planov so osnovne naloge naslednje: L Veliko konkretnega dela nas čaka pri konkretizaciji plana za leto 1981. 2. Pri srednjeročnem planiranju 1981—1985 bomo pričeli z usklajevanjem in sporazurgevan j em. 3. PriUvedbi skupinskega nagrajevanja po rezultatih dela moramo sprejeti ustrezne samoupravne akte in organizacijske predpise ter preizkusne meritve. Z delom moramo končati do 1. 1. 1981. 4. Pripraviti je potrebno koncept pristopa za prezaposlitev režijskih kadrov v proizvodnjo. 5. Angažirati se moramo pri uveljavitvi marketing koncepcije. Gospodarjenje z vidika zaostritve reproduktivno tržnih pogojev Veliko vprašanj se postavlja, porajajo se odgovori in rešitve, kako zagotoviti v današnji situaciji zaostritve gospodarjenja eksistenčni prostor s kolikor toliko svetlo perspektivo za uspešnejši jutrišnji dan. Misli delovnih ljudi in gospodarstvenikov večine delovnih organizacij makro regije so usmerjene v teh trenutkih v smer, kaj in kako storiti, da se reprodukcijski ciklus ohrani, še več, da se mu z določenimi prejemi in spodbudami da moči za vzpon k ciljem, ki smo si jih zadali, katerih doseganje pomeni prosperiteto in vitaliteto gospodarstva. Nekoliko težje razmere in možnosti gospodarjenja, ob pogojih, ki nam jih je prinesla zaostritev ob prvem paketu gospodarskih ukrepov sicer ni spodbudna glede na težave s katerimi se srečujemo pri oskrbi, je pa nujna za postavitev realnih parametrov jutrišnjega dne. Tega se moramo vsi zavedati in z zavestjo in zavzetostjo vsak po svoje glede na možnosti doprinesti delež za ostva-ritev pogojev poživitve gospodarskega ciklusa. Marsikdaj je ležernost in nezainteresiranost osnovni vzrok, da mnogo izgubljamo, izpuščamo iz rok to kar je težko nadomestljivo, največkrat pa žal izgubljeno. Leta nazaj smo gradili in vlagali v sodobne predelovalne obrate, vse na nekakšnih visokoletečih ekonomskih elaboratih, nihče si ni postavljal vprašanj ali se zaskrbljen zamislil, kaj pa surovinska baza? Ni bila ta preveč zapostavljena? Ali bo lahko parirala velikim zahtevam predelave, ali ni bilo na tem področju premalo storjenega in kako je možno, da eelotno oskrbo ali nje veči del bazira na uvozu, še posebej ker nikakor nismo prišli na zeleno vejo v zunanje trgovinski bilanci. Tudi svetovno gospodarstvo doživlja svoje viške in padce, to je realnost gospodarskega cikla, ki ga ni mogoče zanemariti. Leto nazaj pa smo priče prav takim negativnim nihanjem na zunanjem trgu, ki se pri nas odraža ob tolikšni navezanosti na zunanje tržišče še veliko bolj. Zaostritev na področju nabave surovin in reprodukcijskega materiala ob retograd-nih učinkih deviznega deii-cita je postavila večji del gospodarskih organizacij v položaj, ko redna oskrba pomeni bistveni eksistenčni problem. Domačih surovin ni, ali pa jih je premalo. Situacijo pa še zaostruje monopolistični odnos nekaterih domačih dobaviteljev ob že tako reduciranih uvoznih možnostih in dispariteti dinarja. Težave z oskrbo šo naj večje tam, kjer so proizvajalci vezani isključno na uvoz osnovnih surovin, oziroma tam kjer je udeležba uvoženih materialov procen-tualno višja od domačih. Težave so največje pri oskrbi s proizvodi črne, barvne metalurgije, papirne in kemične industrije, industrije elektro materiala in vzorčno vezano na pomanjkanje materialov problem kooperacije. Vsi ti problemi so pogojili situacijo, negarantira-ne oskrbe in določenih negativnih pojavov po načelu vzami ali pusti brez vodila ekonomike kot bistva tega dela poslovanja. Jugoslovanski proizvajalci izdelkov črne metalurgije se lahko pohvalijo z velikimi predelovalnimi kapacitetami in tehnologijo, ki bi z do- seganjem optimalnih proizvodnih rezultatov pokrila ne samo domače potrebe ampak krila tudi velik del izvoznih potreb. Toda več let nazaj je to samo neuresni-nazaj je to samo neuresničljiva vizija katere ključni problem je surovinska baza. Odvisno od uvoza polfabri-katov je prišla do izraza isti — uvoz z vsemi omejitvami ih težavami glede kvot, razpoložljivih deviznih sredstev in izdobavnimi zamiki. Neoskrbljenost prisiljuje predelovalce zmanjševati proizvodnjo, jih sili v preusmerjanje proizvodnje in kar je najhujše ustavljanje določenih obratov za čas, ko se bodo nekako oskrbeli za ravno v tem času, času zunanje tržnih nihanj in pomanjkanju deviznih sredstev in uvoznih restrikcij. V tekmi za devizami je orientacija jasna, ne glede na neoskrbljenost domače kovinske predelave forsirajo izvoz ob že tako pičli produkciji. Hkrati pa svoje proizvodne zmogljivosti zaposljujejo, seveda v manjši meri s predelavami za inokupce. Izkupiček domačih potrošnikov je tako še ob neštetih proizvodnih problemih ,žele-zarjev minimalni. Ker se železarne oskrbujejo iz različnih virov tudi kvaliteta niha in to še poglablja problematiko pravočasne oskrbe zahtevnejših programov predelave. Istočasno s neizpolnjevanjem pogodbenih obveznosti pa nezadržano rastejo cene proizvodov črne metalurgije na podlagi uradnih povišanj irr vsporedno na račun boljših kvalitet in specialnih zahtevkov ter sovlaganj. Toda na vkljub vsemu ostaja oskrba ista oziroma se slabša skupaj s vprašanjem kje se oskrbeti? Odgovor je v večini primerov mmatm nadaljno proizvodnjo. Nič boljša ni situacija na področju barvne metalurgije. Proizvajalci so motivirani na izvoz za pokrivanje uvoznih potreb. Dobave surovin iz uvoza so neredne in temu primerna je tudi oskrbljenost domačega tržišča. Barvne kovine, ki jih proizvedemo doma bi zadostile domačim potrebam, se pa nepredelane izVažajo. Pri papirni in kemični industriji moramo poudariti, da je tu odvisnost od uvoženih surovin naj večja, saj je domača surovinska baza zanemarljivo mala. Veliko število proizvodnih obratov bazira na uvozu osnovnih surovin, s tem da se je deficitarnost kemikalij na zu-najnem trgu močno povečala in da poraba presega razpoložljive količine. Domače proizvodne kapacitete so premale z zastarelo eks-ploatacijsko tehnologijo, ki ne more slediti povpraševanju predelave. Ta branža je bila vseskozi zanemarjena in se je vanjo premalo vlagalo, kar bi se danes sigurno obrestovalo, glede na po- manjkanje teh materialov in občutnega skoka zunanjih cen. Pomanjkanje barvnih kovin pesti tudi industrijo elektromaterdala predvsem proizvodnjo električnih vodnikov, uvozne restrikcije pa pogojujejo pomanjkanje materiala za izdelavo svetilnih teles. Vzročno je na pomanjkanje vezana tudi oskrba s kooperacijskimi materiali. Primanjkuje surovin za dekorje (barve lin papirja, ki sta isključno iz uvoza), za bakelitne dele (fenolne smole iz uvoza) in ostale sestavne dele (od plastike do zahtevnejših kovinskih materialov). Vsi omenjeni problemi od uvoznih omejitev, do notranjih proizvodnih težav vključno z nezadostno surovinsko bazo, neurejenih cen, pospešenim izvozom nekaterih neoplemenitenih surovin obremenjujejo kovinsko predelavo in postavljajo v negotov položaj, kje in kako se oskrbeti za jutrišno proizvodnjo? Normalna reprodukcija je otežana in podvržena životarenju brez perspektive. Zato bo potrebno več zavzetosti ha vseh nivojih gospodarskega življenja, predvsem v iskanju domačih rezerv ob smotrnem uvozu le tistega materiala, ki ga doma ni ali pa ga je premalo. S samoodpovedo-vanjem, z večjo delovno vnemo in postavitvijo realnejših pogojev za poživitev deficitarnih panog se bo ponudba trga povečala oskrba ustalila in reproduktivna sposobnost gospodarstva poživila. Skrbneje ho potrebno gospodariti s sekundarnimi surovinami, pospešiti njihovo vračanje v predelavo. Nujno bo posvetiti večjo skrb gospodarjenju z materiali, ker ne samo zavest delovnih ljudi ampak tudi situacija oskrbe pogojuje večjo varónos t z materiali s stališča racionalizacije po--rabe, zmanjšanje izgub in propadanja materiala, kar je še vse prepogost pojav v naši predelavi. Tudi naša delovna organizacija ni izvzeta iz omenjene problematike, saj predstavlja obsežen člen v verigi jugoslovanske reprodukcije. Na širokem področju poslovanja se srečuje z vsemi naštetimi težavami redne oskrbe, ki pa smo jih do danes uspešno premostili, kar mnogim ni uspelo. Večjih zastojev nismo beležili in da bi bilo tudi v prihodnje tako je potrebno še več zavzetosti na vseh nivojih in več koordiniranega dela pri oskrbi in porabi materialov. Vodja poslov, repro materiala Stanislav Hren Samoupravni sporazum o združevanju v DO Emo Celje SPREMEMBE Samoupravni sporazum o združevanju v DO EMO Celje, sklenjen 12. 1. 1978, se spremeni, kot sledi: . 1. V uvodu se črta besedilo v 13. in 14. vrstici »in delovna skupnost skupnih služb«. 2. K čl. 1: črta se besedilo v zadnji' vrstici: »Delovna skupnost skupne službe 29. 6. 1973«. 3. v členu 6. se spremeni uvodno besedilo in točke 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 9. se glasijo: »Dejavnost TOZD opravljajo naslednje dejavnosti: 1. TOZD tovarna frit. . — predelava nekovinskih rudnin in to proizvodnja kremenčeve moke, živčeve moke, emajlov, frit in glazur za jekleno pločevino, litino in keramiko. 2. TOZD tovarna posode Glavna dejavnost: Proizvodnja — blaga za široko porabo in drugih kovinskih izdelkov, zlasti kovinske posode. Stranska dejavnost:' Proizvodnja — raznovrstnih orodij in investicijske opreme za e-majlirnice in pocinkovalnice in drugo predelovalno industrijo, — kopalnih kadi in drugih pločevinastih sanitarnih izdelkov in naprav, — kovinske embalaže, vključno jeklenk, — stiskanih neobdelanih delov za stroje, naprave, transportna sredstva in -druge izdelke, — proizvodnja termičnih in kuhinjskih aparatov, — opravljanje storitev na emajliranju, pocinkanju, strojni obdelavi raznih kovinskih izdelkov, — prodaja izdelkov na malo, ki jih proizvaja delovna organizacija. 3. TOZD Tovarna kotlov Glavna dejavnost — proizvodnja toplovodnih, vrelovodnih in parnih kotlov in naprav. Stranska dejavnost — proizvod j a kotlov za centralno ogrevanje in pomožne opreme in aparatov za lastno proizvodnjo, — opravljanje servisnih storitev za proizvodne delovne organizacije, — projektiranje investicijskih objektov in naprav ter izvajanje inženiringa za področje lastne proizvodnje, — opravljanje prodaje na drobno nadomestnih delov proizvodov delovne organizacije. 4. TOZD Tovarna radiatorjev Proizvodnja kovinskega inštalacijskega materiala, kotlov, radiatorjev in druge opreme za centralno o-grevanje. 5. TOZD Tovarna odpre-skov in avtokoles Proizvodnja avtomobilskih koles ter drugih kovanih in stiskanih izdelkov za stroje, naprave, transportna sredstva in druge izdelke. 6. TOZD Tovarna TOBI Glavna dejavnost — proizvodnja blaga za široko porabo in drugih kovinskih izdelkov, zlasti kovinske posode, — proizvodnja raznovrstnih orodij in investicijske opreme za emajlirnice in pocinkovalnice in drugo predelovalno industrijo, — proizvodnja kopalnih kadi in drugih pločevinastih sanitarnih izdelkov in naprav", — proizvodnja termičnih aparatov za kuhinje in gospodinjstva ter naprav za klimatizacijo in ogrevanje stanovanj in drugih prostorov, — proizvodnja orodij za kovinsko in drugo predelovalno industrijo, — proizvodnja kontejnerjev in drugih transportnih naprav kot so kesoni, palete, silosi, bobni in po- Proizvodnja termičnih a-paratov za kuhinje in gospodinjstva ter naprav za klimatizacijo in ojrevanje stanovanj in drugih prostorov. Stranska dejavnost — proizvodnja peči in sanitarnih izdelkov, — projektiranje in montaža klimatskih naprav, — servisne in transportne dejavnosti, — prodaja na drobno izdelkov in nadomestnih delov lastne proizvodnje. K točki 7. Namesto alinee.se v prvi vrstici doda beseda »proizvodnja«. K točki 9. Izpusti se besedilo v o-klepajih. Dejavnost pod prvo ali-neo pomeni glavno dejavnost, dejavnost pod drugo alineo pa stransko dejavnost. 4. K čl. 13. Spremembe so že bile osvojene na DS 11. 1. 1979. 5. K členu 13. Člen 13. se spremeni in se glasi: »Dejavnost delovne organizacije« Glavna dejavnost — predelava nekovinskih rudnin in to proizvodnja kremenčeve moke, živčeve moke, emajlov, frit in glazur za jekleno pločevino, litino in keramiko, — proizvodnja kovinske embalaže, vključno jeklenk, — proizvodnja stiskalnih neobdelanih delov za stroje, naprave transprotna sredstva in druge izdelke, — proizvodnja toplovodnih, vrelovodnih in parnih kotlov in naprav, — proizvodnja kovinskega inštalacijskega materiala, kotlov, radiatorjev in druge opreme za centralno ogrevanje, — proizvodnja avtomobilskih koles ter drugih kovanih in stiskanih izdelkov za stroje, naprave, transportna sredstva in druge izdelke, dobno, — vzdrževanje strojev, naprav in zgradb, — preskrbovanje z energijo iz lastnih virov ali od zunaj temeljnih organizacij združenega dela v sestavi delovne organizacije, — opravljanje storitev na obdelavi podatkov na e-lektronskih strojih, na u-sposabljanju kadrov za e-lektronsko obdelavo podatkov, na organizaciji in študiju elektronske obdelave podatkov. Stranska dejavnost 'V zunan j etrgovinskem poslovanju je dejavnost delovne organizacije Izvoz — proizvodov in storitev TOZD iz njihovih glavnih in stranskih dejavnosti ter izvoz nabavljenega blaga ali storitev zaradi dopolnjevanja lastnega izvoza. Uvoz — reprodukcijskega materiala za potrebe lastne proizvodnje, — opreme in njenih rezervnih delov, ki služijo neposredno proizvodnji, tako za potrebe novih investicij, kot investicijskega vzdrževanja, — uvoz in izvoz storitev obdelave, dodelave in predelave s področja kovinske predelovalne, elektro in kemične industrije in dodatnih materialov, potrebnih za opravljanje ter storitev, — prodaja uvoženega blaga zaradi dopolnjevanja lastnih proizvodov.« 6. K čl. 20: V prvi vrstici se besedilo »naslednje dejavnosti« spremeni in se glasi: naslednji posli skupnega pomena.« 7. K čl. 22: čl. 22 se spremeni in se glasi: »Pri opravljanju poslov skupnega pomena nastopa navzven in sklepa pravne posle delovna organizacija.« 8. K čl. 52: čl. 52 se spremeni in se glasi: »V kolikor nima dovolj svojih virov za pokrivanje izgube, se ta lahko pokriva iz virov drugih temeljnih organizacij, če te tako določijo. Temeljne organizacije morajo pokrivati tisti del izgube, ki je posledica izvajanja izvoznih poslov. 9. K čl. 129: izpusti se besedilo: »delovna skupnost skupnih služb« Gornje spremembe so bile sprejete na referendumih 10. 10. 1979, razen TOZD Vzdrževanje, ki je sprejela na referendumu dne 18. 12. 1979 in TOZD orodjarna, ki jih je sprejela na referendumu 15. 9. 1980. OMOGOČIMO KULTURNO ŽIVLJENJE DELAVCEM IZ BRATSKIH REPUBLIK IN POKRAJIN Sindikalnim in drugim družbenopolitičnim organizacijam priporočamo, da se zavedajo posebnih kulturnih potreb svojih članov — delavcev iz drugih republik in pokrajin v OZD, krajevnih skupnostih, samskih domovih. To naj izvršni odbori upoštevajo: — ¡pri ugotavljanju kulturnih interesov delavcev, — pri kulturno-vzgojnih prizadevanjih, — pri načrtovanju kulturnega življenja v OZD, — pri pripravljanju posameznih srečanj in drugih širših prireditev, — pri navezovanju stikov in prijateljskih vezi z OZD v drugih republikah, — pri vzgoji in izobraževanju organizatorjev kulturnega življenja, — pri odločanju o uredniškem konceptu kulturne rubrike v glasilih OZD. Svetujemo, da pri oblikovanju svojih odborov in delovnih organov, ki se u-kvarjajo z vprašanji kulture, dosledno vključite tudi delavce iz drugih repub- lik in pokrajin. Med njimi iščite tudi organizatorje kulturnega življertfa. Priporočamo, da se poleg obče kulturnih in izobraževalnih dejavnosti, namenjenih tem delavcem, kar najbolj in trajno zavzemate za to, da bodo delavci iz drugih republik in pokrajin imeli možnost, da se bodo čim laže in bolje naučili jezik naroda, med katerim živijo in delajo. Pri tem iščite sodelovanje in pomoč pri Delavški univerzi. Inovacije kot službena dolžnost Nosilci inovacijskih procesov so ustvarjalni delavci. CepraV marsikje ustvarjalnost vpišemo v dela in naloge, je jasno, da se ustvarjalnost ne da ukazati, ampalk jo lahko le motiviramo in stimuliramo. Poleg osebnih kvalifikacij ustvarjalnega delavca je potrebna namreč tudi ustvarjalna kilima oziroma delovno okolje, ki to ustvarjalnost neprestano vzpodbuja. Že precej časa je nedvoumno, da je osnovno gibalo napredka in večanja dohodka uvajanje novosti — inovacij. Še vedno pa se pojavljajo dileme okrog kriterijev za določanje stopnje novosti, stopnje povečanja dohodka' in prispevka posameznega delavca k temu povečanju dohodka. Velike spremembe se zelo redko dosežejo brez teamskega dela in brez udeležbe strokovnjakov, raziskovalcev in poslovodnih delavcev, katerim pa je to takoimenovana službena dolžnost. Vendar je v praksi težko napraviti razliko med tistim delavcem na prej naštetih delovnih opravilih, ki uvaja spremembe in s tem nosi tudi razlike in posledice zgrešenih ali neuspelih sprememb in tistim, ki te spremembe zavira, s tem ne dela napak, a za delovno organizacijo dolgoročno dela-nepopravljivo škodo, ker tudi nobenih izboljšav ne dopušča. Kako pri .vseh strukturah zagotoviti inovacije, je zelo kompleksno vprašanje, ki zahteva na koncu do: ločene kompromise, zato bomo pri opredelitvi dolžnosti inoviranja izhajali iz dosedaj spoznanih in uveljavljenih dejstev in ukrepov ter iz teh izvedli kriterije za EMO. Zakon o združenem delu pravi v 130. členu, da >vsak delavec, ki pri delu z družbenimi sredstvi z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjalnosti prispeva k povečanju dohodka, ima pravico do posebnega nadomestila«. Stališča in priporočila sindikatov so jasna, »če je delavčeva rešitev 'boljša, cenejša, izvedena hitreje in kvalitetneje od pričakovane naloge, je to-preseganje naloge, investicije in jo je -treba ustrezno obravnavati«. Pravilnik o inovacijah EMO opredeljuje v 4. členu, da »lahko predlaga inovacijo in je upravičen do primerne odškodnine vsak član kolektiva ne glede na položaj, ki ga ima in -dela, ki ga opravlja«. Inovacije po našem pravilniku so: izumi, tehnične izboljšave, koristni predlogi, modeli in vzorci. Vsi predlogi: -— za izboljšanje organizacije ter poslovanja, — za projekte, konstrukcije in tehnološke postopke, ki jih pripravijo in izvršijo strokovni sodelavci v okviru svojih rednih delovnih nalog, -— ki pomenijo samo prenos znanih tehničnih izkušenj iz drugih domačih ali tujih organizacijskih enot z bolj razvito tehniko ali iz strokovne literature, — za nezaščitene modele in — za zaščitne vzorce, se obravnavajo kot koristni predlogi. Zelo natančno je v 3. členu pravilnika opredeljena dolžnost: »Delovna dolžnost je opravljanje vseh tistih aktiv-, nosti, ki jih od delavca pričakujemo. Aktivnosti so opredeljene v katalogu del in nalog. Vsak delavec mora dobiti program 'dela za svojo nalogo, imeti mora definirane cilje, ki jih naj doseže. Inovacijska dejavnost obsega vse tiste predloge delavcev, za katere niso bile izdane redne delovne zadolžitve oziroma obveznosti in tiste, ki presegajo pričakovanja izdanih nalog.« Iz vseh t-eh dejstev in potrebe po obrazložitvi navedenih členov za lažje in enotnejše odločanje komisij, predlagam naslednje zaključke: 1. Vsak strokovni in poslovni delavec, ki ob svojem rednem delu zniža predvidena vlaganja oziroma stroške in delovni čas, ali predlaga novo, originalno rešitev, ima pravico, da se mu prizna presežni del' kot inovacijsko storitev. 2. Za raziskovalce pomeni izvirno rešitev priznanje patentne zaščite. Zaradi dolgih rokov pri podeljevanju patenta (do 7 let), se predlagatelju obračunava odškodnina kot -akontacija za eno stopnjo pomembnosti niže (npr.: zaščiten izum kot tehnična izboljšava, prijavljen model kot ¡koristen predlog), po uveljavljeni zaščiti pa se naredi poračun. 3. Preseganje rednih delovnih nalog in pričakovanega rezultata ocenjuje neposredno nadrejeni delavec. Ce je mnenje sporno,-določi komisija za inovacije strokovno komisijo za ocenitev. Za ocenjevanje uporabljamo poseben vprašalnik, Mladi v uresničevanju družbeno-ekonomskih odnosov Aktivnost v boju za nadaljnjo graditev samoupravnih, družbenoekonomskih odnosov izhaja iz zakona o združenem debr in iz njega izvedenih sistemskih zakonov. Ker -je uveljavljanje novih odnosov življenjskega pomena za celotno mlado generacijo, je to ena najbistvenejših in trajnih nalog ZSMS. Da pa bi mogli realizirati zastavljene naloge na tem področju, smo z začrtano akcijo jačanja o-snovnih organizacij ZSMS že dosegli konkretne rezultate. Zavedajoč se, da bomo bitko za nove odnose dosegli v bazi, smo vse sile vložili v jačanje OO ZSMS! Nalogo na tem področju je prevzela konferenca mladih delavcev s svojimi komisijami ter s pomočjo ostalih komisij pri predsedstvu. Danes šteje Konferenca mladih delavcev 149 OO ZSMS, v katerih je približno 9000 mladih delavcev. Od vseh OO ZSMS na tem področju je izredno aktivnih okoli" 50 odstotkov, 30 °/o vseh uspeva na svojem področju, vendar še vse preveč kampanjsko, 10 %> od njih je le občasno ali sploh ne pokaže svojega dela. Vzrok za takšno stanje je iskati v premajhnem idejnopolitičnem delu v teh OO ZSMS, pa tudi v slabih odnosih znotraj določenih OZD. Takšnemu zastavljenemu konceptu dela mora biti v bran dobra kadrovska struktura KMD, posebej še v predsedstvu, kar pa vsekakor bi bilo in je bilo na tem področju potrebno izvesti kadrovske spremembe med mandatom. Še vedno lahko ocenjujemo, da peščica aktivistov nikakor ne more realizirati vseh nalog. Del krivde za to leži na neodgovornosti nekaterih predsednikov in sekretarjev OO ZSMS, ki so dogovore nedosledno, površno posredovali članstvu ali pa sploh niso poskrbeli za udeležbo na posvetih. Seveda bi bilo nekorektno, če bi ostali le na težavah. V tem obdobju smo dosegli in realizirali večino zadanih nalog. Ge smo ob koncu prejšnjega obdobja ocenjevali, da se mladi premalo vključujejo oz. premalo upoštevajo pomen kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov, moramo danes oceniti, da je stanje povsem različno. Na vseh nivojih so mladi vključeni na priprave na srednjeročno obdobje, kar je še posebej pospešila seja OK ZSMS, .ki je bila pripravljena v mesecu septembru lani za to temo. Vendar pa je subjektivni vpliv na tem področju kljub uspehom še vedno premajhen. Konferenca je pokazala, da so mladi zainteresirani za vključevanje v pripravo srednjeročnih programov, saj se z njimi načrtujejo temeljne smeri delovanja. Na področju izgradnje stanovanj in uveljavljanja novih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu smo se vključili z vso vnemo, kajti problematika in uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov je v. interesu vseh nas. V ta namen je KMD organizirala dva posveta, kjer smo se v Celju dogovorili za stališča in razpravo na Republiški konferenci ZSMS, pred tem pa je bila ta tematika na seji predsedstva. Že od decembra lanskega leta se^ je občinska organizacija ZSMS vključila v realizacijo aktivnosti in nalog na področju ekonomske stabilizacije. Predsedstvo je na osnovi materiala, ki ga je pripravila komisija za družbenoekonomske odnose sprejelo »naloge ZSMS na področju ekonomske politike stabilizacije.« S tem smo razširili akcijo »Vsi za večjo stabilnost«, ki je v ZSMS trajala že dalj časa. Prek raznih oblik in metod dela, ki so izhajale na osnovi sprejetih -dokumentov, so se OO ZSMS seznanjale z nalogami, pa tudi s situacijo. Danes lahko trdimo, da smo na tem področju dosegli vidne rezultate, ki se kažejo v vključevanju mladih v razgovore o gospodarjenju, . v organiziranju internih delovnih brigad, skozi katere mladi najkonkretneje prispevajo k stabilizaciji, , k zmanjšanju stroškov ipd. Mladinsko prostovoljno delo dobiva tako v sedanjih pogojih delovanja vse večji pomen v posameznih sredinah. Konkretni uspehi so vidni v Železarni Štore, Aeru, Kovinotehni . itd. Akcije od zbiranja odpadnega materiala do pomoči internih delovnih brigad pri remontih do pomoči za normalni tok proizvodnje so postale sestavni dela aktivnosti o-snovnih organizacij ZSMS! Da bi se lahko mladi bolje vključili v razprave d ocenah gospodarjenja, je center za obveščanje in propagando izdajal skupaj s komisijo za družbenoekonomske odnose v biltenu OK ZSMS obrazložitve osnovnih pojmov ekonomije. Še vedno pa bo potrebno organizirati več posvetov, okroglih miz in drugih oblik dela, kjer bodd mladi seznanjeni z osnovnimi pojmi s področja družbenoekonomskih odnosov, tako bomo uspeli zvišati raven znanja, kar bo pomagalo aktivnejšemu vključevanju mladih v boju za ekonomsko stabilizacijo, v boju za nadaljnjo graditev samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Poleg teh nalog smo si v program dela RmO zadali za nalogo organiziranje dveh problemskih konferenc, ki pa jih zaradi že omenjenih razlogov nismo izvedli. Na tem področju se bo potrebno bolj kot dosedaj aktivneje vključiti v politiko zaposlovanja, posebej še glede na stanje zaposlovanja V gospodarstvu in dogovorjene meje zaposlovanja. Mladi smo sodelovali pri razpravi o uveljavljanju Zakona o združenem delu skupaj s sindikatom, ter razpravljali o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Na področju dohodkovnih odnosov smo razpravljali in opozarjali na najbistvenejše napake in pomanjkljivosti, premalo pa smo, to lahko danes ugotovimo, naredili^ da bi skupaj z drugimi te rrapake odpravili. 4. Pri predlogih inovacij za vzdrževanje je za ocenjevanje predlogov pristojen poslovodni delavec, na katerega stroškovnem mestu se pojavi prihranek. 5. V čimvečji meri moramo uporabljati določilo, da se pri predlogih v idejnih oblikah, razdeli do polovice odškodnine med posamezne službe in posameznike, ki so prispevali k realizaciji idej. Z upoštevanjem predlaganih kriterijev bomo naredili še en koralk pri večanju števila, predvsem pa gospodarskega prihranka pri inovacijah v EMO. Seveda pa bo potrebno ob tem povečevanju prihranka uvesti tudi bolj natančno spremljanje stroškov za uvajanje inovacij in ugotavljanje dejanskega povečanja dohodka zaradi uvedenih inovacij. Miloš Pešec Knjižne zbirke Prešernove družbe dostopne vsakomur Leto se je prevesilo v drugo polovico in ljudje bomo platnice. S tem strošek za strirano in res primerno ge prof. dr. Mihe Likarja, spet nekoliko več. segali po knjigah. To nam je potreb- nakup knjig še zmanjšate, branje za vse leto. knjige, ki prinaša dobro- no za razvedrilo, za izobraževanje, za kulturno osve- nic, se lahko odločite za Slovenske otroške pesmi došle nasvete za vsakogar, ščanje. Vedno bolj se zavedamo pomena kulture za broširane knjige, ki imajo z naslovom NAJ MI SIJE od- otrok do starejših lju-ohranjanje in razvijanje zdravih medsebojnih odnosov, saj zbirka petih knjig v SONČECE, NAJ MI POJE di. Ilustrirano, za vzgojo delavca v samoupravnem socialističnem de- takšni vezavi stane le 190 SRČECE bo knjiga tistih Naročnikom ki z zbirko lovnem procesu. Ta pomen je nenazadnje potrdila že dinarjev. ljudskih umetnih pesmi, ki prešernove družbe želijo zgodovina, saj smo se Slovenci, kot narod v veliki meri Takšne cene omogoča le jih otrok najprej sliši iz prejeti še delo iz svetovne ohranili tudi po zaslugi naših pesnikov in pisateljev, Prešernova družba, ob vi- materinih ust, izbral jih je književnosti, priporočamo: -zavednih sinov in hčera svojega ljudstva. šokih nakladah in s financ- Janez Menart, ilustrirala Max von ¿er Griin: Blodno pomočjo širše skupno- Marlenka Stupica. ni 0„en: ¡n niarnen Ta ro- Žal pa tržne zakonitosti polna presenetljivih in sti. Zajeten snopič dobrega Delovni dan sestre Marje man ;e jzredno živo nar>i- velikokrat maličijo priza- vendar prepričljivih spo- družinskega branja bo le- je nadvse prodorna, od- „nna Jnr:nnv„fi delavca ki devanje za izpolnjevanje znanj. (Izšla) tos vseboval: krita pripoved, ki jo je za fe člsto no svoie brez 'hli- kulturnega poslanstva tudi Henri Troyat: Pajek. Z Prešernov koledar za le- Prešernovo družbo napisal ~xa 7at0 na tern’ boli ias-'na področju založništva, izredno umetniško močjo to 1981 z vsakomur dobro- ANTON INGOLIČ, govori „o im troko doživlial čas Tako dobi delavec včasih napisan roman o mladem došlim mesečnim koledar- pa o življenju medicinske nPmči-ecJ gosnodarskesa na slovenskem knjižnem Gérardu, čigar bolestna na- skim delom, opremljenim sestre in njenem srečava- »čudeža« ° 1 trgu tudi knjigo, ki ga m vezanost na sestre in ma- z barvnimi reprodukcijami nju s problemi sodobnega ’ . . , p . vredna in po ceni, ki mu ter opozarja na usodnost slik Ivane Kobilice. Poleg mestnega življenja. J -1 f J™' je ne bi bilo treba plačati takšnih skritih nagnjenj v tega bodo v knjigi, ki bo Velika zmeda srbskega \xn°r k, oziroma je skrajno nepn- nas samih. Avtor tudi pri velikega formata in bo ob- avtorja Stevana Jakovlje- -,,go st“e j5.60 dln' brosl’ merna. nas znanih biografij o Pu- segala okrog 200 strani, za- vica je kronistično natanč- rana pa dm- Eden izmed načinov, ka- škiriu, Lermontovu in Tol- nimivi zgodovinski, zuna- no, zanimivo delo, ki ob- Prek !500 strani zanimi-ko delavcem, kmetom, štu- stoju je za to delo prejel njepolitični in drugi član- ravnava razpad kraljevine vega branja. Vse knjige dentom, ki prejemajo niž- najvišje francosko prizna- ki, pa pesmi in krajša pro- Jugoslavije, razpad, ki je bodo naročniki prejeli ko-je osebne dohodke, omogo- nje :— Prix Goncourt. (Iz- za vidnih slovenskih piša- bil tako tragičen za naše nec novembra 1980. čiti nakup prav tako do- šla) . teljev, vrsta drobnih Infor- ljudstvo. Večji format. Naročila pošljite na na- brih knjig kot jih ponuja- Carlo Sgorlon: Bogovi se macij in še marsikaj zani- Zdravje v družini je na- slov: Prešernova družba, jo številni akviziterji ko- bodo vrnili, pripoved o ne- mivega, vse mikavno ilu- slov poljudno pisane knji- Borsetova 27, Ljubljana, mercialnih založb (ponava- zakonskem furlanskem o-di za precej več denarja) troku, ki v svojem 27-let-nam je posredovala Pre- nem potepuškem življenju šernova družba iz Ljubija- spoznava bridko usodo ne, ki se že vrsto let uspeš- svoje od nekdaj tlačene no upira takšni komercia- domovine. Bogovi se bodo lizaciji in v tem tudi uspe- vrnili, vendar ne bogovi va. Njihove knjige so s po- oblastnikov... Trpljenjem močjo številnih javnih in bilo zaman, ni se izgubilo kulturnih delavcev dobro v tisočletnem mlinu časa. izbrane, po tehnični o- (Izšla) premljenosti enakovredne _ Josef Hen. Jokohama. Tudi osmo leto Teden prepričljivo sodeluje ob merjavi z drugimi kine- drugim in do petkrat ce- jj13, Je duhovito odkrit, domačega filma prinaša vseh organizacijskih in matografijami (nacionalni nejše od podobnih, ki Jih živahno napisan prikaz se- gledalcu, torej vsem nam, vsebinskih strukturah tudi vidik) v' svetu smo zelo TEDEN DOMAČEGA FILMA Osmi izziv je moč kupiti na trgu. Prešernova družba nam ponuj a s voj o »Redno knj iž-no zbirko« in zbirko romanov iz svetovne književnosti »Ljudska knjiga«. Vsebino obeh zbirk objavljamo v nadaljevanju članka. 1 • v * i • • . | . sr^vtulv L1 a L vi J. C. I skemS\akor 6aia snoznava celovit vpogled v jugoslo- gospodarstvo, saj od tam mlada Arneričanka^ki^ku^ vansko filmsko proizvod- priteka tudi delavčev di- ša prek Varšave in Moskve priti na Japonsko. Kurt Vonnegut, ml.: Mačja zibka. Napol utopičen, »LJUDSKA KNJIGA« zbirka romanov iz svetovne književnosti Tudi do 5-krat cenejša od podobnih zbirk, ki jih izdajajo komercialne založbe. Knjige formata 17 x 11,5 cm so vezane v celo platno, imajo večbarvni ščitni ovitek, tiskane pa so na brezlesnem papirju. V zbirki izide tudi letos 6 knjig s prek 1600 strani zanimivega branja. , , ... - Richard Rive: Obsedno '5°?.° knjige v prosti pro-stanje, roman iz življenja daji vsaj 100 odstotkov temnopolitih junakov, uje- drazJe-tih v ozračje nasilja in policijske strahovlade po mestih rasistične Južne Afrike. Zlasti vreden naše pozornosti zdaj, ko je nasilje V Južni Afriki ponovno v napol znanstveno fantastičen roman, eno najmočnejših del npvega humanizma, najboljše delo avtorja »Klavnice 5«, »Zajtrka prvakov« in mnogih drugih, tudi Slovencem že znanih pripovedi. Naročnina za vseh 6 knjig je 440 din, poravnate pa jo lahko tudi v treh o-brokih, najkasneje do konca leta 1980. Štiri od šestih knjig so že izšle in vam jih lahko takoj pošljemo po pošti. Dve bosta izšli oktobra. Po izidu zadnjih dveh knjig njo in ponuja že po tradi- nar za film — ki pa je se-ciji tudi pogled na platno veda namenjen njemu, filmske proizvodnje držav Da bi bolje poznali film v razvoju. kot eno najbolj množičnih med seboj Teden domačega filma je umetnosti, da bi bolje vsr- in občani, kulturna in politična mani- kavali vase njegove vse-festacija tiste vrste, ki po- binske, estetske, človeške, sreduje ob samem film- sporočilne in spoznavne skem programu še vrsto vrednote, temu služi Teden drugih informacij o filmu domačega filma kot mani-in za film. Ima torej širši festacija vseh, ki jih film okvir delovanja, ki v svoji osnovi služi podružbljanju mladi. Iz leta v leto moramo na novo spoznavati tisto, kaj smo naredili in ugotavljali, česa še nismo. Da bi se bolje spoznali filmski delavci ki polnijo ki- nodvorane, prinaša TDF 80 novost v pogovorih pa tudi druge novosti, ki so razvidne iz samega programa. V letošnjem letu stabilizacije TDF ni skrčen, je vse- filmske kulture in kulture nasploh. Ni potem naključje, če pri organizaciji, oziroma pri izvedbi Tedna domače- zanima in priložnost za ti- binsko opredeljen tako, da ste, ki jih bo zanimal od bo zvest svoji tradiciji: u-danes dalje. tirati pot filmski kulturi Jugoslovanska kinemato- k človeku in človeka va-grafija beleži svoj učinko- biti v kinodvorane, kjer vit razvoj šele po koncu filmska kultura domuje, druge svetovne vojne. Slo- V Celju smo ponosni, da »REDNA KNJIŽNA ZBIRKA« Prešernove družbe Letošnjo zbirko petih ga filma tako močno in venska prav tako. V pri- je pri nas tako. Za organizirano delo z mladimi delavci Kljub prizadevanju OK ZSMS mladi delavci še vedno niso ustrezno organizirani npr. v Zdravstvenem centru, Cinkarni, Libeli ter Metki in še kje. Sindikalna vodstva se bodo morala bolj odločno zavzeti za organizirano delo mladih ter jim zagotoviti mentorje iz vrst aktivnih družbenopolitičnih delavcev. Skupaj z mladimi je treba , - , — ---r,— r— uvrstiti na dnevni red njihovo problematiko in sprejeti ustrezne rešitve. Posebno po- »M°-uPlsanau °ziveY?LZ°a" brez*esnerp PaPirJu. dobite zornost velja nameniti tudi položaju in vključenosti mladih iz bratskih republik, ki se Ciinih maughamovskih ju- za vsega 240 dinarjev. Ce šolajo oziroma delajo v naši občini, nakov sredi eksotičnega ne potrebujete trdih plat-sveta južnoazijskih otokov, večbarvne plastificirane ■ ospredju svetovne javno- knjig, vezanih v celo plat-sti. (Izšla) no, z večbarvnim ščitnim W. Somerset Maugham: ovitkom (broširan bo le Tesno domovanje, mojstr- koledar) in tiskano na Lepotec alp - Matt Matterhorn leži v Peninskih Alpah, blizu mesta Zermatt. S štirimi ostrimi grebeni, ki se končujejo v konjiči vrha vzbuja vtis težavne dostopnosti. Pogosto ga zakrivajo oblaki, ki zasneže njegove stene. S svojo piramido vzbuja pozornost in slovi za najlepšo goro Alp. Zato ni čudo, da so ga hoteli osvojiti številni gorniki. vse več ivja in ledu. Izgub- To se je kot prvim posrečilo Whymperjevi odpravi 1865. Vendar se je sestop tragično končal za dva udeleženca te odprave. Vrh je bil s tem osvojen, samevale pa so stene. Posebno severna stena je veljala za problem Alp. Leta 1913 pa sta brata Franc in Toni SCHMID rešila s svojo smerjo problem in premagala to steno. Za to izjemno dejanje sta takrat dobila olimpijski kolajni, kar je edinstven primer v alpinizmu. Pozneje je v severni steni nastalo še več smeri. V avgustu se nas je skupina štirih prijateljev alpinistov odločila premagati severno steno tega lepotca in se po njej vzpeti na vrh. Vlak nas je pripeljal prav v Zermatt. To je tipično gorsko središče, polno hotelov in trgovinic spominkov, najrazličnejšega kiča, z bajeslovnimi cenami. Navajeni malenkosti se vdamo v usodo, saj to je Švica. Drugače pa je vse tako lepo urejeno in čisto, da nas gane ta skladnost. Po ulicah vozijo vprege in električni avtomobili. Pametna odločitev meščanov, ki vedo, kaj je zdravo okolje. S kupom opreme se prerivamo med množico turistov proti žičnici. Kmalu se gondola odlepi od tal in se dvigne v meglene koprene, Našega cilja še vedno ne uzremo. Pred nami se podijo vlažne megle, ko pa izstopimo na zadnji postaji, se ulije dež. Ko preneha jo mahnemo čez bližnji travnik in si ob bistrem potoku, na mehki travi polni cvetja, med skalnimi bloki postavimo šotore. Proti večeru se megle razkade in prikaže se nam v sneg odeta naša gora, naš cilj. Vsa pozornost veJ lja severni steni. Tehtamo možnosti in ugotovimo, da bi lahko poizkusili preplezati nekaj novega. Mine noč, zbudi nas sonce. Vse je v znamenju pripravljanja na vzpon. Zlagamo opremo za v steno, obleko, vrvi, kline, hrano in še kup ostalih stvari. Počasi se vzpenjamo proti grebenu Hornli. Pri koči nam povedo, da v steni niso ugodne razmere. Pustimo jih modrovati in krenemo pod severno steno. Na skalnem razu čakamo večer. Ko se prične temniti in sonce zatone za obzorje, zabrni kuhalnik. Modrikast plamen oblizne posodo v kateri topimo sneg za čaj. Večerjamo, jemo in pijemo za danes in za jutri. t Okoli desetih prečimo pod steno, snežišča so zmrznjena, vse je mirno. Le tu in tam se sliši beseda. Po zasneženih žlebovih hitro napredujemo, vendar kmalu sneg postane vse tanjši in steklast. Dereze škripljejo in prijemljejo nekaj milimetrov, napredovanje se u-počasi in je vse bolj težavno. Čas teče, dosežemo prve skale, rdi obzorje, počasi se dani. Hitro je minila noč. Plezamo po zasneženih skalah, napredovanje navzgor je vse teže. Po skalnih ploščah in previsih je ljamo čas zaradi težavnih razmer, končno ugotovimo, da naš načrt ne bo uspel. Prijatelja Dani in Matjaž se odločita, da se umakneta iz stene. Ostaneva sama z Milanom, s katerim prečima v smer bratov Schmid. Tu po dolgem prečenju ujameva tri Italijane, dva Nemca in še celo dva prijatelja iz Kranja. Vse povsod srečuješ znance. Sledi kratka internacionalna debata, Nemca sta utrujena, zato se tudi onadva odločita za umik. Tako ostanemo samo sosedje Italijani in mi. Prebijeva se v vodstvo, sledita nama Kranjčana vendar kmalu zaostaneta. Stena je krušljiva, še sreča, da je odeta v debel led. Vse je strmo, zdi' se mi, da že dolgo nisem sedel. Utrujenost od derez počasi načenja noge. Končno odkri-jeva poličko, da malo poči-jeva in pojeva nekaj hrane. Počitek je blagodejen, vendar je treba naprej. Plezam čez krušljive bloke, dvomljive trdnosti. Pazim, da ne porušim ravnotežja. Ko mi sledi Milan, mu to ne uspe, izruje velik blok, vendar, ker ga držim na vrvi, se vse srečno konča, le kup kamenja odropota v globino. Presegla sva višino 4000 metrov, in vse bolj ko se bližamo vrhu, slabša je skala. Razen tega nas prično obletavati še helikopterji, da je pravi cirkus. Vendar se pozno popoldne vse umiri, prične pihati hladen in vse bolj močan veter. Po tem slutim, da do vrha ni več daleč in res, ob šestih zvečer stopiva na vršni greben. Zebe naju, pospraviva vrvi, priganja naju noč, sestopava po grebenu. Pod bivakom Hornli naju ujame noč. Prižgeva čelni svetilki, noge so vse bolj težke, korak pa je negotov na poledeneli skali. Končno se še izgubiva med granitnimi bloki. Poiščeva si polico in izvlečeva vreči iz nahrbtnika. Bivak, vso noč drsim k robu police in se zopet nameščam. Zjutraj pa naju iz vreč spravi šele toplo sonce. Za tem najdeva preostanek poti in sestopiva v dolino. Ponovno sedimo pri šotorih ob tabornem ognju, vreme pa se zopet- kisa. Naslednji dan od-, hajamo, Zermattski velikan je ovit v sive megle. To me ne moti, vzpon je že končan. Čas teče in nas s svojim tokom dogajanj nosi s seboj, k novim stenam in novim doživljajem. Severno steno Matterhor-na smer bratov Schmid sva preplezala Franček Knez in Milan Romih, dne 10. avgusta 1980. NA HAFNER 3076 m Že tretje leto vključuje planinska skupina v svoj program planinskih vzponov tudi po en tritisočak ki se nahaja v sosednji Avstriji in sicer v mednarodni poti prijateljstva. Za Säulleckom in Sonblickom je letos bil na vrsti Hainet. Ker je vsak vrh nad tritisoč metrov višine za naše planince zanimiv si s prijavami nismo delati preglavic. Zgodilo se je celo da smo devet prijav morali zavrniti ker je avtobus bil že polno zaseden. Tako smo se 9. 8. odpeljali izpred EMO in po kratkih carinskih iormalnostih prestopili mejo pri Dravogradu. Prvi postanek smo naredili v Velikovcu da nakupimo barvne Ulme in nekateri tudi pralni prašek. Slednji vedo da je prepotene dokolenke treba po končni turi oprati, neoprane namreč stojijo kar same pokonci. Po enournem postanku smo nadaljevali vožnjo skozi Beljak in Spittal kjer smo krenili .na desno v dolino Malte. Lepo speljana gorska cesta nas je pripeljala do zapornic, kjer smo morali plačati trideset šilingov cestnine po osebi, da so nas spustili naprej. Skozi dolgo vrsto predorov smo se pripeljali do Sport hotela Malta, ki stoji na višini 1600 m. Tu je konec ceste dolino pa zapira ca. 250 m visoka brana »jez« za katero se razprostira veliko akumulacijsko jezero za cel sistem hidroelektrarn ki stojijo v tej dolini. V jezero se zlivajo vode ki pritečejo izpod ledenikov Ankogla in Hoch Alma. Na te tritisočake je potem še večkrat splaval naš pogled še posebno tedaj ko so se izza-Ankogla pričeli valiti črni oblaki ki so napovedovali poslabšanje vremena. Prav zato smo si Aleš, Mirko, Marjan in Sandi hitro razdelili ljudi po skupinah in odšli našemu cilju naproti. Pot nas je vodila poševno ob pobočju, ki je bilo obloženo z granitnimi bloki katere so tu in tam prelivali slapovi voda iz snežnih jezikov Hafnerja. Žeje zato nismo trpeli in po treh urah hoje smo prišli do koče Katto-vicer. Domačini so nas najprej neprijazno sprejeli in nas postrani gledali, ker pa smo jim dali tudi zaslužiti, pred vsem pri pijači, so se nam hitro prilagodili. Posodili so nam celo kitaro ob kateri je naša. pesem odmevala še dolgo v noč. Pesem Jugoslavijo je bila tolikokrat zapeta da so jo že italijanski gostje brundali ko so odhajali k večernemu počitku. Ob štirih zjurtaj smo se morali brez budnice spraviti pokonci in se odpravili proti vrhu. Sive megle so se podile po vrhovih, Hafner pa je bil popolnoma ovit v črno. Vodniki so znova dajali napotke svojim skupinam in se z njimi odpravili preko snežišč na skalni greben. Po dobrih treh urah hoda ponekod pa tudi plezanja smo vsi udeleženci tega izleta stali na vrhu 3076 m visoko. Sledilo je fotografiranje pa stiski rok in tudi kakšna solza veselja je kanila od radosti ki jo doživi planinec na vrhu. Planinskega krsta nismo uprizorili, ker jo je dekle, ki je nosilo vrv jadrno ucvrlo po grebenu. Tako smo ostali brez tega rekvizita in smo morali najslabše v skupini za roke voditi nazaj do koče. Sestop je bil varen in po svoje tudi zabaven. Snežišče ki se je razprostiralo pod vrhom se je končalo v kotanji blizu koče, mladim pa ni bilo treba drugega kot da so se prijeli za roke in se tako v skupini oddričali v dolino. Pri koči smo se spet podkrepili za nadalj.no pot, naredili še nekaj fotografskih posnetkov in se znova zbrali v skupine. Tako smo se poslovili od Hafnerja in Kattovicer hätte, ki sta ostala visoko zgoraj, nas pa je pogoltnil in nam zakril razgled hladen macesnov gozd. Pot se je vila v ključih strmo navzdol in marsikomu so se že močno šibila kolena, ko smo le prišli do Gmünder hätte, ki sloji ob cesti za katero smo prejšnji dan plačali cestnino. Pol ure za nami so se pripeljali tudi naši tovariši ki so obvestili voznika avtobusa da bomo sestopili z gore precej nižje kot smo prvotno predvidevali. Brečko io Organizatorji '80 Teden domačega filma organizira kot glavni organizator TOZD Novi tednik in Radio Olje, kot soorganizatorji pa še — izvršni svet skupščine občine Celje, družbenopolitične organizacije občine Celje, Viba film Ljubljana, Društvo slovenskih filmskih delavcev Ljubljana, Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Kulturna skupnost občine Celje, Kulturna skupnost SR Slovenije, revija Stop Ljubljana in številne delovne organizacije s celjskega območja, ki prireditev tudi finančno omogočajo. POKROVITELJI TEDNA DOMAČEGA FILMA 80 Prav te dni tečejo v številnih delovnih organizacijah celjskega območja razgovori o sprejemu pokroviteljstev nad manifestacijo kot celoto ali pa nad posameznimi deli sporeda. V letošnjem letu gospodarske ustalitve so delovne organizacije, ki omogočajo finančno izvedbo manifestacije v zelo težavnem položaju, vendar so se v marsikaterem kolektivu s celjskega območja že odločili za tradicionalno obliko pomoči tej uveljavljeni kulturni manifestaciji. Tako so pokroviteljstva nad deli sporeda že sprejele delovne organizacije: TKANINA CELJE, TEKO CELJE, GRADIS CELJE. INGRAD CELJE, MERX CELJE, LIK SAVINJA CELJE, LJUBLJANSKA BANKA, ZDRUŽENA BANKA LJUBLJANA, ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV — OBMOČNA SKUPNOST CELJE, DO LJUBEČNA CELJE, GORENJE VELENJE. V teh dneh se v nekaterih delovnih kolektivih odločajo še za sprejem glavnega sopokroviteljstva in prepričani smo, da bo organizatorjem uspelo zagotoviti potrebna sredstva v višini milijon dinarjev, ki bi omogočila kakovostno izpeljavo vsega sporeda. Finančno pa so TDF podprli tudi: Izvršni svet skupščine Celje, Kulturna skupnost Celje, Kulturna skupnost Slovenije,. Občinski * svet Zveze sindikatov Celje, pričakujemo pa še pomoč Občinske konference ZK Celje. r Vsem, ki so se že odločili, da pomagajo izpeljati prireditev, se organizatorji zahvaljujejo. $pored spremnih prireditev Teden domačega filma ob rednem filmskem sporedu zelo skrbno goji tudi spremni del manifestacije, kji j.e razdeljen v dva dela -p splošnega in strokovnega. V mnogočem daje prav spremni del sporeda bistvene vsebinske razsežnosti tej manifestaciji, ki ne želi biti festival z vnanjim bliščem in kopico nagrad, marveč po eni strani pregled filmske ustvarjalnosti in v spremnem delu sooblikovalec, spodbujevalec te iste ustvarjalnosti in vezni člen med filmsko javnostjo ter filmskimi delavci in drugimi strukturami družbe tako v informativnem kot v vzgojnem in ljubiteljskem smislu. S temi cilji TDF pripravlja vsako leto vrsto spremnih prireditev, med katerimi so najpomembnejši razgovori občinstva, dijakov, učencev in delavcev s filmskimi delavci, posvetovanja, razstave, premiere novih filmov izven Celja, in drugo. Posvetovanja Letos pripravljamo v o-kviru TDF štiri posvetovanja, ki so v času poročanja še v fazi priprav. Želimo pripraviti posvetovanja na naslednje teme: 1. Posvetovanje filmsko-vzgojnih delavcev, ki je v času TDF že tradicionalno in ki naj bi letos prispevalo k razjasnitvi vprašanj o metodah vzgojnega dela na področju dojemanja filmske umetnosti. 2. Posvetovanje o vlogi Zveze kulturnih organizacij Slovenije pri razvijanju ljubiteljske filmske ustvarjalnosti. 3. Posvetovanje slovenskih filmskih delavcev, za katero ndj bi temo izbrali filmski delavci sami. 4. Jugoslovansko posvetovanje o medrepubliškem sodelovanju pri proizvodnji filmov. Razstave Tudi letos Sta v pripravi dve razstavi. Ena je že v procesu nastajanja, v njej pa naj bi celjski srednješolci predstavili svoja likovna dela, nastala po vtisih ob ogledu slovenskega filma Splav meduze. Za drugo razstavo načrtujemo pregled fotografskih del Zoža Skrigina iz NOB, vendar tu še čakamo na pristanek avtorja. Razgovori Ti bodo letos potekali drugače kot v prejšnjih letih. Želimo jim namreč dati dodatnega impulza in nove razsežnosti. Bistvena pomanjkljivost dosedanjih TDF je namreč bila, da so tekli pogovori pretežno o filmih, ki jih občinstvo dotlej še ni videlo. Letos bo-bo z drugačno organizacijsko izvedbo dosegli, da bodo pogovori o filmu še bolj kakovostni. Vsak dan TDF bo namreč ob 19.30, po prvi predstavitvi premiernega filma torej, v sosednji dvorani Doma JLA pogovor občinstva, ki je film videlo z ekipo ustvarjalcev istega filma. Kljub tej novosti ne bomo zanemarili sodelovanja z Društvom slovenskih filmskih dnlavcev, ki naj bi pripravilo obiske filmskih . delavcev v dveh o-snovnih, pri seminaristih stalnega seminarja Človek, delo, kultura in vsaj v eni delovni organizaciji, s tem da bi bili razgovori bolj splošni, namenjeni razumevanju filmske umetnosti in problemov pri proizvodnji filmov. okviru TDF. Bilten ureja skupina novinarjev Novega tednika in Radia Celje — Tone Vrabl, Damjana Stamejčič in Janez Vedenik. Press center pa bo med TDF vodil Stane Haf- Katalog Pred TDF bo vnovič izšel katalog s kratkim povzetkom vsebine vseh filmov, ki bodo na sporedu in s pregledom dosedanjih sporedov TDF in spremnih prireditev, ter pregledom nagrad Društva slovenskih filmskih delavcev. Izšel pa bo še poseben katalog, ki ga bomo namenili sporedu Titovi filmski dnevi. Člani organizacijskega odbora TDF 80 Branko Stamejčič — predsednik, Drago Medved — podpredsednik in člani: Avgust Ribič, Zdravko Božičnik, Sreten Dješnič, Stane Hafner, Jože Hoch-kraut, Franc Horvat, Jože Umek, Anica Justin, Ivan Kapš, Alfonz Kumer, Valter Leben, Zvonko Perlič, Edi Podpečan, Meta Pokleka, Marlen Premšak-Sever, Rafko Počivašek, Slavko Pezdir, Majda Umnik, Jože Volfand, Štefan Zvižej, Živko Beškovnik in delegati glavnih sopokroviteljev. Zunanje premiere Letos pripravljamo štiri premiere v občinah izven Celja. Predvidoma bodo te premiere v Šentjurju, Laškem, Žalcu in Velenju. Program sam pa je še v nastajanju. Likovna podoba TDF Tudi letos sta zunanjo podobo TDF oskrbela celjska oblikovalca Rafko Počivašek in Jože Domjan. Likovna podoba zajema lepak, programsko pasico, letak, transparente, bilten, dopise, pisemsko ovojnico in vabila. Letos peta Tudi letos bo ka TDF. Modri, ______ meni in bordojsko rdeči se bo tokrat pridružila zelena značka. Okrasitev Celja Celje bo v novembrskih dneh zaživelo v znamenju Tedna domačega filma. Tudi letos smo razpisali natečaj za najlepše urejeno izložbo na temo TDF, po mestnih ulicah bodo za-vihrale zastave TDF, pred kinom Union pa bo vnovič nameščen reklamni stolp TDF. Za okrasitev Celja skrbi posebna ekipa, ki jo vodi Zdravko Božičnik. Press služba Letos, smo se odločili za popolnejši in obsežnejši BILTEN TDF, ki bo bolje predstavljal tako program sam, kot tudi dogodke v Dobili smo asfaltno podlogo Člani sveta TDF 80 Kratko in zanimivo BRANKO LESKOVŠEK — EVROPSKI PRVAK Branko Leskovšek, znani jugoslovanski modelar, član LT EMO Celje, sekcije za modelarstvo, je dosegel do sedaj najboljši in največji uspeh v zgodovini tega športa pri nas. Branko Leskovšek, izredno marljiv in skromen športnik, je namreč na evropskem prvenstvu v Mostarju osvojil naslov evropskega prvaka med posamezniki in kot član ekipe. Čestitamo! Kadrovske vesti od 1. 8. J980 do 30. 8. 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata se iskreno zahvaljujem vsem delavcem iz montaže za denarno pomoč in izraženo sožalje. Žalujoča sestra Anica Go j še z možem Sprejeti na delo; Kranjec Vida, Aksentijevič Jožica, Dakič Miroslav, Korošec Božidar vsi Skupne službe, Rogič Mi-losavka, Trupej Danica, Slijepčevič Milka, Šket Cecilija, Blažan Jozefina, Recko Angela, Pilko Angela, Škornik Aleksander, Hodič Hamit, Stopinšek Andrej, Štingl Slavko, Miikulan Boštjan, Palir Ivan, Samec Peter, Jajallo Matija, Stiplovšek Zvonko, Zelen Niko, Zupanc Vincenc, Alagiič Šalih, Trnovšek Rajko, La-jič Zorah, Jus Milan, Ropert Milan, Zrnič Mirko, Lujič Nedeljko vsi TOZD Posoda, Pušnik Alojz, Za-zjal Ludvik, Rebevšek Vali, Dobrotinšek Milan, Do-brotinšek Marjan, Skerbiš Dragan vsi TOZD Vzdrževanje, Malgaj Jože, Gaber Ivan, Romanič Stjepan, Peterle Marjan vsi TOZD Orodjarna, Mladič Ladislav TOZD Radiatorji, Pogladiš Branko an Teršek Zvonko oba TOZD Kontejner. Iz DO so odšli: Kranjec Vida, Zigerovič Stjepan, Petič Milivoj, Drotonak Franc, Kosič Branislav, Muškotevc Drago, Blazinšek Vili TOZD Kontejner, Gajšek Majda, Lučič Nada, Lipuš Zlatka, Tramšek Branka, Šporin Elizabeta, Trobiš Helena, Fejzic Tajiba, Mrkonjič Jadranka, Koštomaj Franc, Mikulan Boštjan, Križan Milko, Ovčar Anton, Prevolšek Anton, Lujič Nedeljko, Jurič Marinko, Dragišič Milan, Hamer Branko, Djakovič Radomir, Fric Štefan, Majcenovič Jože, Petek Igor TOZD Posoda, Novak Stojan TOZD Kotli, Tratnik Ivan, Podhrašfci Silvo, Hribernik Roman TOZD Vzdrževanje, Vrečko Danijel TOZD Frite. Upokojili so se: Fužir Maks, ERC, Založe 24, Polzela; Lebič Marija, Skupne službe, Zadobrava 61a, Škofja vas; Paum gartner Karl, Skupne službe, Delavska 10, Celje; Kraj-šek Rihard, Skupne službe, Frankolovske žrtve 5, Celje; Motoh Franc, Vzdrževanje, Črnogorske brigade 3, Celje; Rečnik Štefanija, Posoda, Leskovec 25, Škofja vas; Rep Ivana, Posoda, Trubarjeva 16, Celje; Bori-šek Elizabeta, Posoda, Celjske II. grupe 12, Celje. Umrl je: Antolič Ivan, Kontejner. Poročili sta se: Colnarič Brigita — Osek, Šegovc Marija — Je seničnik. Premeščena iz TOZD v TOZD: Brglez Marija iz Posode v Skupne službe, Skale Darko iz Posode v Vzdrževanje, Kvas Franc; iz Posode v Kotle, Operčkal Marija iz Posode v Radiatorje. Jure Krašovec '— predsednik in Jože Volfand, Avgust Ribič, Drago Medved, Venčeslav Zalezina, Franc Horvat, Štefan Žvi-žej, Goran Schmidt, Stanka Godnič, Radovan Tes- lič, Tatjana Rajh, Valter Leben, Dragan Jankovič, Sreten Dješnič, Jane Kavčič, delegati kulturne skupnosti Slovenije, delegat Kulturne skupnosti občine Celje. Spored tedna domačega filma Teden domačega filma stopa v osmo leto svojega obstoja. Tudi letos nadaljuje svoja iskanja, ki naj dajo manifestaciji še bogatejši spored in kakovostnejšo, trdno opredeljeno vsebino. Medtem ko je bila bistvena novost lanskega TDF uvedba kratkih slovenskih poklicnih, amaterskih, študijskih, učnih in vzgojnih filmov, bo osnovna novost v letošnjem letu skrbnejša in vsebinsko bogatejša izvedba razgovorov filmskega občinstva z ustvarjalci filmov. Posebna vrednota sporeda bodo spremne prireditve, med katerimi bodo na prvem mestu skrbno načrtovana posvetovanja. In še bi lahko naštevali. Tudi pri filmskem delu ni šlo brez novosti. V premiernem sporedu letos prvič predstavljamo osem del, s posebnim poudarkom na jugoslovanski premieri filma Partizanska šola, vojvodinske proizvodnje. V sporedu kina Metropol bo posebno pozornost pritegnil program 37 dokumentarnih filmov o življenju in delu tovariša Tita. Izmed kinematografij jugoslovanskih narodov letos predstavljamo prizadevanja in sadove filmskih delavcev SAP Vojvodina, s tem pa se TDF vključuje v jesensko slovensko kulturno akcijo Dnevi vojvodinske kulture v SR Sloveniji. TDF ni pozabil na spored kratkih filmov, kjer bomo prikazali nad 100 filmov, nastalih v kinoklubih, filmskih krožkih, na ljubiteljski ravni ali pa kot proizvod dela poklicnih filmskih delavcev, študentov in drugih, Tudi na mlade nismo pozabili, saj jih čaka že tradicionalen spored sedmih mladinskih filmov domače proizvodnje. Lani si je filmske prireditve v okviru TDF ogledalo 35 tisoč Celjanov,- To pomeni, da je šel v povprečju vsak Celjan vsaj enkrat v kino, da bi videl domače filmsko delo. Letošnji spored obeta nov rekorden obisk. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta IVANA MAJERIČA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem obrata emajli-rnice a darovano cvetje ter globoko razumevanje v dneh žalosti. Prav lepa hvala tudi godbi na pihala za odigrane žalostinke ter vsem prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. hčerka Ivica Stropnik z družino Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni urednik: Viki Klenovšek. Odgovorni u-rednik: Stevo Pratnekar. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (številka 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk ih klišeji AERO Celje. TOVARIŠI GRADBENIMI ZAUPAJTE Ml, MAJ STE LETOS ZGRADIL/ ? LETOS SAMO PODIRAMO SRMOZAUVALKA I10L0N6NICK %** cut/a Jevnica ČEMU SO NAS/ VZDRŽEVALCI ) ZMANJŠALI ČAKALNICO OBRATNE AMBULANTE,DA JE /U&y\* TAKO TESNA? x ¿Ar&f - ... M BI ZDRRVSTVENR y . SLUŽBR IPIELR ŠE TESNEJŠE .STIKE Z BOLNIKI... mlekarna vrtnar 1 svetuje 'Iz MRJHNE6R BRSTE VELIKO : CENE •_ * Sr DNO drevje SRDIMO KR POTRESNO Področje : jablane ni potrebno obirati , ker JIH POTRESNI SUNKI OTRESEJO. * * Poleg enoletnic, dvoletnic , trajnic POZNAMO SE LONČNICE •* ENOLONČNICE. * f Vsako jesen imamo v Ljubljani vinski sejem, K CELJU VSAKO SREDO l SVINJSKI » %mMz Je tila osat* /na /noi&n , dat U fot «. Jtoxt /ztal, OPIMR JE OR A OR. _________________ __ _ f lili m,a n i [ i uifimm/iii i (iriiiuililil/b/it-i NRSR 60DBR NRPIHRLR JE ZELO ... VELIKO POVPRRŠEVRNJE PO PLOČEVINI... ____ %L» jt lit /zapoo&n , dva /mu je /zvmcvnjhačor Čcusot /za dela ,,, Jfauičil At je pUdU' kpaome, dant/> ¿spleta /St *nntdz ... BESEDA /rti konj , pa act