GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 21. JUNIJA 195? LETO IV., ŠTEV. 48 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR POROČILO SVETA ZA STANOVANJSKE ZADEVE ZA LETO 1956 . Svet za stanovanjske zadeve 01.0 Ljubljana je kot politično izvršilni ?rR«n ljudskega odbora v zadevah ** področja stanovanjske politike obravnaval na svojih sejah v letoš-nieni letu predvsem: , L stanovanjski) izgradnjo, z vidi-zgraditi čim večje število sodob-n,1;1 stanovanj, poceniti z organizacij1 gradnjo in nuditi državljanom Pf>nierni stanovanjski standard; 2. način pravilne uporabe stano-vzdrževanje stanovanjskih objektov, ne da bi sam posegal v prisojnost, nego s primernimi organi-‘acijskimi prijemi vzgajal upravne °rgane družbenega upravljanja in Preko njih neposredne koristnike; y investicijske programe za ?radnjo stanovanjskih objektov, *Yer je ugotavljal racionalnost in .konomičnost graditve, v primerih, .Jer ni bila zastopana racionalnost , ekonomičnost, programe zavračal jo zahteval od investitorjev, da gra-1'jo v okviru normativov; 4. osnutke načela o gradbenih •'°fmativih, hišnem redu, poslovnih Pfostorih, statutu komunalne skupiti, o delu s stalno konferenco /}p,t in delu Zavoda za stanovanjce izgradnjo v Ljubljani; i 5- vprašanje organizacije zadrug. ,°ntunalne ureditve novih naselij, ?aJanjc smernic za sestavo pravil elitnega sklada in kreditiranje *a,,ovanjske graditve in vodil Ptošno stanovanjsko politiko na P0(lročju okraja. Družbeno upravljanje stanovanjskih hiš |• Na področju družbenega uprav-g8l)ja se opaža, da politične orgnni-,1^'je vedno bolj posvečajo pažnjo hi^benim organom upravljanja i *■ To ima jasno zn posledico utr-KrVat>je hišnih svetov, kar se vidi povsem v čedalje ekonomičnej-'n. gospoda rjeni u in smotrni upo-J.r>l r®zpoIož.ljivih sredstev za vzdr-|j v,'nje in obnovo hiš. Organom vJ, . koga odbora in Sveta za stano-i,|,l,8kc zadeve 01,0 Ljubljana ter ''inz 1 avct°m pomeni dejansko po-r"zprava okrajnega plenuma L'*jL in predsedstva SZDL o druž-*?.•» upravljanju hiš, ki je iskala m 'ke dela pri pomoči za sprovaja-t»k <’r,|H>enega upravljanja, prav 'Ch i.P® zveze komunistov in ','kata. Kjer so terenske organi-Pfa m smernicam plenuma in li(>?V|*no razumele uveljavitev druž-ijjj Ro upravljanja stanovanjskih Je družbeno upravljanje zelo dobilo pozitivne oblike. Te or-ya| *° bile dosledne pri spro- ni» družbenega upravljanja, bj *° pravilen poudarek kvaliteti ^^."^tavl hišnih svetov in stano-LJcke skupnosti, pravilno so pri-l<*hi71* 0 smisel družbenega uprav->0 t,f' stanovanjskih hiš, tolmačile *l|,av|lrnpn pridobitve stanovanjskih lip. ki jo prinaša uredba o vljanju stanovanjskih hiš in utemeljenost zvišanja najemnin, ki tvorijo materialno osnovo hišnih svetov. V tern je vzrok, da se je družbeno upravljanje hiš utrdilo hitreje kot na katerem koli drugem področju. Hišni sveti so v letu 1956 dosegli vidne uspehe v družbenem upravljanju in v njihovem praktičnem delu so se kot nesporna utrjevala sledeča načela: 1. Načelo samostojnega zavezovanja in pridobivanja pravic hišnih svetov. Danes hišni sveti samostojno naročajo popravila, kontrolirajo njih izvedbo, izplačujejo račune in najemajo kredite za izvedbo potrebnih vzdrževalnih ali obnovitvenih del pri hiši. 2. Načelo ekonomičnega in racionalnega upravljanja stanovanskih hiš. Pri upravljanju so hišni sveti popolnoma samostojni. Katera vzdrževalna ali obnovitvena dela naj se izvrže v okviru razpoložljivih sredstev določenih skladov, je stvar izključno proste prevdarnosti in presoje hišnih svetov samih, ker so pač ti najboljši in najbližji neposredno prizadeti opazovalci stanja stanovanjske hiše, v kateri stanujejo. Iz dosedanjega praktičnega dela svetov moramo ugotavljati absolutno realnost in smotrnost pri določanju vrstnega reda popravil. Danes hišni sveti že kritično presojajo lastne finančne zmogljivosti pri najemanju kreditov zn popravilo hiš. Z razpoložljivimi sredstvi so hišni sveti šte-dili in je bilu njihova uporaba najbolj ekonomična ter pod neposredno kontrolo vseh stanovalcev, kar daje maksimalno garancijo za smotrno uporabo sredstev. 5. Načelo utrjevanja kulturnej-ših odnosov med stanovalci. V letošnjem letu se je v delu hišnih svetov v praksi pokazalo, da so ti organi najprimernejša organizacijska oblika za vzgojo kolektivne miselnosti do uporabe sredstev hiše in prostorov v niši z vsemi napravami ter za postopno izboljševanje odnosov med stanovalci samimi. Odpravlja se individualizem, odnosi stanovalcev do hiše, zunanjega okolja postajajo skrbnejši in dviga se stanovanjska kultura. Stanovalci prihajajo do spoznanja, de. s svojimi nepravilnimi odnosi do stanovanjske hiše in njenih naprav ne oškodujejo hišnega lastnika ali družbe, pač pa predvsem sami sebe. Strogo se izvaja hišni red v tem smislu, da posamezne stranke z nepravilnim razmerjem do hiše oziroma do drugih stanovalcev v hiši ne povzročajo Škode na hišnih napravah. To velja zlasti za stanovalce v stanovanjih, kjer zaradi sedanje stanovanjske stiske stanuje po več družin. Hišni sveti so z vso voljo pristopili tudi k Izboljšanju stanovanjskega standarda s tem, d^i Izboljšujejo stanovanjske prilike i ustreznimi olepšavami zunanjosti in notranjosti hiše in skrbijo, da ima hiša stalno v odgovarjajočem stanju vse komunalne naprave. Da se odpravijo pomanjkljivosti pri družbenem upravljavljanju stanovanjskih hiš iz prejšnjih let, se je pokazala potreba, da bi se glede na obstoječe predpise ter na podlagi dosedanjih izkušenj v sistematični obliki obdelala vloga, naloge in delo hišnih svetov, kakor tudi nekatera vprašanju, ki so s tem v neposredni zvezi. To nalogo si je zadal na priporočilo Sveta za stanovanjske zadeve posebni redakcijski odbor in izdal brošuro »Hišni sveti in družabno upravljanje stanovanjskih hiš«. V tej brošuri so zbrana glavna vprašanja, ki se pojavljajo pri delu hišnih svetov z namenom, da bo pripomogla hišnim svetom in njihovim članom, da se bo njihovo delo še poglobilo in zboljšalo ter da bodo v njej našli zlasti odgovor na praktična vprašanju, ki nastajajo pri izpolnjevanju odgovornih nalog družbenega upravljanja stanovanjskih hiš. Kljub utrjevanju omenjenih načel pa je Svet za stanovanjske zadeve ugotovil, da se pri mnogih hišnih svetih pojavljajo problemi, ki niso v skladu z družbenim upravljanjem stanovanjskih hiš. Predvsem bi morali hišni sveti porazdeliti delo na posamezne člane in vse uživalce stanovanj. V praksi pa se ie pokazalo, da hišni sveti preva-I ju jejo delo na enega samega člana, običajno na blagajnika. Posledica takega načina dela je, da so se hišni sveti usmerjali le na tehnično izpolnjevanje dolžnosti upravljanja, zanemarjali pa so kolektivno upravljanje in skupno sodelovanje vseh stanovalcev. Svet za stanovanjske zadeve nadalje ugotavlja, da so hišni sveti, čeprav so trošili precejšnja sredstva za zunanji izgled hiš, polagali vse premalo pažnje in pozornosti na ureditev onih prostorov, ki bi služili otrokom za igrišča in razvedrilo. Marsikatero dvorišče bi bilo možno očistiti in izravnati in na njem z minimalnimi stroški postaviti gugalnice, grede, mivko itd., kjer bi otroci našli torišče za svoje izživljanje Prepričani smo, da bi tl stroški le malenkostno bremenili hišne sklade, saj bi starši v mnogih primerili radi s prostovoljnim delom in denarnimi prispevki priskočili na pomoč hišnemu svetu. Prav tako bi hišni sveti odigrali pomembno vlogo brez materialne škode za svoje sklade z najrazličnejšimi organizacijskimi oblikami. Tako bi lahko organizirali v večjih stanovanjskih hišah varuhe otrok, ki bi lahko razbremenili zaposlene starše. Ifišnl sveti, v- kolikor jim njihovi skladi to dovoljujejo, bi morali razmišljati tudi o nabavi in uporabi gospodinjskih strojev, predvsem pralnih in podobnih, ki bodo nudili veliko pomoč našim gospodinjam. Zamisel organizacije pomoči gospodinjam, predvsem našim zaposlenim ženam, je vsekakor pozitivna in bi stanovalci videli v tem samo nov dokaz upravičenega obstoja hišnih svetov. S takim načinom dela bi hišni sveti pomembno prispevali k razširitvi in stopnjevanju interesov vseh stanovalcev za družbeno samoupravljanje, ko bi le-ti spoznali, da se hišni sveti z njihovo lastno udeležbo in iniciativo boljše in uspešnejše razvijajo v njihovo korist. S takim delom postajajo vsi stanovalci hiše postopoma ena družina in je tako lahko prav hišni svet tisti posrednik, ki omogoča, da se iz zaprtega hišnega življenja po posameznih družinah razvija smisel za bolj razgibano družbeno sožitje vseh stanovalcev v hiši. Hišni sveti so v lanskem letu svoje sklade racionalno in ekonomično izkoriščali. Trudili so se, da bi potrebna popravila izvršili čim ceneje, kar je popolnoma razumljivo glede na njihov finančni položaj. Cene popravil oziroma del, ki jih izvršujejo privatniki, pa tudi državna podjetja hišnim svetom, so mnogo previsoke, saj znaša storilna ura od 180 do 250 din ali pa celo več. Zato so bili hišni sveti prisiljeni, da so se posluževali najrazličnejših »šušmarjev«, ki so jim potrebna dela izvršili ceneje kljub poravnavi vseh predpisanih obveznosti. Pokazala se je resna potreba po ustanav- . ljanju obrtnih delavnic, ki bi s čim manjšimi režijskimi stroški opravile kar najceneje potrebna popravila. Z organizacijo obrtnih delavnic bi imeli hišni sveti dvojno korist: I. zaradi pomanjkanja obrtne delovne sile bi lažje prišli do naročil v takih delavnicah; 2. ker so skladi hišnih svetov minimalni, bi jim bile cene uslug obrtnih delavnic dostopnejše. Prezreti pa ne smemo vloge, ki io ima SZDL kot inieiator in mobi-flzator utr|evanja družbenega upravljanja v hišnih svetih. Niso bili redki primeri, da se je obračunavanje in kontrola nad izvršenimi deli izvrševala natančneje in temeljiteje tam. kjer so člani socialistične zveze in Z DS sodelovali pri odločitvah in sklepih hišnih svetov In se borili za čim nižie stroške. Poseben problem in težave, ki se postavljajo pr.ed hišne svete, je vprašanje razpoložljivih finančnih sredstev na eni in velika potreba po popravilih na drugi strani. Hišni sveti imajo sicer možnost najemati posojilo v okviru petletnega seštevka sklada za amortizacijo in vzdrževanje. Pri dotrajanih zgradbah ta znesek ne zadostuje za najetje večiega posojila za popravilo fasade, obnovo strehe, žlebov itd. Res je, da imajo hišni sveti tudi možnost najemati posojila pri kreditnih skladih v večjem iznosu in za daljšo odplačilno dobo. Tofln v obdobju reguliranih socialnih najemnin nastopa težko vprašanje no samo, kako bodo taki hišni sveti ki so zn dolgo vrsto let že vnaprej porabili svoje sklade, vračali svnte kreditne obveznosti, ampak tudi, kako bodo v času, ko ne bodo imeli sredstev, vzdrževali in obnavljali zaupani stanovanjski objekt. Svet za stonovanjske zadeve ugotavlja še to dejstvo, da se hišnim svetom zmanjšujejo v privatnih hišah, ki so sicer v družbenem upravljanju, sredstva še na ta način, da lastniki teh hiš prodajajo stanovanja in se zaradi tega obveznosti hišnih svetov do lastnikov stanovanj povečujejo, zmanjšujejo pa se dohodki v njihovih skladih. Zlasti je pereč problem obnavljanja in vzdrževanja stanovanjskih hiš v onih predelih, kjer je stanovanjski sklad v večini že dotrajan. Tako je n. pr. povprečna starost hiš no terenu stara Ljubljana preko vbe tudi v zadnjih 150 let. Ker te stavbe desetih letih niso bile vzdrževane, so potrebe po generalnih popravilih še veliko večje. Svet za stanovanjske zadeve stoji na stališču, da je potrebno izvršiti, preden se pristopi k velikim popravilom ali rekonstrukciji takih področij, točne in vestne analize, ki naj pokažejo, ali je bolj ekonomično vlagati v dotrajane stanovanjske objekte velika družbena sredstva, namenjena za stanovanjsko izgradnjo, ali je bolje graditi s temi sredstvi nova in sodobna stanovanja. To pa ni mišljeno tako, da bi se ti objekti prepustili propadanju, temveč nasprotno, naj se ti objekti obnove tako, da bodo zaščiteni kulturni spomeniki, ki dajejo mestu določeno zgodovinsko obeležje in vrednost. Spremeni naj se samo namen uporabe teh objektov. Iz dotrajanih nesodobnih in neuporabnih stanovanj naj se uredijo poslovni prostori za obrtne in uslužnostne delavnice in skladišča, po katerih je v Ljubljani velika potreba. Za preureditev takih dotrajanih stanovanjskih objektov, ki bi služili drugim namenom, pa naj se angažirajo tisti viri sredstev, ki so namenjeni izključno zn stanovanja. Pri takem reševanju dotrajanih večjih stanovanjskih kompleksov se nam pokažejo sledeči rezultati: 1. prebivalci, ki prebivajo v nesodobnih in nezdravih stanovanjih, bi se preselili v nova in sodobno stanovanja; 2. pridobili bi se novi poslovni prostori predvsem za one dejavnosti, ki so v veliki meri že prisiljene da se izseljujejo iz mesta ali pa utesnjujejo; 3. s povečanjem poslovnih prostorov bi se povečala namenska sredstva zn stanovanja, ker so instrumenti delitve najemnine v stanovanjske sklade ugodnejši pri poslovnih najemninah kot pri stanovanjskih. Tak način reševanja in asann-cije starih predelov mesta bi bil gotovo bolj učinkovit in ekonomičen, kot pa dosedanji ukrepi, ki so sicer oprostili posamezne hišne svete plačevanja dela najemnin v stanovanjske sklade, niso pa uspeli rešiti problema v celoti. Samo za obnovitev starega področja Ljubljane bi bilo potrebno preko milijardo dinarjev sredstev. Kljub tako veliki investiciji pa bi se stanovanjska raven stanovalcev bistveno ne izboljšala v tem predelu mesta. V sami Ljubljani kakor tudi v okoliških občinah, predvsem pa v Kamniku, Litiji. Domžalah, na Vrhniki je družbeno upravljanje dobro razvito. V nekaterih ostalih občinah po je družbeno opravljanje neutrjeno. Tako občine Dobrova. Ivančna gorica in Loška dolina nimajo izvedenega družbenega upravljanja. V Dobrovi ni stanovanjskih hiš, ki bi spadale v družbeno upravljanje. V občini Ivančna gorica prav tako družbeno upravljanje še ni našlo svojega mesta. Po planu bo prišlo v tej občini pod družbeno upravljanje 7 stanovanjskih hiš s tridesetimi stanovanji in 4 poslovnimi prostori. K izvedbi te naloge so pristopili šele v decembru in so izdane odločbe o vključitvi stanovanjskih hiš v stanovanjsko skupnost. Hiše, last Splošnega ljudskega premoženja, je do sedaj upravljal neposredno občinski ljudski odbor po svojih organih, ki so pobirali tudi najemnino in z. 'isto izvrševali na stanovanjskih hišah potrebna popravila. V letošnjem letu je bilo za popravilo hiš porabljenih 119.679 dinarjev. V občini Logatec ni bil glede na majhno število hišnih svetov formiran svet stanovanjske skupnosti ter je vse posle opravljala stanovanjsko uprava. Na ozemlju ObLO Mengeš se nahajajo samo 3 stanovanjske hiše, ki spadajo v družbeno •upravljanje. Ker je v družbenem upravljanju majhno število stanovanjskih hiš, ni ustanovljena posebna stanovanjska uprava in tako s hišami upravlja neposredno občinski ljudski odbor. Z dograditvijo novega 5-stanovanjskega bloka se bo število stanovanj povečalo na 15 ter ima zaradi tega ObLO -namen v letu 1957 ustanoviti tudi stanovanjsko upravo. Razumljivo je, da je delo hišnih svetov najbolj razvito v občinah mestnega področja, kjer hišni sveti sami razpolagajo s skladom za vzdrževanje in upravo hiš, na privoljenje stanovanjske uprave pa so vezani le glede črpanja sredstev iz sklada za amortizacijo. Vse posle opravljajo hišni sveti samostojno, za svoje finančno poslovanje imajo lastne računske knjižice in lastne tekoče račune v banki, ki jim izvršuje finančno službo, stanovanjske uprave pa vodijo le evidenco in kontrolo nad hišnimi sveti in jim nudijo potrebno pomoč. V okoliških občinah opravljajo vse finančno poslovanje, ponekod celo administracijo zn hišne svet stanovanjske uprave, ali pa drugi občinski organi, na katere so vezani tudi glede uporabe lastnih sredstev. Svet za stanovanjske zadeve smatra, da tako postopanje ni skladno z duhom, pa tudi ne z določili uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš, ker so hišni sveti bistveni sestavni del mehanizma družbenega upravljanja stanovanjskih hiš in jim je zato prepustiti čimveč pravic v zvezi z neposrednim družbenim upravljanjem. Pomembno vlogo pri razvijanju družbenega upravljanja stanovanjskih hiš so odigrali tudi sveti stanovanjske skupnosti kot voljeni višji organi družbenega upravljanja stanovanjskih hiš. Naloge članov svetov stanovanjske skupnosti so bile predvsem v tem. da sklicujejo sestanke po terenih ter seznanijo hišne svete s problematiko in delom sveto in neposredno prenašajo probleme hišnih svetov na sestanke svetov stanovanjske skupnosti. V času razvoja družbenega upravljanja stanovanjskega sklada gre predvsem za vzgojo hišnih svetov in pa tudi uživalcev stanovanj. Predvsem je potrebno delati na področju dviga stanovanjske kulture vseh prebivalcev, da se na ta način zmanjša obraba stanovanj. Sveti stanovanjske skupnosti se v sistemu družbenega upravljanja hiš niso tako uveljavili kot so se doslej hišni sveti. Vzrok za to iščemo lahko deloma v formalnem in preozkem pojmovanju vsebine dela sveta stanovanjske skupnosti. Pri upravljanju hiše pridejo bolj do izraza interesi posameznika ali kor lektiva stanovanjskih koristnikov, zato je tudi aktivnost hišnih svetov boljša, medtem ko v svetih stanovanjske skupnosti še ni prodrla v polni meri široka demokratizacija in neposredni interes, da lahko tudi stanovanjska skupnost odigra pozitivno vlogo. Predvsem je vzrok v nepopolni uveljavitvi svetov stanovanjske skupnosti v tem, ker ni bilo jasno določeno, kaj jc stanovanjska skupnost niti ji niso bile določene konkretne naloge. Doslej so se sveti stanovanjske skupnosti predvsem omejevali samo na potrditev pravil, proračuna itd., kar je nehote zmanjševalo družbeni pomen svetov stanovanjske skupnosti in ožilo njihovo delovno področje. Doslej so dobili sveti stanovanjske skupnosti vse premalo podpore in sugestije od organizacij. Tudi pogostejša izmenjava izkušenj o delu hišnih svetov in politične ocene o uveljavitvi družbenih organov na področju družbenega upravljanju stanovanjskega skladu v določeni stanovanjski skupnosti bi veliko prispevali k razširitvi dela in utrjevanju stanovanjske skupnosti. Na področju ljubljanskega okraja obstaja po podatkih občin 1524 hišnih svetov, ki štejejo skupaj 5977 članov. V sami Ljubljani pa je v 9 občinah 1346 hišnih svetov s 5340 člani. Od članov hišnih svetov na področju okraja je 1370 delavcev, 3079 nameščencev, 230 obrtnikov in 1298 članov ostalih poklicev. Hišni sveti upravljajo 1884 stanovanjskih hiš s skupno 14.792 stanovanji in 1850 poslovnimi prostori, od česar odpade na Ljubljano 13.441 stanovanj in 1792 poslovnih prostorov. Družbeno upravljanje obstaja v 20 občinah, v katerih jc 22 svetov stanovanjske skupnosti. V 17 občinah so organizirane stanovanjske uprave s skupnim številom sistemiziranih mest 52. V dokaz zainteresiranosti organov družbenega upravljanja stanovanjskih hiš na vzdrževanju stanovanjskega sklada govori dejstvo, da hišni sveti v letu 1956 niso pustili ležati mrtvih sredstev v skladu za amortizacijo in vzdrževanje, temveč so vsa sredstva porabili za tekoče vzdrževanje in popravilo hiš. Iz amortizacije so porabili 80,796.606 dinarjev, iz sklada za vzdrževanje pa 34,715.902 dinarja. Poleg tega so najemali pri banki po odloku Zveznega izvršnega sveta posojila v višini 23,492.002 dinarja za dobo 5 let. najemali pa so posojila tudi pri kreditnih skladih v skupnem znesku 95,040.650 dinarjev. Ti podatki nam nazorno kažejo, da so zlasti oni hišni sveti, ki upravljajo starejše in bolj izrabljene stanovanjske hiše, prezadolženi in za dolgo vrsto let nimajo materialne osnove, da bi iz svojih, oziroma iz kreditnih sredstev krili stroške, ki nastajajo za redno vzdrževanje. To pereče vprašanje bo toliko časa zaviralo uspešno delo hišnih svetov, dokler ne bo v celoti rešena materialna osnova za njihovo poslovanje, to je. dokler ne bodo uvedene ekonomske najemnine. Problem uvedbe ekonomskih najemnin, ki se pojavlja pri vsej stanovanjski problematiki, pa zahtevo mnogo priprav v celokupnem našem gospodarstvu. Predvsem bi bilo potrebno spremeniti plačilni sistem in sorazmerno s tem spremeniti strukturo celotne delitve narodnega dohodka. Pri tem nastopa vprašanje, ali je naša ekonomika danes žc v stanju, da pristopi k reševanju tega problema na tn način. Morda bi bilo koristneje in uspešneje reševanje stanovanjskega problema, zlasti problema vzdrževanja in obnove stanovanjskega sklada s pomočjo regresiranja najemnine. Regres, zagotovljen z instrumenti družbenega plana, ki naj bi kril razliko med sedanjo socialno najemnino i® stvarnimi stroški obnavljanja, bi se stekal v namenske sklade organov družbenega upravljanja stanovanjskega sklada. Taka rešitev bi na vsak način močno utrdila materialno bazo družbenga upravljanja f tej panogi narodnega gospodarstva in še pospešila njegov razvoj. Pri obravnavanju družbenega upravljanja pa ne smemo prezrel1 delo stanovanjskih uprav. Osnovna naloga stanovanjskih uprav je bi]8 skrb za organizacijo in delovanj8 hišnih svetov in svetov stanovanjske skupnosti. Naložene pa so ji® bile tudi naloge s področja pristojnosti občine, ki obsegajo razdeljevanje stanovanj, vključevanje hiš # družbeno upravljanje, kategorizacija stanovanj, reševanje sporov 11 stanovanjskih pogodb ter upravljanje in evidenca zgradb in zemljišč last Splošnega ljudskega premoženja. Če hočejo stanovanjske uprave kot organi družbenega upravljanja funkcionirati, je nujno, da sc iz njihovega delokroga izločijo čimpveJ naloge, za katere so pristojni izključno upravni organi. Zato Sv® zn stanovanjske zadeve smatra, * prepričanja, da predstavljajo D •veti z živim zanimanjem za svoje nadaljnje poglobljeno delo najprimernejšo organizacijsko obliko, ki naj rešuje vsa komunalna vprašaja, ki se nanašajo na hišo in njeno neposredno okolico. Posledice hitrega razvoja organov družbenega upravljanja stanovanjskih hiš narekujejo, da razmišljamo tudi o položaju in perspektivni vlogi drugega organa družbenega upravljanja stanovanjcih hiš. to je stanovanjske skupnosti. Tudi stanovanjska skupnost je v svojem dosedanjem položaju, kakor ji ga daje uredba, zaradi preraščanja nalog zastarela. Praktične skušnje narekujejo potrebo, da dobi stanovanjska skupnost v bodoče popolnoma samostojne in konkretne komunalne naloge v okviru določenega števila hiš urbanistično Zaključenega stanovanjskega nase-‘ja. Stanovanjska skupnost nai bi Predstavljala v bodoče poseben družbeni organ, ki naj bi odločil in uPrav]jal komunalno službo svojega Področja. Njeno delo bi moralo sloneti na lastnem statutu odnosno to-zadevnih pravilih. , Ze dosedanji okvirni zvezni predli dopuščajo stanovanjski skupnosti tako široke demokratične obliko, da lahko s statuti uredimo vse •oeeifičnosti. ki jih glede na razpne stopnje razvoja posameznih •tanovnnjskili skupnosti ne moremo v vseli podrobnostih šublonizirnti z ^notnimi zveznimi predpisi. Poedine s*anovaniske skupnosti namreč ne morejo imeti enakega položaja, upo-"jevajoč sistem in vrsto zazidave, •tanje eventualno žc obstoječih komunalnih objektov in zunanjega 'zeleda celotne soseske ter drugih okoliščin. Vse te posebnosti in znosnosti morejo hiti upoštevane in ^jete le v soecifičnih pravilih od-|.°sno statutih. Težko si predstavimo. da hi bilo možno zadovoljivo kovati in upravljati vso komu-"ilno službo in uspešno ureinti zu-Jm>iji izgled stanovanjskih hiš. par-kr|v. zelenic, nasadov, igrišč itd. na ^Zemlju poedinih stanovanjskih .kiipposti brez neposrednega sode-l)vanja stanovalcev samih. Celotna 6rxCSka, ki na določenem urbnni-povezanem naselju združuje v mršiji interesih samoupravljanja stanovalce, ima bogate vire in izčrpne možnosti življenjskega in ■'"Posrednega komunalnega samo-Pravljanja. Sedanje oblike več ^ manj administrativnega reševa-Jn komunalne dejavnosti brez ne* ((?Sr®l'- predavanji, prak-^ m.mi napotili in z neposredno po-Ujj Jo tako higienik (zdravnik, sa-Qrni uslužbenec, medicinska se-Pri zboljšanju suniturnotehnič- Ok raj nega ana RAZPIS p li„jer8°nalna komisija 'Iškega odbora Ljublj t razpisuje ^f»*)rav' ljudskega odbora mesto ® Veterinarskega inšpektorata. R°ji: veterinarska fakulteta in t^v.°o upravna praksa. Plača po k,«jltl uredbi, dopolnilna plača in 'jfojni dodatek. Obilno kolkovane prošnje z 'n strokovnim življenjepise vložiti do 15. julija 195? v Mazi,U lajuika OLO Ljubljana — k°va ul. I., goba št. 13/1. nih pogojev in širjenju zdravstvene kulture v okviru naselja; agronom inženir pri urejanju parkov, zelenic, obnovi niš, fasad itd.; delavci raznih kvalifikacij (ključavničar, mizar, električar, inštalater, zidar itd.) ri vsej pestrosti vzdrževanja služ-e hiš; člani delavskih svetov in upravnih odborov pri širjenju izkušenj delavskega samoupravljanja na družbeno upravljanje hiš. širil in stopnjeval bi se interes vseh prebivalcev za družbeno samoupravljanje, ko bi. spoznali, da se njihova stanovanjska komunalna skupnost z njihovo lastno udeležbo bolje in uspešneje razvija. S tem bi dejansko prišla do izraza družbena volja velike večine stanovalcev pri družbenem upravljanju širše komunalne službe. Stanovanjska komunalna skupnost bi sama razpravljala o realnih možnostih izvedbe določenih komunalnih naprav in uvedbe določenih komunalnih služb na svojem območju. Kritična presoja objektivnih možnosti in ugotavljanje višine stroškov poedinih komunalnih naprav bi vzbudilo' večji čut odgovornosti pri uživalcih samih do teh naprav. Taka skupnost bi morala skrbeti za organizacijo primernih zmogljivosti vseh vrst Komunalnih služb na svojem področju (trgovine, usluž.nostne delavnice, igrišča, kopališča, pralnice, parki, vrtovi, nasadi, pota, stanovanjske ceste, komunalni ser- visi), ki bi bile hišnim svetom ter stanovanjskim komunalnim skupnostim takoj po solidnih cenah na razpolago in bi delali zanje. Vse to naj bi stanovanjska skupnost po svoji komunalni skupščini sama upravljala. Razumljivo je, da bi pri organizaciji takega dela stanovanjske skupnosti morale biti vključene tudi hiše, ki niso vključene v skupnost, ker bi njih stanovalci samo uživali komunalne usluge, ne bi pa tudi prispevali svojega sorazmernega deleža, za kritje stroškov. Stanovanjska skupnost mora tedaj imeti lastne sklade, kamor naj bi se stekala sredstva iz uslug komunalne službi' predvsem servisov in posameznih prispevkov vsakega stanovanja, ki bi se plačevali za skupne naprave, ki so v upravi te skupnosti. Ne smemo mimo ugotovitve, da se tak način delu stanovanjske skupnosti v mnogih primerih že konkretno pojavlja. Že se ustanavljajo taki komunalni servisi, pripravljajo se načrti za adaptacije ali postavitev novih objektov za potrebe teh servisov (javne pralnice, usluž.nostne delavnice itd.) za celo naselje ali več stanovanjskih hiš skupaj. S poglabljanjem in razširjanjem družbenega upravljanja stanovanjskih hiš bomo mobilizirali nadaljnje neizkoriščene možnosti, ki sc nahajajo v najširših slojih državljanov ter tako zboljšali stanovanj- ske komunalne prilike v korist državljanov samih in s tem celotne družbe. Distribucija stanovanj Posle za razdeljevanje stanovanj so v letu 1956 opravljale bodisi stanovanjske uprave ali pa drugi organi občin. Statistični podatki občin nam kažejo, da pri podeželskih občinskih ljudskih odborih, kjer ni razvita industrija ali obrtna delavnost, ni tako perečih stanovanjskih problemov, kot je to v Ljubljani, Kamniku. Domžalah, Litiji, na Vrhniki, v Medvodah, to se pravi v industrijskih in upravnih centrih. Administrativno razdeljevanje stanovanj ravno v teli občinah ni imelo v preteklem letu posebnega uspeha- in ni bistveno vplivalo na zmanjšanje stanovanjske krize. Tako je n. pr. v. občini Domžale od 253 vloženih prošenj, ki jih je občinski ljudski odbor smatral za nujne, bilo rešenih 84, v občini Bežigrad od 269 prošenj je bilo 7 rešenih, v občini Center od 1833 prošenj 20 rešenih, v Šiški od 854 prošenj rešenih tO itd. Ti podatki nam kažejo, da z administrativno distribucijo ne rešujemo stanovanjskega problema delavcev, uslužbencev, invalidov, upokojencev itd. (Nadaljevanje sledi) Predpisi občinskih ljudskih odborov OBČINA LITIJA Na podlagi 1. in 2. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o občinski dokladi in posebnem krajevnem prispevku (Ur. lisi FLRJ št. 241/57), t. in 2. Joeke XXII. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1957 (Ur. list FLRJ št. 54/56), XVIII. poglavja družbenega plana LRS za leto 1957 (Ur. list LRS št. 3/57), izdaja Občinski ljudski odbor Litiju po sklepu 24. seje z dne 30. maja 1957 ODLOK o uvedbi občinske doklade na dohodek od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj v letu 195? 1. člen Na območju Občinskega ljudskega odlrora Litija se pobira v letu 1957 občinska doklada na doliodke od kmetijstva, od samostojnih poklicev in od premoženj. 2. člen Občinska doklada na dohodek je dohodek občine za kritje komunalnih, gospodarskih, zdravstvenih, socialnih, kulturnih, prosvetnih ii) drugih potreb, predvidenih za leto 1957. 3. člen Osnovo za občinsko doklado od kmetijstva tvori r.u leto 1957 ugotovljeni katastrski dohodek. Doklada diferencira po stopnjah v okviru katostralnih občin, in sicer; Kot. občina: Okrog...............9% Velika Goba . . 9°/o Vodke...............9% Velika Vas . . . 10°/* Primskovo . .' . 8% Konj 1............12°/o Moravče . . . . 11 °/o Kresniški vrh . . 10°/o Kat. občina: Roviše............10°/« Sv. Anton I. . . 10% Sv. Anton II. . . 10% Volavje . . . . 10% Roviše 11...........10% Libergo . . . . 11% Sv. Anton 111. . . 11% Selo Mirna . . . 12% Hotič 1.............12% Vače................12% Hotič H.............14% Jablanica . . . 15% Vihtarjevec . . . 15% |ežni vrh . . . . 11 % Tihnboj .... 12% Konj II.............12% Kresnice . . . . 13% Litija..............14% Šmartno .... 14% 4. člen Zavezancem samostojnih poklicev in premoženj sč za leto 1957 odmeri občinska doklada od davčne osnove, ki je podlaga zn odmero dohodnine oil samostojnih poklicev in premoženj, iz.vzemši zavezancem za davek ml dohodkov iz dopolnilnega delovnega razmerja in od honorarnega dela. Občinska doklada se po tem členu ne odmeri zavezancem uslužnost-nih obratov in lastnikom premoženju. katerih celokupni letni čisti dohodek ne presega 160.000 din. Vsem ostalim zavezancem se po tem členu odmeri občinska doklada takole: I. Samostojnim poklicem in .obrtnim obratom od osnove odmerjene ua pridobitno dejavnost, oz. 7%. II. Brivcem, frizerjem, čevljarjem, dimnikarjem, krojačem, mlinarjem, krznarjem, modistkam, preti-skovulrem tkanin, šiviljam, veziljam. žagarjem drv in osebam, ki se ukvarjajo s prepisovanjem, razmnoževanjem in kopiranjem pod pogojem, da se pretežno bavijo z uslužnostnimi opravili zasebnim potrošnikom, 3%. Dohodnina skupaj z občinsko doklado ne sme biti večja kot 80% davčne osnove. 5. člen Občinska doklada se odmerja in plačuje v gotovini istočasno in na isti način, kakor odgovarjajoča dohodnina. 6. člen Določbe uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ št. 18/56) z vsemi spremembami in dopolnitvami, odloka o stopnjah dohodnine za leto 1957 (Ur. list FLRJ št. 15/57) ter Uredbe o prisilni izterjavi dohodkov (Ur. list št. 33/53) se uporabljajo tudi za odmero in pobiranje občinske doklade. 7. člen Zakonite davčne olajšave pri dohodnini se morajo upoštevati tildi pri občinski dokladi na odgovarjajoče dohodnine. 8. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana. Nadomvstuje predsednika ObLO: podpredsednik: Jesenšek Albin 1. r. Vsebina Poročilo o delti Svetu za stanovanjske zadeve v letu 1916 Razpis mesiti šefa veterinarskega inšpektorata 01.0 121 Odlok o uvedbi občinske doklade na dohodek od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj v 1. 1017 občine IJ ti ja. Zaključni računi za leto 1956 gospodo-skih organizacij: Gasilski servis, l.jubljann. Prešernov trfc št. 1; Gospodarski vestnik, l.jubljann. Beethovnova 10; Restavracija pri »Levu«, Ljubljana, Gosposvetska 16 781-* Izvleček iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja GASILSKI SERVIS, Ljubljana, Rrešernov trg 3, v letu 1956 Podjetje je bilo ustanovljeno 1. decembra 1951 z odločbo MLO Ljubljana. Pravila so bila registrirana pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod št. Rg III VI 2 št. 677 dne 23. novembra 1954. V letu 1956 je podjetje zaposlovalo povprečno 12 uslužbencev in delavcev ter 1 vajenca in doseglo 185,374.842 din prometa, t. j. 100,2 %. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Podjetje je vseskozi rentabilno. Upravni odbor In delavski svet sta imela zasedanja redno ter so se tekoči problemi reševali sproti. AKTIVA BILANCA na dan II. decembra 1S5« PASIVA Zg Naziv postavke Znesek v 000 din Zgf' Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna In Izločena sredstva A. Osnovna In Izločena sredstva t. Osnovna sredstva LOSI 1. Sklad osnovnih sredstev 1.051 2. Investicije v teku 58 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 2. izločena sredstva in druga investicijska sredstva $.06$ 3. Razni skladi «. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5.823 B. Obratna sredstva 3. Drugi viri finansiranja Investicij 53 1. Skupna obratna sredstva M .571 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 0. Vlrt obratnih sredstev (skupno) 3MM $. Kupci ln druge terjatve 1. Druga aktiva O. Finančni uspeh 18.88$ 10 C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 7. Dobavitelji In druge obveznosti 1. Druga pasiva %1 7. Razporejeni dobiček 1» D. Finančni uupeh 1. Dobiček H 8. Izguba 10. Krttje Izgube Skupaj: 11.658 Skupaj: 50.05« ^ Vodja računovodstva* Predsednik upravnega od borat olrektor podjetja! Kolman Prane Mulit Karol Kosina Vladimir Izvleček Iz poročila o poslovanju časoplsno-založnlškega podjetja »GOSPODARSKI VESTNIK««, Ljubljana, Beethovnova 10, v letu 1956 Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo vlade LRS št. II-602/2-50 z dne 28. junija 1952. Bavi se z izdajanjem časopisa »Gospodarski vestnik« s prilogo »GV — Svetovalec« ter z založbo publikacij ln tiskovin gospodarskega pomena. — Za leto 1956 planirano realizacijo jc podjetje preseglo _ za 31,7 %. Stalež zaposlenega osebja je bil povprečno 18 oseb. AKTIVA BILANCA na dan IL decembra HM PASlV* Zgt^" Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna ln Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva $.698 2. Investicije v teku 3. Izločena sredstva in druga Investicijska sredstva 7.962 B. Obratna sredstva 1. Skupna obratna sredstva B.119 C. Sredstva v obračuna In druga aktiva 5. Kupci In druge terjatve 1.63« 6. Druga aktiva 80$ D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček $.004 B. Izguba — Skupaj: «3.621 Naziv postavke Znesek v 000 dl® A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev 1.609 2. Dolgoročni krediti ta dokončane Investicije 3. Razni skladi 1.669 I. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij — 5. Drugi viri finansiranja Investicij -* B. Viri obratnih sredstev 0. Vtrl obratnih sredstev (skupno) 3.168 C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 3.113 0. Druga pasiva D. Finančni uspeh $.00« 9. Dobiček 10. Kritje Izgube Skupaj: 23.681 ^ Vodja računovodstva! Draga Kocutar Predsednik upravnega odborai Andrej pire Direktor podjetja! Jelko Pirnar us-* Izvleček Iz poročila o poslovanju RESTAVRACIJE »PRI LEVU«, Ljubljana, Gosposvetska 16, v letu 1956 Podjetje Restavracija pri »Levu«, Ljubljana, Gosposvetska 16, je bilo ustanovljeno z odločbo MLO Ljubljana z dne 27. sept. 1954 kot samostojno gostišče. Zaključni račun .za leto 1956 je bil sprejet ln odobren od delavskega sveta dne 22. tebr. 1957 ter dokončno potrjen od Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Center z odločbo z dne 22. marca 1957. Podjetje je Imelo v letu 1956 prometa 38,691.376 din, planirano pa je bilo 30,300.000 din. Povprečno število zaposlenih je bilo 25 oseb. AKTIVA BILANCA na dan II. decembra 1IM PAS1^ Za p. It. Naziv postavke Znesek v 000 din Zap. It. A. Osnovna ln Izločena sredstva Naziv postavke Znesek v 000 dl« A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev t. Osnovna sredstva I. Investicije v teku 3. Izločena sredstva In druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva 1.801 1.36$ l. Sklad osnovnih sredstev 2 Dolgoročni krediti za dokončane Investicije S. Razni skladi I. Dolgoročni ktedll za finansiranje Investicij S. Drugi viri finansiranja investicij Liej i.i*j i. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 5. Kupci ln druge terjatve 1. Druga aktiva D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček 6. Izguba Skupaj: V606 e. m t i. 6. 6.510 3. 10. B. Viri obratnih sredstev Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva Dobavitelji ln druge obveznosti Druga pasiva D. Finančni uspeh «#• 8.66« Dobiček Kritje Izgube Skupaj: Vodja računovodstva! Kramar Nada Predsednik upravnega odbora: Trlar Josip Direktor podletjai Kotnik Alojzij