Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ
V kakšnem času živimo?
Vsem službenim e tirnicam!
To vprašanje naj bi si postavil marsikateri železničar. Koncentracija buržuazije v naši državi naj bi bil opominjajoči memento ne samo železničarjem, nego tudi vsemu delavskemu in kmečkemu razredu. Železničar, ki skrbno zasleduje razmere v železniški stroki, mora videti, da naši razredni nasprotniki uporabljajo vsa sredstva, da z ene strani čimbolj zasužnijo železničarski proletariat, z druge strani pa da se kolikor mogoče vrinejo med železničarsko maso ter ji poskušajo vzbuditi nezaupanje v razredno gibanje, v razredno borbo, v socializem. Poskušajo to maso odvrniti od nepobitne resnice, da je rešitev izkoriščanih, da je zboljšanje položaja izkoriščanih le delo lastnih rok in lastnih možgan, ne pa koga drugega, najmanje pa delodajalca. Potoženo bodi, da je cela vrsta hlapcev, ki našo reakcijo izdatno podpirajo. Zato toliko begajočih železničarskih delavcev iz organizacije v organizacijo, tipanje po resnici in neodločni nastopi.
Najtežje vojno sredstvo — strupeni plin — ni tako učinkovito in porazno, kakor zlorabljanje bede ter slikanje svetlih točk v črnem reakcijskem pravilniku ali načrtu. Še vedno učinkujejo neresnična razlaganja in zatrjevanja in fraze bolje, nego pošteno, pa četudi neugodno izrečeni dokazi.
Žolte organizacije, živeče po volji in na voljo svojih pokroviteljev-de-lodajalcev, kujejo železniškemu proletariatu in ravnotako vsemu delavstvu verige suženjstva in mu mra-čijo razum, da pozabi misliti in razmišljati ter mu kažejo le njegove namišljene in neizvršljive individualne koristi. Jasen dokaz je najnovejši u-darec po železniških delavcih ministrstva prometa z Delavskim pravilnikom. Ne samo, da ta pravilnik ne potrjuje dosedanjih pravic, on jih celo zmanjšuje in stavi ves položaj na stopnjo, kjer se lahko izkorišča nemoteno, ker če bo kateri delavec ali profesionist zahteval zboljšanje, se ga bo pritisnilo k steni, ali celo vrglo na cesto.
In vendar je žolta organizacija hvalisala ta pravilnik in se tolkla po bokih, češ, kako zelo modern pravil-je dosegla in koliko se je mogla truditi, da ga je dosegla.
Ne pišemo tega vsled kakšnega nerazpoložen ja k žoltim organizacijam. Ne. Saj vemo, da se buržuazija poslužuje vsakih metod in sredstev, da zahteve delavstva i in njegovo moč paralizira in zato ustanavlja žolte organizacije, ki imajo nalogo dokazovati delavstvu, da je mogoč medsebojni sporazum in sodelovanje delodajalca z delojemalcem. Da pri tem delodajalec vedno izvleče koristi za sebe in škodo za delojemalca, jih ne moti. Med delavstvom pa je vedno nekaj takih, ki zaradi »ljubega miru« kimajo voditeljem žolte organizacije, pa tudi takih, ki mu je lasten trenuten, navidezen »jaz« več vreden, kakor splošnost in kolegijalnost. Pišemo zato, ker je ta Delavski pravilnik začetek serij, da se tako izrazimo, ki slede in še bodo sledile in ki udarjajo železničarje kakor na-stavljence, tako profesioniste in delavce s krivicami, kakoršnih dosedaj nismo videli in ki naravnost ponižujejo delavca kot človeka.
Dokaz za to je službena brzojav- j ka direktorja ministrove kontrole' j vsega prometa, novega funkcionarja ; v ministrstvu saobračaja, ki se | glasi:
V zvezi z okrožnico št. 157-Vi-27 razglasujem sledečo odredbo:
Ob prevzemu poslov ministrove kontrole vsega prometa poživljam vse u-službence, da vrše službo vestno in požrtvovalno. Za nepazljivost, netočnost in nevestnost, ki se izraža v pogostih nesrečah iztirjenja in poškodbah vozov bodo odgovarjali vsi pristojni uslužbenci od načelnika do kretnika. Edino neprepreč-Ijive in elementarne sile in največja neurja lahko upravičijo gotove nesreče. Nihče ne sme zapustiti kraja službovanja brez dovoljenja predpostavljenega. Vedno je misliti na treznost in sigurnost prometa in na ugled železnice. Prometne nezgode bom smatral za nemarno in strogo kaznivo nezgodo nevestnega uslužbenca, ki ni upošteval zakonov in interesa naše države. Uničevanje lokomotiv in vozov bo uničilo karijero dotičnih brezvestnih uslužbencev/ ki bodo preizkusili vse strogost disciplinske kazenske odgovornosti. Odstranitev od službe in premestitev v najoddaljenejše in najneugodnejše kraje bom v bodoče odredil takoj še pred-no bo uvedena preiskava radi nezgode. Vedno, osobito pa ob praznikih, se mora vršiti prometna služba s podvojeno pozornostjo. Življenje ljudi, dobrobit kakor tudi obče državni interes je za nas svetinja in ugled nas vseh. Dovolj je že bilo žalostnih primerov in nemarnosti in nere-reda, katerega so se sramovali pošteni in dobri uslužbenci naših železnic. Dobre bo za poštene in vestne, brez milosti bodo kaznovani nemarni in nevestni krivci. Nihče naj se ne sklicuje potem na ženo, otroke ali revščino. Zato naj se preje pomisli in temu odgovarjajoče tudi najbolj vestno dela. Nihče naj se ne zanese na priporočila ali posredovanja, ker jaz tega ne bom upošteval. To odbredbo je nemudoma sporočiti vsem uslužbencem.
Direktor ministrove kontrole vsega prometa: Popovič, s. r.
Torej za nezgodo, ki ji je vzrok recimo slaba proga, nepopravljena, ker ni kredita za to, kakor se oficiel-no govori, bo dotično osobje kaznovano in to tako, kakor se v kulturni državi, da se tako izrazimo, sploh ne dela.
Da smatra buržuazija železničarske uslužbence, delavce in profesioniste in njih 'družine za rrjajnj vredne, neotesane, umazane itd., priča 66 točk »Naredbe za vse železniške uslužbence«.
Ta naredba zabičuje, kako se ima obnašati železničar, kako pozdravljati, čisto po vojaško, da mora biti vedno obrit, čist in v redu oblečen. Kdor nima predpisane uniforme, mora si isto nabaviti in jo nositi in se obnašati v popolnem skladu z uniformo. Rok se v žepih ne sme držati. Psovke im grde besede ne sme govoriti. Pri postajnih poslopjih morajo biti stranišča in hlevi tako, da se s proge ne vidijo. V čuvajnicah morajo biti žene in otroci čisto oblečeni in umiti. Vso vlakospremno osobje mora imeti za brisanje nosu dovolj čistih žepnih robcev.
In tako dalje. Premalo je prostora, da bi navajali vse. Spominja nas ta naredba na prvo Mojzesovo knjigo, v kateri Mojzes svojemu ljudstvu v obliki zakona ukazuje, kako imajo hoditi na stran in kako daleč od šotorov in kako globoko odpadke zakopavati.
Kulturni nivo železničarjev Jugoslavije slika ta naredba.
Živimo v času koncentracije buržuazije in zato moramo koncentrirati tudi mi delavci svoje sile. V našo strokovno organizacijo »Savez železničarjev Jugoslavije«, ki je razredno bojevna, marksistična strokovna organizacija, treba da stopi vsak železničar. Treba vsakemu vedeti, da ni družbe in sporazuma z gospodo, da je le družba sebi enakih mogoča in za izvojevanje svojih pravic merodajna. Treba se otresti iluzije, da je nekdo drugi, ki bo pomagal in
stvar izboljšal. Človek sam, proletarec sam s svojo močjo, s svojimi rokami si bo zboljšal svoj položaj in prisilil, da se mu zboljša.
Zato treba biti organiziran.
Ne enotne fronte, nego enotno organizacijo. Tudi ne enotne organizacije samo z velikimi besedami in mogočnimi parolami, v kateri pa
Intervencije
Dne 28. januarja 1928 se je izvršila pri ministru saobračaja, generalu Milosavljeviču, intervencija zastopnikov »Saveza železničarjev Jugoslavije« v zadevah:
1. Delavskega pravilnika.
Predložili so se vsi predlogi, sprejeti na konferenci profesionistov in delavcev ter se je zahtevalo sklicanje ankete, na kar je minister saobračaja pristal.
2,	Zahtevalo se je izmenjavo zakona o drž, prom, osobju v prvi vrsti ukinitev položajnih plač, uvedbo personalne komisije, napredovanje po strokovni izobrazbi ter eksistenčni minimum. Deputacija je predložila izčrpen osnutek zakona o drž. prom. osobju ter stavila zahtevo, da se za vse železničarje izda enoten zakon. Naš načrt se bo preštudiral in odstopil komisiji, ki ima za izdelati spremembo zakona.
3.	Interveniralo se je radi izplačila obhodniških doklad progovnim obhodnikom, zamenjave dosedanjega
Dne 12, in 13. t. m. je finančni odbor Narodne skupščine razpravljal o proračunu ministra saobračaja za leto 1928-29. V razpravo proračuna je posegel tudi s. Petejan, kateri je predvsem govoril o bednem položaju naših železničarjev. Ker se v finančnem odboru ne vodi steno-grafični zapisnik ne moremo njegovega govora prinesti v celoti, temveč samo važnejše odlomke.
S. Petejan je predvsem konstati-ral, da se g. minister saobračaja v njegovem dolgem in izčrpnem ekspo-zeju
ni niti z besedico dotaknil železniškega osobja,
kakor da bi to osobje bilo za sanacijo in razvoj železniškega prometa brezpredmetno. To najbolj jasno pove, kakšno razpoloženje vlada na-pram osobju v ministrstvu saobračaja.
Ako je g. minister tu prezrl železničarje, jih ni prezrl v svojem proračunu, v 'katerem: je določeno, da se^morajo
prihranki in sanacija izvršiti na račun že tako izmozganega železničarja.
Đosedaj ima ministrstvo 33.725 nastavljenih oseb v administrativni eksekutivni službi, kateri oskrbujejo in vzdržujejo promet na 8955 km progi. Za proračunsko leto 1928-29 predlaga minister, da se število osobja zmanjša za 1035 oseb. Vzlic temu, da se bo v tem proračunskem letu železničarska mreža povečala za 159 km.
Vprašam Vas, g. minister, kako mislite, da boste mogli
z zmanjšanim številom osobja vzdrževati promet na razširjenjem železniškem omrežju?
Ali ne veste, g. minister, da je železniško osobje že danes do skrajnosti izrabljeno, da nima urejenega de-
manjka podrobnega, stvarnega dela in požrtvovalnosti, nego enotno organizacijo, ki bo objela železničarsko maso, v kateri mora biti vsak član bojevnik, kjer bo vsak korak organizacije v znamenju človeškega dostojanstva za človeško dostojanstvo železniškega proletariata.
In zato na delo!
v Beogradu.
sistema kilometraže s sistemom ur-nine, Te zadeve so se odstopile kompetentnim oddelkom v reševanje.
4. Radi izplačila pavšala za službeno obleko smo zahtevali, da se izplača pavšal vsem železničarjem, ki niso dobili redno podeljene vse službene obleke. Minister je izjavil, da mu ni znano, kaka tolmačenja so v tej zadevi izdale posamezne direkcije. Zajamčil je, da bo podvzel takoj vse korake, da se izplača pavšal vsem brez razlike, ne oziraje se, ali so dobili po 1. aprilu 1927 obleko, ako je le za to v budžetu za leto 1927-28 osiguran zadosten kredit.
Končno se je interveniralo radi zmanjšanja kreditov v letošnjem budžetu (tu je minister izjavil, da je zahteval zadostno kreditov, a mu jih je finančni minister črtal), nameravane redukcije doklad in dopustov, izme-i njave pravilnika o voznih ugodno-! stih ter so se predložile tozadevne j spomenice.
lovnega časa, da so turnusi prometnega osobja že tako napeti, da
ogrožajo prometno varnost.
Vsled tega moram proti takemu načinu saniranja in štedenja najodločneje protestirati v imenu železničarjev, kakor tudi v interesu prometa samega.
Znano bi vam moralo biti, g. minister, da se v najboljših sosednih državah prometna politika vodi na drug način, kakor to delate pri nas. Tam je moralni, socialni in materialni položaj železničarjev veliko boljši kot pri nas in železniški promet tamkaj napreduje, pri nas pa propada —
propada železniški park, proge in osobje.
Na naših železnicah pride danes povprečno 7.15 oseb na km proge, medtem ko pride v Nemški Avstriji 15, Češkoslovaški 12.23, Poljski 10.15. v Italiji 10.23 in na Ogrskem 7.74, da ne navajam drugih držav. V vseh teh državah je sorazmerno več osobja, ki pa je tudi boljše plačano, kakor pri nas in železnice ne zaključujejo svojih bilanc s takimi deficiti, kakor mi, ki smo dobili že
ogromne milijone na račun reparacij,
ne da bi jih bili v proračunu kdajkoli izkazali. Poleg tega pa imamo še deficit in razbit železniški park.
V Vašem proračunu, ste g. ministe sami navedli značilen dokaz, da je
materijelno stanje železničarjev drugod boljše,
kakor pri nas s tem, ko ste priznali, da v Nemčiji odpade na osebne izdatke 32,37°/o od bruto dohodka med tem ko pri nas gre samo 25.47 /0. Vzlic temu predlagate, da se v tem proračunskem letu zniža postavka; za administrativno osobje za Din 1,668.447, prometnemu osobju pa za
Za železničarje.
Govor narodnega poslanca sodruga Petejana.
Din 2,367.612. Skupaj 4,036.159 Din, hočete odtrgati na izdatkih pri osobju. Od kod hočete to izsesati; na plačah, na kilometrini, na premijah na obleki itd. Saj ste še danes dolžni o-sobju na zaostankih in oblekah?
G minister, Vi ste v ekspozeju navedli med drugim tudi to, da bodete v bodočem letu polno zaposlili naše
kurilnice in delavnice
to je zelo razveseljivo. Ali opozoril bi Vas, da pogledate in se zanimate za revno stanje v katerem se nahajajo delavci v kurilnicah in delavnicah. Njihovi zaslužki so tako mizerni da bi nas moralo biti
sram pred zunanjim svetom, da država tako slabo plačuje svoje delavce
a zraven tega so ti naši delavci primorani
na svoje stroške praznovati ob raznih patriotičnih in nepatriotič-nih praznikih, kar je v veliko izgubo za delavce in za produkcijo.
G. minister! Naši železničarji niso samo slabo plačani in lačni, oni trpijo tudi moralno. Z njimi se v službi postopa slabše, kakor da bi bili sužnji. Disciplinarne kazni so neznosne in neopravičljive, ker se kaznuje za vsako malenkost, večkrat pa ne, da bi se preiskalo vzroke prestopka. O-krožnice, ki prihajajo od zgoraj, so pisane v carističnem duhu. Za vsako malenkost se grozi z denarno kaznijo, z odpustom in sedaj celo
s premestitvijo v Macedonijo,
Gospodje, s tem da grozite s premeščanjem v Južno Srbijo sami pred svetom priznate, da v Južni Srbiji niso razmere za dostojne in poštene ljudi temveč, da je tam
Jugoslovanska Sibirija, kamor se deportira politične in druge zločince. Tega pa naši železničarji ne zaslužijo in zato moram proti takim grožnjam protestirati.
Jaz priznam, da je red in disciplina na železnici nujna in potrebna v interesu vseh. Ali to mora biti disciplina, ki bo slonela na razumevanju osobja. Ne bodete dosegli discipline
s terorjem in grožnjami,
temveč s tem, da osobje
pošteno plačate, da ž njim človeško
in: kulturno postopate,
da mu vrnete vse to, kar si je pod staro Avstrijo pridobilo in kar ste mu Vi vzeli!
Le zadovoljno osobje se bo zavedalo, ne samo pravic, temveč tudi dolžnosti, ki jih ima napram svoji službi in vsej javnosti.
Za osobje je potrebna tudi svoboda
združevanja in boja za svoje pravice. Danes se s tem vprašanjem nočem podrobno baviti, ker bom to storil v plenumu skupščine. Hočem omeniti le en slučaj, ki se je dogodil vestnemu in poštenemu uradniku Juriju Stan-kotu v Ljubljani, kateri je bil brez disciplinske preiskave nenadoma odpuščen. Jaz sem v zadevi takoj interveniral pri g. generalnemu direktorju in zahteval pojasnila. G. direktor mi je izjavil, da ga je moral odpustiti, ker so to zahtevale politične oblasti v Ljubljani. Šli smo in zahtevali pri velikem županstvu in policiji v Ljubljani, da nam dajo pojasnila. Obe oblasti sta izjavili, da od njihove strani ni bila storjena niti najmanjša ovadba proti Stankotu. Primoran sem bil staviti pismeno vprašanje nai. gosp. ministra. Na to mi je gosp. minister odgovoril sledeče:
Gospodine poslaniče!
Na Vaše pitanje od 24. novembra 1927. god., o otpuštanju iz službe činovnika g. Juraja Stanka, čast mi je dati sledeči odgovor:
1,	Juraja Stanka, biv. činovnika Direkcije Železnica u Ljubljani od-pustio je iz službe Generalni Direktor Železnica rešenjem od 3. novembra 1927. god. Pov. Br. 395-27 kao nadležan, prema § 16. tač. 19. Uredbe o organizaciji Ministarstva Saobraćaja.
2.	Nemam razloga da opozivam odluku Generalnog Direktora o ot-
pustu Juraja Stanka, pošto je ova za" snovana na čl. 1. Zakona o izmeni čl. 205. Zakona o državnom saobraćajnom osoblju, a razloga za otpuštanje Juraja bilo je, što je on svojim postupcima pružio železničkoj Upravi dovoljno dokaza da je komunista i da je bio vodja komunističko-orijentira-nih elementa. Juraj je čak i disciplinski kažnjavan što je Železničku U-pravu na zboru u Rakeku na dan 13. maja 1926. god. na jedan nedopušten način kritikovao, kojim se ruši red i disciplina medju službenicima.
3.	Iz iznetog jasno je, da nema potrebe da odredjujem istragu radi ispitivanja slučaja Juraja Stanka.
Izvolite primiti Gospodine poslaniče uverenje o mome poštovanju.
Ministar Saobraćaja, Svet. Milosavljevič s. r.
Kakor vidite, je odgovor g. ministra zelo enostaven, da ne rečem
ciničen.
Obdolži se Stankota, da je vodja komunističnih elementov, ne da bi se
—	ako bi tudi to bilo res zločin — dokazalo, kdaj in kje je Stanko napravil kaj takega, da se ga mora odpustiti iz službe in vreči na cesto, nega, moža z dvema otrokoma in ženo, ki je vestno opravljal svojo službo in je bil za to vedno dobro kvalificiran. Odpuščeni uradnik ni imel druge napake, kakor to, da je
ves svoj prosti čas porabil za delo v »Savezu železničarjev«, za dobrobit ne samo svojih tovarišev uradnikov, temveč tudi najzadnjih bednih železniških delavcev. To pa ni bilo povšeči gotovim vrhovnim in političnim krogom v Ljubljani ter so ga proklamirali za nevarnega komunista in zahtevali njegovo pt umestitev ali odpust. Gosp. minister mi je osebno obljubil, da mi bo dal vsa pojasnila, kar pa pismeno ni naredil. Vsled tega protestiramo proti postopanju in zahtevamo ponovno pojasnila in preiskavo.
Preden zaključim — se moram dotakniti še dveh stvari in sicer bi vprašal g. ministra, kako stoji zadeva z bednimi
starope&zijonisti južne železnice,
kateri so vse svoje življenje dali na razpolago železnici, plačevali svoje prispevke v penzijske in provizijske fonde v zlati valuti, medtem ko danes prejemajo penzije v papirnatih dinarjih — to vzlic rimskemu paktu
—	in žive v največji bedi ter pomanjkanju.
Kedaj mislite g. minister rešiti to vprašanje in dati železniškim penzi-jonistom to, kar jim gre. Radi tega vprašanja je bila na Vas že stavljena interpelacija od strani nekaterih narodnih poslancev, na katero pa, koli' kor mi je znano, še niste odgovorili.
Te dni je izšel toliko pričakovani
»Pravilnik za delavce«,
ki je na prvi pogled precej pomanjkljiv, protizakonit in nejasen. Ne bom se danes spuščal v podrobnost Pravilnika, hočem le podčrtati, da so gotovi členi v nasprotju z obstoječimi zakoni, posebno glede sprejema vajencev in delovnega časa. Kdo naj vpošteva zakone, ako jih Vi sami kršite.
Ves Pravilnik je v znamenju štednje na račun revnih delavcev in to je njegova najgrša stran.
Izjavljam še, da sem proti nameravani strogi centralizaciji za čim širjo autonomijo oblastnih direkcij.
Proti centralnemu nabavljanju materijala,
ki škoduje posameznim krajem v državi in favorizira samo Beograd.
Apeliram na g. ministra, da naj ima pri reševanju prometnega vprašanja
pred očmi bedno stanje osobja.
Pasiva se ne sme kriti na račun'uslužbencev. Vzroke pasive je treba iskati v nezdravi upravni birokraciji, ki upropašča in onemogoča vsak razvoj našega prometa. Iz navedenih vzrokov bom glasoval protti proračunu.
Po izčrpani govorniški listi je minister precej podrobno odgovarjal posameznim govornikom in je takoj v početku svojih izvajanj odgovoril tudi s. Petejanu, ter obljubil, da bo vse želje in pritožbe vpošteval. Priznal je, da mu je finančni minister
Kakor je ' vsem konsumentom znano, so takoj, čim se je za odločeno likvidacijo zaznalo, šle gotove organizacije (pet po številu) pod vodstvom »Zveze« in gospodov Škerjanca, Juha, Deržiča na delo in so ustanovile »Nabavljačko zadrugo Moste«.
Šle so preko večine konsumentov, organiziranih v »Savezu žel. Jugoslavije« ter ostalih organizacij, baje iz taktičnih razlogov, v resnici pa le po nasvetu gotovih upravnih organov. Izprva je izgledalo, da je ta zadruga konkurenčna »Nabavljački zadrugi v Šiški«. Pri agitaciji za zadrugo so lahko podpisovali pristopne izjave vsi železničarji, tudi ne-konsumenti in akcijo so vodili tudi v prvi vrsti nekonsumenti.
Na drugi strani pa se je začela snovati od strani dosedanje uprave tudi zadruga, nakar so se začele intrige, ki so imele za posledico zadnji odlok ministra saobraćaja, da se ima gospodarska poslovalnica definitivno likvidirati 31. marca 1928 ter predati vse premoženje sodišču, da definitivno odloči, komu premoženje pripada.	,
Nabavljačka zadruga Moste je se- \ daj izgubila glavo ter je 20. januarja 1928 delegat te zadruge, odnosno onih organizacij zaprosil Nabavljačko zadrugo v šiški, da bi ona prevzela nadaljne poslovanje gospodarske poslovalnice. S tem se je Nabavljačka zadruga Moste likvidirala.
S tem se je naredil usodni korak, ki bi lahko celo stvar upropastil, zlasti še z ozirom na naravnost čudno stališče g. Čerček-a, ki v »Zadru-garju« piše, da postoja 90 odstotkov verjetnosti, da je sporna imovina gospodarske proslovalnice last države.
Pripominjamo, da je vse ostalo poročilo v »Zadrugarju« (zadnji odstavek) neresnično ter je pretežno število dosedanjih konsumentov od-
Ne samo s proračunom, v katerem' so se zmanjšali krediti za osebne izdatke ter grozi veiika redukcija, ampak v zadnjem momentu so vtaknili v finančni zakon krute odredbe, s katerimi se hoče osobju odvzeti zadnja prava.
Radi dopustov predlaga finančni zakon:
Z uveljavljenjem finančnega zakona prenehajo veljati dosedanje določbe čl. 93. zakona o državnem prometnem osobju in stopi mesto njih v veljavo naslednja določba:	»Vsem
uslužbencem državnega prometa se
onemogočil s črtanjem proračuna izvedbo njegovega programa. Na spe-cijelno zahtevo s. Petejana, da naj imenuje denuncijante s. Stankota, je odgovoril, da tega iz razumljivih vzrokov ne more storiti. Tej izjavi se je vsa opozicija začudila.
Žuti se strašno ljute.
U broju od 20. decembra »Glasnik željezničara i brodara«, organ žute narodne željezničarske organizacije, sa prilično dugom čitu-Ijom okomio se na nas. Razlog ovom napadaju on nalazi u činjenici, što dobar dio dojućeranjih članova napušta njihovo udruženje i prilazi našem Savezu. Za to krivi nas, jer da mi podstrekavamo njihovo članstvo na takove čine. Kod toga ze svoje vlastite članove kažu i ove riječi: »Ne-svijesni love ®e na lijepe riječi i na demagoške fraze, te se bez zrelog promišljanja lahko povode za do-šaptavanjima i utjecajima sa strane«. Na ovaj značajan i dosta niski napadaj na nas odgovaramo gospodi žutina samo toliko. Nije to nesvijest što vas članstvo ostavlja i prilazi k nama. Naprotiv to je puna svijest i puno saznanje: da mu vaša organizacija ništa ne daje i još manje vrijedi, a ako stvarno želi popraviti svoj teški položaj, mora za to i da se bori. Prilazeći vaš član k nama on si je svijestan, da u našoj organizaciji ne cvatu ruže i da mu je nastupiti trnoviti put: put dugotrajnih i teških borbi. Mi vašim članovima ništa ne
obećajemo a još im manje što dajemo. Oni daleko prije pristupa znadu, da im prilaz k nama, bez borbe i svijesti, ništa obezbjediti ne može. Da pored svega toga ipak 1-nama pristupaju, to se nema razloga tražiti u našem harangiranju protiv vas, već u tome, da vaši članovi polagoma ali sigurno gube svaku vjeru i nadu, da makar i borbom kroz vaše udruženje svoj položaj poprave. Pored sve nesvjesti, koju im ovako cinički pripisujete, znajte, da toliko nesvijestni ipak nisu, da vam plaćaju lih članarinu, odnosno da im istu na silu ustežete, a da im za to apsolutno ništa ne dajete. Čim će ih tako progledati više, u toliko prije skrhat će se i vaše udruženje. Ništa vas od toga spasiti ne može, pa ni to ne ako mi nebi razkrinkavali i ako bi o vašim zlodjelima šutjeli. A da vršite teška i veiika zlodjela, o tome pruža drastičan dokaz novi Pravilnik o radničkom osoblju i sve ono, što mi svakodnevno o vama pišemo i govorimo. Kad sve to nebi bilo istina, željezničari vas nebi napuštali u tolikom broju. Toliko za sada.
Likvidacija gospodarske poslovalnice.
ločno proti vsakemu vmešavanju Na-bavljačke zadruge v njihove zadeve. Enako se dosedanji konsumenti ne strinjajo s tem, du bi morali plačati Din 300.—1 deleža v Šiško ter smo dobili nešteto izjav od raznih strani, da so organizacije šle preko njih in da jih sploh niso vprašale ali se strinjajo s tem, da se jih vsiljuje v Šiško.
Da se temu napačnemu in škodljivemu poslovanju naredi konec, so dosedanji konzumenti sklenili ustanoviti nadstrankarsko konsumno zadrugo vseh dosedanjih konsumentov, ki naj prevzame vse dosedanje poslovanje in ukrene vse korake, da pripade premoženje konsumentom, ki so edini pravi in nesporni lastniki.
Novo ustanovljena zadruga se imenuje: »Gospodarska poslovalnica osobja ljubljanske železniške direk" cije v Ljubljani, r. z. z o. z.« ter je razposlala na vse postaje, kurilnice in sekcije pristopne izjave, ki vsebujejo tudi pooblastilo, da bo zadruga zastopala interese vseh svojih članov, izvirajoče iz likvidacije, tudi pred sodiščem.
Dopise za novo zadrugo je pošiljati na naslov: J. Kitak, činovnik v p., Ljubljana, Masarikova cesta 58.
Pozivamo vse železničarje, da akcijo te zadruge podpro, se združijo v močno zadružno organizacijo ter prevzamejo poslovanje sami s svoje roke.
Kakor smo informirani, se bo vršil že koncem marca redni občni zbor nove zadruge, kjer si bodo dosedanji konsumentje izvolili iz svoje srede najboljše in najbolj zmožne v načelstvo in nadzorstvo zadruge.
Savez železničarjev Jugoslavije poziva vse svoje člane, da pristopijo k novo ustanovljeni zadrugi ter ne nasedajo demagogijam nasprotnikov, ki zamorejo celi stvari le škodovati.
dovoljuje na leto dopust, in sicer: a) do 7 let službe 5 dni; b) od 8 do 15 let službe v starosti od 29 do 35 let 10 dni, nad 35 let starosti pa 14 ni; c) nad 15 let službe do 50 let starosti 14 dni, preko 50 let starosti pa 25 dni.«
Poleg tega je predlagan člen:
»S proračunom 1928-29 se ustavi vsako sprejemanje novih uradnikov in uslužbencev v državno službo, razen v slučaju vrnitve iz upokojitve v državno službo. Izjemoma se lahko po pismenem sklepu ministrskega
e*\rof n
Novi napadi na železničarje.
radniki in uslužbenci v slučaju nujne in neodložljive potrebe na temelju pismene obrazložitve te potrebe in na temelju predloga resornega ministra v soglasju s finančnim ministrom.«
Enako se hoče znižati draginj- ) ske doklade, ukiniti eksekutivno doklado ter povišati pristojbine za režijsko vožnjo.
Vijesti Oblasnog Sekretarijata Zagreb.
Zagreb.
Žalbe osoblja sa kolodvora Sava.
Žalbe osoblja sa ovog kolodvora su zaista mnogobrojne. Najviše ih ima na postupak i samovolju pretpostavljenih. Samovoljom pretpostavljenih oveći broj službenika lišen je dopusta za prošlu godinu, kojeg nisu iskoristili najviše radi službenih potreba. I ako je neiskorišćeni dopust zagarantovan po § 93. Pragmatike za narednu godinu, pretpostavljeni na ovoj stanici neiskoriščenog prošlogodišnjeg dopusta ipak ne po-dijeljuju, već otvoreno govore, da se isti i neće podijeljivati. Oni tvrde, da to čine na osnovu nekakovih okružnica, Po našem posmatranju stvari, nikakove okružnice mogu niti smiju izmijeniti ono, što je zagarantovano zakonom. I zato protestiramo protiv ove samovolje.
Druga žalba odnosi se na utjerivanje globa od namještenika, što se isto vrši sasma protuzakonito. I ako je namještenik izjavio pravovremenu žalbu na kazan globom, ustezanje se ipak ne odlaže već se ono vrši bez obzira na to, kako će riješenje po žalbi biti doneseno. A 147. § jasno kaže, da se izvršenje takove kazne ima odložiti sve dotle, dok žalba ne bude riješena. Tek riješenje žalbe i odbijanje čini globu izvršnom. Na to se gospoda isto ne osvrću, već svojevoljno i bespotrebno osoblje maltretiraju.
Vrhunac nepravdi nad osobljem ove stanice je svakako to, što se one službenike, koji kod šefa stanice ne polože ispita za ocjenu sa uspjehom, kazni i globi sa po 20 dinara. Pored slabe ocjene službenika se šikanira još i materijalno ovom drakonskem globom. I ovo je sasma protupropi-san postupak i nečovječan. Kazna i batina još nikad nije nikoga stvorila boljim i valjanim, pa to neće biti ni ovdje. Ako se ove drakonske kazne budu prakticirale neprestano, to će njima i volja i ljubav za posao kod službenika biti sve više ubijena. Od toga pak imati će službenik i služba samo štete, a pretpostavljeni i željeznica nikakove koristi. Pa je i to jedan razlog, da se sa ovakim šikaniranjem čim prije prestane.
Svim ovim pitanjima zabavio se i veliki željezničarski sastanak održan 21. kod Skušića, kojega je posjetilo oko 100 željezničara. Ovako uspjelog i jednodušnog sastanka; drugovi sa tog kolodvora već godinama niso održavali, a to se ima pripisati prvenstveno tome, što nezadovoljstvo nad postupkom i teškim životom obuhvaća sve veći broj službenika i radnika, pa ovako brojno sakupljanje nije ništa drugo do li izraz negodovanja nad bijednim svojim stanjem. Ovaj sastanak još se je opširno zabavio pitanjem radničkog Pravilnika, koji je svojim odredbama sveukupne željezničare grubo razočarao. Odredbe Pravilnika i onako nezadovoljne željezničare samo još više zagorčavaju. Ništa dobra u njima oni ne nalaze. Ništa manje negodovanje nije ni protiv žutih-nacionalnih, koji su proklamovali, da je Pravilnik dobar i »moderan«. U stvari, u Pravilniku ima samo pregršt nejasnosti i odredba o eksploataciji, a u korist željezničara u njemu se ničega nemože naći. Osuda Pravilnika bila je jednodušna, isto tako i nad žutokljunašima prelomljen je štap, koji su ovim podlim izdajstvom konačno dolijali.
Bjelovar,
U subotu 21. januara održavali smo vrlo uspjeli sastanak radničkog osoblja u prostorijama povjereništva Radničke Komore. Nakon dugog mrtvila uspjeh ovog sastanka nas je I
Železničarji! Zadnji čas je, da strnemo svoje vrste. Te napade odbiti bo mogla le ena sama enotna železničarskka organizacija. Sodru-gi, na delo za organizacijo, da zdru-: žimo vse trpine v eno falango in da preprečimo grozeče napade.
sve obradovao, jer se njime opet pokreće -život i rad u organizaciji, bez čega nam ništa dobra doživjeti nije. Vjerujemo istodobno, da obnovljeni rad na organizaciji više uopće neće zamrtvjeti, jer je čestokrat bilo svima nama jasno, da nam se umrtvje-lost osvećuje u svim pravcima: moraš dulje raditi a za nikakovu naplatu; šikanira se; globi itd. Stanje se da samo organizacijom izmijeniti i popraviti.
Sastanak od 21. januara opširno se je zabavio radničkim Pravilnikom i svim njegovim odredbama. Drug Korene tumačio je član po član i jasno dokazao, da radnici ovim Pravilnikom mnogo gube i da im položaj postaje sve više nesiguran. Pri koncu je naglasio činjenicu: Pravilnik je onakav kakovog su željele željezničke uprave. One su svojim dosada-njim postupcima jasno pokazivale namjeru, da budu apsolutni gospodari nad željezničkim radnicima, a to je kroz Pravilnik i sprovedeno. Radnici željeznički, koji su isto trebali da vode računa o tome Pravilniku, zanemarili su tu brigu i zato je Pravilnik ispao na njihovu štetu. Pa ako nismo vodili dosta brige prije nego je Pravilnik bio donešen, budimo barem na oprezu sada kad je on tu. Snagom naše organizacije i solidarnosti mi ćemo ipak moći da mnoge zle strane Pravilnika obuzdamo, pa je zato nužno, da se čim prije i čim jače složimo i organizujemo.
Jasenovac.
U nedelju 15. januara održali smo vrlo posjećeni sastanak sviju naših članova. Zanimanje za sastanak bilo je općenito. Raspravili smo opširno o stanju podružnice: o brojnom stanju članova kao i o napretku na polju drugarstva i klasnoga naziranja medju njima. Utvrdili smo Ijep napredak na jednoj i drugoj strani, što nam daje sigurnih i novih pobuda za dalnji rad.
Istovremeno smo ustanovili, da u našem radu imamo i uspjeha u pogledu obrane interesa naših članova. Pored pomoči koju je pojedincima upravo u najtežim časovima pružila organizacija, uspjeh možemo da zabilježimo u po pitanju pravilnog upo-slenja radnika, jer smo odstranili protekciju i uveli pravednu razdiobu rada. Ovaj uspjeh se je medju članstvom i nečlanstvom vrlo Ijepo odazvao i mnogi još neorgani-zovan željezničar uvjerio se, kako je nužno imati organizaciju i boriti se. Svi možemo sve, a pojedinac nemože ništa.
Nakon što smo još zaključili podnjeii prestavku radi manjkave potpore za druga Rakarića, intervenciju za legitimaciju druga Šepoviča i intervenciju za povraćaj na dužnost druga Balića, sastanak je bio zaključen. Kvi smo se razišli u odlučnom uvjerenju, da i dalje radimo za organizaciju, a radeći za nju radimo i za sebe.
Izbori povjerenika u zagrebačkoj
radionici.
Kao što smo u prošlom broju navijestili, izvršeni su izbori radničkih povjerenika u željezničkoj radionici u Zagrebu 31. decembra pr. god. Sudjelovanje u izborimia bilo je sa strane radnika vrlo živo. Od oko 1300 punopravna glasača glasalo je 1080 i to: 127 glasova dano je za listu našeg Saveza, 211 za hrvatski radnički savez, 697 za listu dosada-njih povjerenika, a 45 glasova predano je praznih. Ovaj broj glasova dao je slijedeći razmjer povjerenika:	2
našemu Savezu, 3 hrvatskom savezu i 11 dosadanjim povjerenicima. Postotak za nas predanih glasova iznosi oko 12, za hrvate 19, ljevičare 65 i prazne 4.
Sa ishodom izbora kao i brojem za naš Savez predanih glasova mi smo posve zadovoljni. Ako se uopće sve prilike i okolnosti, pod kojima smo u ovu izbornu borbu ulazili i preko koliko poteškoća smo imali da pređemo, onda se postignuti rezultat ima smatrati i uspjehom. Nije tome davno, da su nam »nezavisni« proricali: samo 4 do 5 socijalpatriota ima u toj radionici a drugo je sve uz njih, Brojka od 127 jasno je pokazala, koliko nas ima i sa kolikom snagom u radionici raspolažemo. Ova snaga je međutim svijesna i stvarna.
Za našu listu predani glasovi su glasovi čestitih i za proletersku stvar odanih boraca, koji se nisu ustručavali manifestirati svoju idejnu pripadnost ni onda, kad je to najteže. Ako se uzme ona silna i bezprimjer-no niska i uvredljiva kampanja, koju su nezavisni ljevičari prigodom ovih izbora protiv nas razvili i niajgadni-jim sredstvima nastojali naše pristaše od glasanja odvratiti, a oni su ipak preko svega toga preziranjem prešli i izvršili svoju borbenu dužnost, onda je nužno svaki za nas predani glas još posebno ocijeniti. Svaki za nas predani glas znači odlučno klasno i borbeno proletersko uvjerenje, koje neće više prezati ni pred još težim situacijama ili dužnostima i oko kojega će se okupljati nove snage i nove pristaše, da bi brojem i svješću ojačani sa više uspjeha mogli da istupaju i brane svoje živote. Broj od 127 biti će samo u stalnom porastu a nikako u opadanju, kao što se to događa sa nezavisnim ljevičarima i drugim protu,radničkim organizacijama.
Nezavisni ljevičari su od prošle godine pali za cijelih 86 glasova, a hrvatski savez za 18. Ovi glasovi su ovoga puta bili li naši ili su se od izbora apstinirah. Doduše naših ne-članskih glasova bilo1 je svega oko 30, međutim u članskim kao i ne-članskim glasovima nalaze se drugovi, koji su baš zadnje godine napustili ostale organizacije kao bez-vredne i u kojima su se potpuno razočarali. Ovo napuštanje drugih organizacija sa strane radnika i prila-ženje nama je najbolji dokaz, kolika je stvarna vrijednost tih organizacija i sa čime imaju one u budućnosti da računaju. Napuštanje istih po njihovom članstvu je ujedno i najbolji odgovor na sve one podle i infamne uvrede, koje su nam nezavisni nanijeli prije i poslije ovih izbora, sa namjerom, da klevećući nas spase nekako sebe od konačnog raspadanja. Ali im sve to nikako koristiti ne će. Sa svojim gnjusnim napadajima na nas oni samo dokazuju svoju pravu farbu kao proturadnička organizacija, koja je uvijek više i prije spremna da posluži zlu nego dobru. Svaki napad na nas je isto i odbijanje jedinstva i sloge među radnicima, isto što i pomaganje bijede radničke, a radnici nisu slijepi a da to nebi vidjeli. Oni to vide i zato napuštaju sve neklasne i proturadničke pokrete. U koliko će ih prije napustiti, u toliko bolje po njih.
Izabrani povjerenicima su drugovi Korene i Kmet. Oni će svojim harnim jr|adom za interese i dobro radnika najbolje dokazati, koliko je izbor njihov za sve radnike bio koristan. Svojim radom oni će posvjedočiti i to, dia osim našeg Saveza i naših radničkih povjerenika zaista u cijeloj radionici nema nikoga, tko bi radnike ispravno shvaćao i od zla ih branio. Na radnicima i na članovima pako je, da ih jačanjem svojeg Saveza i borbenih snaga u njihovoj djelatnosti čim više podupru. Za pravo radnika uvijek vrijedi ona:	koliko
snage toliko prava.
Vrhovine!
Povodom našeg dopisa u predzadnjem broju, u kojem smo naglasili dizanje svijesti i orijentiranosti kod ličkih željezničara, čim je ujedno u-dareno u glavu šikaniranje i izrabljivanje nad njima sa strane »svakoga šuge«, uzbudili se neki ovdješnji činovnici i pretpostavljeni, smatrajući bez dalnjega, da se ono o šuga-ma odnosi na njih. Medjutim, mi ovako nismo mislili: naš prekor i kritika ne odnosi se na nikoga, tko željezničara potpomaže i štiti u njegovoj teškoj dužnosti. Razumije se isto tako, da se na one, koji željezničare gnjave i pretjerano izrabljuju, naše primjedbe odnose sa 100°/0. Dok god će se željezničara smatrati samo slugom ili čak robom, i dok god će željezničar ovako patiti kao što danas pati, a često i sasma nepotrebno radi neuvidjavnosti i brutalnosti pretpostavljenih, tako dugo će se morati vršiti i kritika toga stanja i ljudi koji to svijesno ili nesvijesno čine. Još moramo reči, da se ispravnost i ljubav prema nižem službeni-
ku i radniku najbolje može dokazati time, ako ga se pored u teškoj službi isto tako potpomaže i u njegovoj borbi za opstanak i bolji život. To neka naši pretpostavljeni čine, pa će i naša kritika prestati.
Inače se kod nas organizacija iz mjeseca u mjesec jača. Vlada jedno opće zadovoljstvo, što je konačno uspjelo stvoriti jednu organizaciju, koja zaista osjeća sa nama patnicima i radi za naše dobro. Svijesni si toga, da nam sa snagom rastu i prava, raditi ćemo i nadalje marljivo na tome, da nam se organizacija podigne i ojača.
Krištanovec.
Progon našeg druga.
Svojevremeno mi smo iznjeli o-pravdane prigovore protiv jednog nadglednika na pruzi Čakovec—Dolnja Lendava, koji još uvijek ne prestaje da našim članovima i simpatizerima škodi. Žrtvom tog našeg dopisa pao je jedan naš član iz postaje Krištanovec, kojeg se ni kriva ni dužna sa te stanice premješta. Kriv je samo to, što se je usudio prigovoriti nepravdama, koje se njemu i ostalima nanose.
Sai ovim premještenjem mi ne mislimo ovu stvar smatrati likvidira'-nom. Nad sudbinom tamošnjih željezničara mi ćemo i nadalje bditi, a ni naša kritika nepravdi neće izostati. Varaju se sva gospoda: silnici, da će oni to biti i ostati za uvijek. Doći će vreme, da će silni biti na tlu a bijedni i danas obespravljeni u moći. Tada čemo pitati za račun i naplatiti sve i svakoga kako je zaslužio.
Iz sekretarijata Ljubljana.
Maribor.
Javen železničarski protestni shod, ki se je vršil v Mariboru dne 19. januarja 1928, je dokazal, da mariborski železničarski proletariat ogorčeno protestira proti novemu delavskemu pravilniku, nameravanim redukcijam ter poslabšanjem delovnih pogojev. Nad 2000 železničarjev je napolnilo veliko dvorano »Uniona« in soglasen sklep je bil: Ne čakajmo milosti in drobtinic, ne krivimo hrbtov in ne klečeplazimo, ampak organizirajmo se vsi v »Savezu železničarjev Jugoslavije« in iz-vojujmo si to, kar nam gre.
Čakovec.
V	nedeljo, dne 22. januarja 1928 se je vršil v Čakovcu javen železničarski shod »Saveza železničarjev Jugoslavije«, ki se ga je udeležilo nad 50 železničarjev iz Čakovca in okolice. Poročala sta ss. Miklošič in Čanžek, k besedi se je oglasil tudi zastopnik Zveze, g. Sovre.
Rezultat celega shoda je ta, da so železničarji sprevideli, da je edino prava organizacija, ki se bori za delavske interese — Savez železničarjev — ki je vsled tega tudi preganjan. Kmalu bomo sklicali redni občni zbor tukajšnje podružnice ter bomo naše vrste potrojili. Delavski pravilnik kot tak odklanjamo ter se hočemo v razredni organizaciji boriti za boljši, moderen delavski pravilnik.
Ormož.
Ker kaznujem prav debelo, mi bo v Ljubljani slavo pelo zatoraj tega ne pustim, naj se delavec pritoži, pa magari v Rim.
Zato delavci, še preberite moje kratke dve vrstice:
Al’ bo kaj kmalu prišel dan, da stopite enotno vsi na plan!
Shodi in sestanki so se vršili v Borovnici, Rakeku, Logatcu, Zida-nemmostu, Zalogu in drugod, kjer se je razpravljalo v prvi vrsti radi gospodarske poslovalnice in delavskega pravilnika.
Krško.
V	nedeljo, dne 22. januarja 1928 se je vršil redni občni zbor naše podružnice in sicer v Savskem Brestovcu. Poročal je s. Stanko o vseh važnih vprašanjih, nakar je bil soglasno izvoljen odbor in sicer za
predsednika s. Vodišek, za tajnika s. Richly ter ostali odborniki. Sedaj bomo šli s podvojenimi silami na delo za povečanje organizacije.
Dopis iz Zidanega mosta.
Na postaji Zidanimost se nam tako dobro godi, da se malo kedaj sliši kaj od nas. Tukaj imamo vsega v izobilju. Prosti dnevi premikalnega in kretniškega osobja sploh ne eksistirajo, so čisto iz zakona. Inventarnih kožuhov za zimo ni, Direkciji je ljubše ako je osobje bolano, kakor da bi dala osobju kožuhe, kateri so predpisani. Starih pragov, za katere smo zaprosili že v jeseni tudi ni. Moža za skupine smo zaprosili in tudi deputacija je bila pri g. šefu stanice, pa tudi ni nič pomagalo. Slišali smo enkrat, da je bila deputacija pri g. direktorju za proste dneve in sie je izjavil, da imajo šefi stanic vsa navodila za proste dneve. Kako pa sedaj? Zahtevamo natančnega pojasnila od direkcije, kako ih kaj je z prostim dnem, kožuhom in pragovi. Ako greš na hrvaški kolodvor postaje Zidanimost, tukaj vidiš barako za barako, kakor pri ciganih od zunaj; pa prideš notri, vidiš cele stene vsakovrstnih predpisov, med katerimi zagledaš predpis: zatirajmo jetiko in ne pljuvaj po tleh itd. Gospodje kam pa naj pljuvamo, ko ni nobenih pljuvalnikov, ne umivalnikov in sploh še vode ni. Ko je imel pred letom dni gosp. šef-zdravnik ogled teh umazanih barak, smo ga prosili naj uredi to, kar nam pritiče; gosp. šef-zdravnik nam je sicer vse obljubil, ali do danes še niso naše želje uslišane, najbrže zato, ker nema kredita. Mi ne bodemo prej mirovali, dokler se ne bo dobil kredit in da se te umazane barake popravijo in urede, kakor je za ljudi primerno in ne za svinje. Oglejmo si tračnice na hrvaškem kolodvoru. Tukaj vidiš krono tračnic, široko kakor štiri prsti na roki. Tu se vrši glavni premik vseh vlakov. Žeblji, s katerimi so tračnice kritrjene, jih izdereš z roko ven. Tu premikaš noč in dan. Sedaj pride slučaj, da od" biješ voz, ko nima zavore in drči preveč in bi z preveliko silo udaril ob druge stoječe vozove. Zato imaš na razpolago zavorne cokle; sedaj moraš iskati tračnico, na katero bodeš položil, da se voz ustavi; take tračnice na hrvaškem kolodvoru sploh ni. Položiti jo pa moraš, da se voz ustavi najsibode kjerkoli. Sedaj si položil coklo na tračnico, od katere je krona širja kakor je zavorna cokla in voz se je iztiril. Pj-emikač, ki je zavorno coklo nastavil, je poklican na zagovor, pa kaj se sliši pri zagovoru: da je kriv premikač, ker je na tako slabo tračnico nastavil zavorno coklo in ker se je voz iztiril je kaznovan z 25 Din ali pa še več. Seveda, študirani gospodje pravijo, da naj se cokla postavi tam, kjer so boljše tračnice, pa ne bode iztirjenja. Mi nismo na jasnem, kam oni mislijo, ker na hrvaškem kolodvoru ni takih tračnic, da bi bil premikač siguren ako zavorno coklo nastavi, da bi voz ne iztiril. Gospodje, vi sami dobro veste, da so tračnice in sklepi na hrvaškem kolodvoru popolnoma za nič, zatorej naročite, da se izmenjajo. V bodoče bodemo v slučaju iztirjanja poklicali privatno komisijo, ki ni od železniške stroke in bode sigurno pripo-znala, da je naš zagovor pravičen in da je krivda na strani uprave.
Maribor.
Pozor, sodrugi železničarji! Gospod minister saobraćaja poziva vse šefe službenih edinic, da predlagajo izmed najpridnejših najpridnejše železničarje v odlikovanje. Da pa ima ta okrožnica več efekta, jo je izdal ravno v času, ko je beda železničarjev dosegla skrajni višek. V času, ko so železničarske družine bose, nage in lačne, daje gospod minister saobraćaja odlikovanja mesto povišanja plač, ter hoče s tem pridobiti nove »Antreiber je«. Pomilovanja vredni pa so oni železničarji, ki služijo že 30 ali več let in katere se bo že radi »lepšega« odlikovalo, da dobijo v tem težkem položaju namesto kakšne denarne podpore, kolajno. Kaj pomaga nagemu, bosemu in lačnemu železničarju kolajna, pa če prav je
zlata? Kako bo izgledal odlikovani žalezničar, si lahko predstavljamo. Obleka ponošena in zakrpana, obraz bled od lakote in na prsih pa kolajna, tako, da bi se gospod minister celo sam veselil njegovega dela, če bi slučajno enkrat srečal takšnega odlikovanega železničarja. Gospodu ministru saobraćaja pa priporočamo, da naj shrani odlikovanja za sebi jednake, katerim ni treba skrbeti za vsakdanji kruh, železničarjem pa naj da toliko plače, da bodo mogli stanu primerno vzdrževati sebe in svojo družino.
Proga Zidani most—Hrastnik,
Znano je, da ima vsaka država svoje takozvane narodne praznike in tako je tudi pri nas, da imamo dovolj nedelj in praznikov in povrh tega imamo še več narodnih praznikov. Da pa smo pri tem ravno mi progovni delavci tisti, ki največ čutimo na naši plači. Čim več je praznikov, tolik nižji je naš zaslužek. Seveda je to danes nekaterim gospodom postranska stvar, koliko zasluži delavec na mesec in kako živi njegova družina. Pa to še ni dovolj, nas se še šikanira povrh; na primer dne 9. januarja 1928 je bil narodni praznik in ni bilo to dovolj, da smo morali ta dan brezplačno praznovati; nas nik-do ni pravočasno obvestil, da se dne 9. januarja ne bo delalo na progi in so prišli nekateri delavci na isti dan na šiht, seve več ur daleč; šele potem se je njim povedalo, da se danes ne dela, ker je narodni praznik. Dne 17, dec. 1927, tudi na narodni praznik, so po nekaterih progah na ta dan delavci delali, na primer v Trbovljah in Sevnici; samo mi na naši progi smo morali praznovati. Sedaj vidimo, kako nekateri gospodje tolmačijo ta narodni praznik. Da pa se z nami danes tako postopa, je krivda na tem, da se danes železničarji, oz. progovni delavci vse premalo organizirajo, Čas je danes, da se toliko ne kritizira po ovinkih, ampak prigo7 varja ljudi k organizaciji. Zavedajmo se tega, koliko ljudi, toliko moči in toliko pravic; ako v organizaciji ni dovolj ljudi, tudi ni moči. Toraj trpini in sotrpini, čas je že, da se enkrat prebudimo in! se organiziramo vsi kot en mož v Savezu železničarjev. Le tedaj, kadar bodemo kompaktno organizirani, tedaj bodemo lahko računali, da se nam take in enake stvari ne bodo pripetile. — Živel Savez železničarjev.. — Zaveden progovni delavec.
Rogatec,
Članom zveze proge Grobelno— Rogatec v vednost. Kakor razvidno iz Vašega članka v časopisu od Zveze dne 1. januarja 1928, niste bogve kako zadovoljni z Vašo organizacijo. Saj ste pa vendar pri Zvezi organizirani, pa Vas ne more rešiti Vaš tajnik, kateri Vas je pridobil? Saj ne upate k njemu z zahtevami, da 'protestira proti krivicam? Povemo Vam pa toliko, da pri Zvezi ne boste našli uspehov, to upamo, da že sami veste. Kakor je tudi razvidno iz Vašega članka, Vašemu gospodu ni po volji, da imamo mi pri Savezu več uspeha kot Vi. Samo v časopisu pisariti, ne pomaga nič, treba je tudi zahtevati, kar se pa marsikateri gospodje ne upajo. Kakor ste se izjavili, Vi dobro veste, da mi z našimi uspehi napredujemo bol,j kot Vi, čeravno nimamo zaupnika, činovnika, kakor Vi. Ako mislite, da se Vam bodo Vaše krivice popravile, se bo treba kje drugje pridružiti, to je Savezu jugoslov. železničarjev. Toraj na svidenje!
Jesenice.
Zima, mraz nas tare v naši dolini, toda vse to prenesemo, vse te naravne težkoče, da bi nas le ne trla doba trinoštva nad nami, nad ubogimi železničarji.
Beremo, čitamo razne časopise in vse to nam razjeda srca, nam uničuje naše upe po boljši bodočnosti. Kaj hočemo? Tako se vprašujemo in mnogo je ukrepov, mnogo misli in le te nam ne pomorejo do blagostanja, ko pa se železničarji, ravno vi, jeseniški, ne zavedate svoje dolžnosti, ki vam že kliče daleč v grlo.
Ta teden smo brali v nekem časopisu, kakšen impozanten protestni shod se je vršil v Mariboru. Iz vseh duš, kar nas je zavednih, je vzklilo solnce, solnce prave vere, da nam bo enkrat vzklilo solnce svobode izpod verig trinoštva kapitala, Hvala vam, vi Mariborčani, ko ste ravno tudi vi na obmejni postojanki, kaikor mi, pa da se bolje
in vestnejše zavedate dolžnosti stanja nas železniških proletarcev. Veliko je energije v vas in vsi drugi vas gledamo oboževalno in vam kličemo:
»V boj, v boj ti Maribor rdeč, vam kličemo iz gorenjskih peč, ideja vaša, naša je, ki iz vrst železničarjev vre.
Zato pa Maribor vsa čast ti bodi, ki hraniš v njem može, ki ne tavajo v zablodi.«
S smehom na obrazu smo se spogledovali, ko je napovedala sestanek nacionalna organizacija z dnevnim redom: »Vprašanje novega pravilnika« in ga prodajali prisotnim po 5 Din komad. Da gospoda, le prodajajte pravilnik, ki ste ga vi zastopali, vi, ki sedaj klevečete ubogim progarskim param, da je dober, da nam prinaša saj nekaj
Vijesti oblasnog sekretarijata Sarajevo.
Sudbonosna naređenja ministra sa-braćaja.
Dok miniistar saobraćaja na jednoj strani radi na racionalizaciji že-
pravic. Lahko jim mažete oči s temo, ko so ubogi, ker se ne zavedajo udarca, ki bo udaril le nje, ne pa vas. Sicer jih imate le malo, ki vam verujejo, da se vam udinjajo v vaše tako biserne besede in ne bo dolgo, ko vas bo zapustil sleherni, ko spozna resnico in pravico. Kaj so vaši sestanki v primeri z mariborskimi? Niti senca!
In vam delavcem bodi rečeno le eno: dve dolini se stekata na Jesenice, tretje ne omenjam; in možje, ki ste iz takozvane »Doline« posnemajte nas in spoznali boste istinitost vsega prahu v vaših očeh.
H koncu vam kličemo z glasom, ki naj se razlega od pečin in naj vam udari na uho, le eno: »Krepko strnimo vrste v razredno bojevno organizacijo v »Savez železničarjev Jugoslavije«, ker le v njem vihra zastava edinosti in bratstva za vse!«
Jeseničan.
Ijeznica i žigoše birokratsku administraciju, on nia drugoj strani, izgleda, svojim sopsivenim naređenjima radi posve protivno. Bar što se tiče sarajevske željezničke radionice. Da je tako, evo dokaza:
Ovih dana izdao je on raspis u
Nekaj misli k strokovni konferenci za
Slovenijo.
Konferenca strokovnih organiza,-cij za Slovenijo, ki se bo vršila prve dni meseca februarja, ima nalogo utrditi predvsem načela in smer, ki je bila zamišljena na zedinjevalni konferenci. Resolucija glede taktike, ki je bila takrat sprejeta, še velja in niti ne moremo trditi, da je bila v celoti vršena in izvršena. Nikakor ne mislimo očitati strokovnim organizacijam, da niso hotele vršiti svoje naloge, ker poznamo gospodarske težkoče in delavske socialne razmere, ki v teh časih silno otežkočujejo or-ganizatorično delo strokovnih organizacij. Vrhu vseh teh težkoč pa se zanašajo med delavstvo najrazličnejši heretični pojmi o nalogah strokovnih organizacij, ki imajo namen ustvarjati med organiziranim delavstvom anarhijo v ideologiji in pa netiti osebne spore in kovati iz teh o-sebne in politične dobičke. Pravi junaki v tem delu so v vodstvu ljubljanskega dekalizma. Kdor je torej delal v strokovnem pokretu z nesebičnim idealizmom in resno voljo, da postanejo strokovne organizacije močan steber v delavskem pokretu, ta je moral opaziti te nedostatke in mora iskreno želeti, da strokovne organizacije prično prezirati to strupeno šaro ter se izključno posvetijo ideološkim in drugim nalogam strokovnih organizacij glede njih izgradbe in njih nalog kot bojne organizacije za izboljšanje delavskega položaja,
To je široka podlaga za delo, za upostavitev močnih organizacij, ki edine bodo mogle voditi uspešne socialne boje kot del delavskega pokreta.
V naših krajih so se pričele snovati strokovne organizacije nekaj pred tridesetimi leti. Imamo pa tudi starejše strokovne organizacije. V prvih časih so oblasti silno preganjale še organizacije in tudi uspehi v raznih bojih z delodajalci so se pogosto ponesrečili. Državne oblasti so jim bile sploh nasprotne in so z vsemi po-močki, s policijo, žandarji, zakoni, koalicijskim pravom zatirale delavski pokret. In kljub temu so se strokovne organizacije razvijale in v delavskem pokretu je še danes prav mnogo zvestih članov in obenem prepričanih, da je le v lastni organizaciji prava moč, ki je v stanu voditi uspešne boje v toliko, kolikor je močna in kolikor so podani gospodarski in socialni pogoji za nje.
Strokovne organizacije so gojile v svojih vrstah socialnoekonomska vprašanja, razpravljale o krivicah današnje družbe, o izkoriščanju delavstva, o raznih socialnopolitičnih problemih, torej kulturno delo, ki da or-, ganiziranemu delavcu duhovno hrbtenico s spoznanjem pomena strokovnih organizacij v delavskem razrednem boju. Strokovne organizacije so bile šola delavskih zaupnikov in članov, ne pa eldorado demagogije, kar dokazujejo številne kolektivne pogodbe in marsikateri flrugi važni uspehi bojev. V tem pogledu so bile strokovne organizacije vsaj pri nas desetletja najvažnejše vzgajališče delavstva. Vzgoja je bila enotna, na-
čelna, bojevna, iskrena in realna brez frazaste demagogije in brez komplimentov napram režimovcem, narodnim socialcem, krščanskim socialcem ali komurkoli, ki je imel namen rušiti delavsko solidarnost. Nikdar ni bilo niti govora o tem, jeli bi lizali pete temu ali onemu nasprotniku, ker s o bili delavci samozavestni ter so vedeli, da si bodo morali vse to priboriti z odločno borbo in smatrali so prejemanje darov za ponižujoče, za kompromitujoče, ker jih nasprotnik lahko vzame, kadar hoče, če nimamo dobrih organizacij. To stališče je bilo takrat pravilno in je danes še desetkrat bolj pravilno.
Naivneži pravijo, da so v novi državi nove razmere, ki zahtevajo drugačne metode socialnih bojev. Taka trditev je smešna, ki izdaja nevednost ali pa neiskrenost do delavskega pokreta. Resnica je, da so nekoliko drugačne razmere v novi državi, toda te razmere nam le dikti-rajo vpostavitev močnih organizacij, nikakor pa ne, da opustimo metodo emancipacije delavskega razreda in izraziti razredni boj. Če imamo dovolj močnih strokovnih organizacij, jih je treba zgraditi in vzgojiti v ideologiji naših načel, tembolj v tej državi, ker v glavnem merodajni politični krogi o socialnih vprašanjih niti pojma nimajo in niti ne volje, da bi eksistenco socialnih vprašanj priznali. Tu bo treba torej še veliko dela in krepkih organizacij, da pribore pozicijo delavskemu pokretu, ki jo imajo v drugih državah.
Iz teh navedb je menda dovolj jasno razvidno, da se nahaja pokret v naši državi v povojih in da mu morejo dati trdno podlago le načela, ki so za naše strokovne organizacije vob-če merodajna.
Strokovne organizacije so izvrši-teljice minimalega programa delavskega razreda, so šola bojevnikov delavskega razreda, kažipot v boljše socialne razmere in pot k emancipaciji delavskega razreda od vseh tujih vplivov. To so težke naloge in kdor jih hoče iskreno razumeti, mora biti po srcu in prepričanju na strani delavstva.
Jasno je, da so strokovne organizacije nepolitične in da ima prostor v njih vsak, kdor se strinja z zahtevami delavstva in priznava načela delavskega boja za socialno enakopravnost, V strokovnih organizacijah ne vprašujemo po narodnosti, veri, niti politiki, nego samo, ali si delavec in ali se hočeš boriti za delavske interese. Čim delavec potrdi to, razume to vprašanje, in polagoma bo tudi razumel, kje so vzroki krivic, razumel bo razredni boj in s tem postal dober član strokovne organizacije in sobojevnik v delavskem pokretu, kakršne morajo vzgajati vse delavske organizacije.
Strokovna konferenca se bo bavila s temi vprašanji. Glavnio načelo ji bodi emancipacija delavskih' organizacij od vseh meščanskih in drugih škodljivih vplivov. Če to zlo premaga, je na najboljši poti. In z združenimi močmi.	^
kome sniztije radionici kredit zta ručnu kupnju od 10.000 dinara na 2000 dinara. Da su naši magazini puni materijala, kao što su bili do 1921. god., to bi bilo za pozdraviti, jer bi se materijal jeftinije nabavljao godišnjim narudžbama. Ali u magazinu železničke radionice u Sarajevu, nažalost, nije taj slučaj. Do te je godine postojala u radioničkom magazinu zaliha materijala za više od dve godine, i to od najmanjih vijaka do najvećih lokomotivskih delova. Međutim kako tada nije bilo dve godine godišnjih narudžaba, potrošila se je gotovo sva zaliha. Tadanji upravnik radionice ume sto da godišnjim narudžbama postepeno pribavlja potrošenu rezervu, on je radi toga što je pravio premale godišnje narudžbe nastavio sa trošenjem još preostale rezerve, dok je nije svu potrošio. Godine 1926., kad je radi nestašice materijala pretila obustava rada u radionici, uvedene su ručne kupnje do 2000 dinara. Kad je u februaru prošle godine otišao upravnik, da se više ne vrati na to mesto, ostavio je jedan vrlo neracionalni sistem ubrzanog rada i gotovo prazne magazi-Pomočnikom njegovom uspjelo je povisiti kredit za ručne kupnje na 10.000 dinara dnevno, i tako se s mukom krpalo ćelu godinu sa ručnim kupnjama.
Po svoj prilici ministar saobraćaja ne zna u kakovom se haosu nalazi sarajevska radionica zadnjih 5 godina, jer da zna, sigurno ne bi izdavao ovakva naređenja, koja prete potpunim obustavljanjem rada u radionici.
Režim u sarajevskoj željezničkoj radionici.
O režimu u sarajevskoj željezničkoj radionici bilo je u našem listu već mnogo puta govora. Ali mero-davni faktori za sve to ništa ne ha-ju, nego, naprotiv, puštaju da se taj režim upropaštavanja i radnika i državne imovine i dalje produžava. Jer, osim retkih izuzetaka, upravljači te radionice se gotovo i ne brinu za drugo nego jedino kako će što više materijalne .koristi izvuci za sebe, dok radnicima neće da pomognu ni ono što bi mogli. Da je zaista tako, dokazuju, pored mnogih drugih, i ovi primeri:
U ovoj radionici, kao i u svim drugim, moraju se sa lokomotivama i vagonima izvršiti probne vožnje pre no što se puste u promet. Probe sa lokomotivima, kojima prisustvuju po 2 ^činovnika u godišnjoj1 plati, vrše se obično u vremenu od 9—14 j po sati. Mi nemamo ništa protiv toga što za to dobiju, osim redovne plate, još pola dnevnice — što iznosi od 30—A5 Din — ali moramo ustati protiv toga što bravari, koji vrše probu sa vagonima — a te se probe vrše od 11—23 časa—, ne dobiju plaćeno više nego samo jedan sat, iako rade prekovremeno punih 8 sati (osim toga što još gube 4 sata akorda, koji bi zaslužili kad ne bi išli na probu). Ako se koji radnik prituži šefa vagonskog odelenja g. Erzinu na prenisko odmerenu nagradu, odgovara mu ovaj: »Ako ti nije pravo, uzmi isplatu!« Ako se kod probe upali koja osovina, moraju radnici to popraviti na svoj trošak, a ako se ista po drugi put upali, predstoji im, po naredbi toga paše, još i novčana kazna, iako gotovo uvek leži krivnja na lošem materijalu a retko kada na radnicima. Ovako mizerne putne plate pogađaju još teže one radnike, koji su dužni pratiti oprav-Ijenu lokomotivu na njeno odredište. Tako je jedan stariji radnik u pratnji lokomotive u Mladenovac proveo na putu 8 dana. Za sav taj rad dobio je plaćeno samo 8 dana, što, zajedno sa prekovremenim radom u Mladenovcu, iznosi — po 36 Din nadnice — 331 Din. Nesreća je htela, da su tome radniku kod povratka, negde u Srbiji ukrali kante za ulje. I tako je on, pored mučnog putovanja i što je izgubio na akordu, morao platiti još i 400 Din za ukradene kante! Kad su u pitanju štete, nia i najneznatnije, koje učine radnici (kao što je ovaj slučaj, ili onaj kad je jedan radnik zaboravio ugasiti električno svetio), odmah ih se zove
na zapisnik i plaćanje štete, a kada šefovi i tehničari svojim radom prouzroče štetu na hiljade, nikog ne zaboli glava.
Radionica obiluje tehničkim činovnicima, koji znaju samo da šika-niraju radnike i da sa njima prave razne »zapisnike«, međutim za svoj rad nisu nikom odgovorni, jer im je slobodno, da sa radnicima rade šta hoće.
Koliko trpe radnici, a i sama u-prava radi toga što je bivši upravnik, u žeilji za odlikovanjima, upropastio sve što je bilo u radionici dobro i korisno za pravilan rad, neka pokaže još ovaj primjer, Več duže vremena nema u radionici fosfora, koji je za levanje metala neophodno po-treban. Usled toga moralo se je samo u ovom mesecu baciti preko 5000 kg izrađenog metala, a radnici ne dobivaju ništa plaćeno, iako ni ovdje nije njihova krivica. Nećemo iznositi još dalnje razloge, koji su odlučni za ovakvo poslovanje, jer bi nas predaleko odvelo. Preporučujemo, međutim, upravi, da u velikoj brizi za što manjim izdatcima, ne ide za stopama bivšeg upravnika, koji je uneo veliki kaos u radionicu, nego da prvenstveno posveti pažnju radu svoje najbliže okoline i da ne zakida radnicima i onako malene zarade.
Iz sekcij.
Iz sekcije vlakospremnega osobja Ljubljana.
Po novem letu je začela sekcija z energičnim delom. Obdržali smo dobro uspele sestanke dne 19., 21, in 23. januarja, na katerih smo razpravljali o najbolj perečih vprašanjih.
Z ozirom na nameravano izmeno zakona o drž. prom, osobju ter pravilnika sporednih prinadležnostih se je sklenilo poslati v Beograd posebno deputacijo, ki naj predloži, vse naše predloge.
Sklenilo se je ponoviti našo intervencijo iz leta 1925 to je, da se uvede mesto kilometraže umina po postavkah, kot so bile niavedene v »Organiziranem železničarju« št. 2 od 16. jan. 1925.
Glede izmene zakona so se sprejeli predlogi, da naj sprevodnik po položenih izpitih in gotovih letih službe automatično napreduje v višjo kategorij, ne oziraje ali ima šolsko izobrazbo ali ne.
Protestirali smo proti okrožnici glede službene obleke, ker se bo pavšal izplačal le par najbednejšim, ki službene obleke po 1. aprilu 1927 sploh niso prejeli ter se je stavil delegatu nalog, da intervenira pri generalni direkciji v tem pravcu, da se izplača pavšal za nabavo obleke vsem onim železničarjem, ki niso dobili vse obleke redno podeljene, nadalje da se pavšal za nabavo obleke izplača tudi zaviračem. Zahteva se tudi sprememba pravilnika sploh v tem pravcu, da se:
1.	pavšal za nabavo obleke poviša na ono višino, da bo zadostoval za nakup predpisane obleke;
2.	izplača vsem osobju in ne dela izjem za gotove kategorije;
3.	določi za vzdrževanje obleke enak pavšal za vse;
4.	pravilnik spopolni ter zagarantira službena oziroma delovna obleka tudi delavcem in profesionistom.
Energičen protest je nastal proti nameri _ uprave, da reducira 20°/0 eksekuUvno doklado, zniža draginj-ske doklade in odmero dopusta.
Za delegata je bil izvoljen s. Ambrožič.
Nadalje se je na sestanku sklenilo sledeče: Redni sestanki sekcije naj se obdržijo na 5. in 20. redno vsak mesec, kar se naj redno v Ujedinj. Žel. objavi. Seja odbora pa 3. in 18. vsak mesec. Na delavne dneve se vrše sestanki popoldne ob 16. uri, ob nedeljah in praznikih pa dopoldne ob 9. uri. Kraj se naznani z letaki.
Izvolili so se zaupniki vlakospremnega osobja, ki naj izvršujejo vse intervencije po navodilih odbora. Zato se pa morajo tudi redno udeleževati sej odbora.
V ta zaupniški odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: za zavirače: Cimerman Josip in Lončarič Lovro;
za sprevodnike: Jamar Miha in Jeraj Ludovik; za vlakovodje: Zdanc Anton in Ceraj-Cenič Adalbert; za nadspre-vodnike: Zadel Jaka in Mravlje Teodor.
Vse sodruge-vlako spremnike o-pozarjamo, da se sestankov redno udeležujejo, da se tam razpravlja o vseh strokovnih zadevah in se predloži vse pritožbe in intervencije.
Vlakospremniki, jačajmo organizacijo, čim močnejši bomo, tem preje bomo ustvarili naval uprave na naše pravice ter si potem izvojevali boljšo bodočnost. Sekcija vlak. osobja.
Nepravda nad vlakopratnim osobljem. (Zagreb.)
Sa donošenjem Zakona o saobraćajnom osoblju 1923. god. bile su sve željezničarske struke i kategorije u večini svojih stečenih prava osjetno prikraćene. Ali to nije bilo dosta: na osnovu toga istoga Zakona donose se još uvijek razni pravilnici i odredbe, koje u stečena prava zadiru sve dublje i dublje. Medju inim spomenuti ćemo i Pravilnik o službenom odijelu, koji je doduše propisao kakovo odijelo mora službenik posjedovati, dočim sredstva, kojima bi službenik do odijela mogao doći, na njih je taj Pravilnik skoro potpuno zaboravio. Pa ne samo to. Tim istim Pravilnikom oduzima se službenicima i one odjevne predmete, koje su već do sada posjedovali. Tako su na osnovu cl. 51 Pravilnika svem vlakopratnom osoblju oduzete bunde, koje su primili pred 5 i 6 godina po starim propisima i na iste stekli več i pravo ličnog vlasništva, samo zato, jer istim članom za to osoblje bunde nisu predvidjene. Ne samo, da je to osoblje izgubilo pravo na bunde, već je nepravda povećana još i otimačinom posjedujučih bundi.
Vlakopratno osoblje, organizova-no u našem Savezu, podnjelo je protiv ovog postupka žalbu na Direkciju u Zagrebu i istovremeno istakle zahtjev, da se član 51, Pravilnika o odijelu izmijeni tamo, da bude i vlakopratno osoblje imalo pravo na bunde. Po starom svom običaju Generalna Direkcija donijela je riješe-nje, da se tom našem zahtjevu ne-može udovoljiti i da se u pogledu bundi ima postupiti strogo po Pravilniku o službenoj odori. Ovakim riješenjem je ova nepravda dobila i najvišu sankciju. Jasan znak za svo vlakopratno osoblje, da se milosti ma sa koje strane nema nadati. Kao što sva druga prava i tekovine pa tako i pravo na bunde zadobit će se opet onda, kada će to osoblje složno kao jedan biti u redovima organizacije i kroz organizaciju voditi borbu za svoja prava. Odgovor na ovu nepravdu treba da bude jačanje orga-nizovanih redova.
Prometniki in organizacije.
Z žalostjo moramo ugotoviti, da so ravno, prometniki v zadnjih časih najmanj in najslabše organizirani. — Pretežna večina njih sploh ni nikjer vpisiana, mal del njih sicer plačuje tam ali tam članarino, toda nihče se ne udejstvuje v organizacijah. Ravno oni, ki bi bili najbolj poklicani, da delajo in organizirajo, bodisi po deželi ali v večjih krajih, uslužbence v enotne 'Organizacije, to svoje delo zanemarjajo, Našel ®e bo še kdo med nami, ki bo izjavil, da prometniku organizacija ni potrebna ali ni koristna, drugi se spet boji, tako, da je v tem oziru res žalostno, žalostno posebno, ker moramo priznati, da izobraženci zaostajajo za delavci v delu za lastno boljšo bodočnost in obrambo. Mesto, da bi s složnim delom ustvarili nekak obrambni ščit proti vsem krivicam, ki se nam gode, vse to ikrižem rok gledamo, ne zavedamo se pa, da smo tudi sami precej krivi teh nezdravih razmer, krivi že radi tega, ker molčimo in z molkom kimamo vsem dobrotam, češ: »saj pridejo od zgoraj«. Zlasti mlajše gledamo, kako jim uprava z prevedbami za večne dnevničarske grupe, ki traja leta in leta, ubija veselje do vsega, do dela in do vstrajnosti. Od njega zahtevajo red, točnost, vestnost in ne vem kake lepe lastnosti
še, on pa ne vidi nikjer tega od strani višjih oblastev. Tam ima vremena, če ga pa nima pa nima kredita in »budžetne mogućnosti«.
Ta lep, krasen ali čisto balkanski izraz je postal prav jugoslovansko slaven, kajti če ni obleke, prevedbe, materijala, sploh vsega, kar manjka, potem zadostujeta v opravičilo te dve lepi besedi, z njima se pove vse, le to ne, da za veliko preveliko centralno upravo, za centralizacijo in za vse druge stvari tudi za nove in najnovejše direktorje kontrol nikoli ne zmanjka kredita.
Prepričani bodimo, da bo še vedno slabše. Samo v vzgled naj nam bo lepa in mila vsebina tolažeče nove okrožnice novega ministra vseh aktivnih in neaktivnih kontrol, ki nam obeta vsem, tudi prometnikom, najlepšo bodočnost za požrtvovalno delo. Bil je zlasti prometnikom v Sloveniji smeh v obraz — udarec s pestjo po tisti glavi, ki trpi in gleda, da je promet reden, točen, varen.
Rešitev je edino v organiziranju. Savez železničarjev si je stavil v tekočem letu nalogo, da ustanovi brez ozira na kategorije sekcijo prometnikov, Par tovarišev nas je že organiziranih in upamo, da jih ® treznim in premišljenim delom najdemo še več, posebno onih mlačnežev, tako da bodemo pod krovom enotne strokovne in razredne organizacije z roko v roki z delavci in vlakospremniki ter kurjači in strojevodji in drugimi delovali v pomoč, sebi in drugim.
V delu in skupnosti bo zmaga, tam je edino boljša bodočnost.
(Prijave sprejema centrala Ljubljana, Karl Marksov trg 2, kamor se je obrniti tudi v vseh drugih vprašanjih.)
Za rentnerje.
čim je bil »Savez žel. Jugoslavije« obveščen o ukinitvi izplačila rent rentnikom, je takoj ukrenil intervencije pri ministrstvu saobraćaja, Središnjemu uradu, ter zaprosil za intervencije tudi delavske zbornice. Enako je bila v tej zadevi na konferenci delavcev in profesionistov sprejeta sledeča resolucija:
Na delegatski konferenci zbrani delegati delavcev in profesionistov z ogorčenjem ugotavljajo, da je Središnji ured za osiguranje radnika zopet ustavil s L I. 1928 izplačevanje rent rentnikom, ker ministrstvo saobraćaja in socialne politike kljub ponovnim pozivom in opominom ni ukrenilo nikakih korakov, da bi izplačilo teh rent prevzelo v svoj delokrog, oziroma Središnjemu uradu nakazalo potreben kredit.
Protestirajoč proti temu skrajno nesocialnemu postopanju, ki tira v pogin ravno žrtve, ki so dale svoje zdravje pri izvrševanju službe, zbrani delegatje zahtevajo:
1.	Da ministrstvo saobraćaja takoj nakaže potreben znesek za redno izplačilo rent Središnjemu uradu.
2.	Da osigura redni kredit v proračun za leto 1928/29 ter vse te rentnike s 1. 4. 1928 prevzame.
Na Središnji urad pa se obračamo s prošnjo, da nakazilo teh rent najbednejšim med bednimi izvrši še za januar, februar in marec 1928.
Izplačevanje rent je sedaj podaljšano do 1. 4. 1928, nato pa ima te rentnike prevzeti v svoj delokrog ministrstvo saobraćaja. Od Sred. urada smo na našo intervencijo dobili sledeči odgovor:
Savez železničarjev Jugoslavije, Ljubljana, Karl Marksov trg 2. — Na tamošnji dopis štev. M. D. 0.-19 obvešča naslov, da se na temelju zaključka predsedništva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v zvezi z rešitvijo ministrstva za socialno politiko, štev. 462 z dne 17. januarja 1928 ustavljene železničarske rente za I. tromesečje 1928 zopet nakazujejo. — V Zagrebu, dne 27. januarja 1928. — Generalni direktor.
Bofla» Mro železn. del. In uslužli. u Harlboru	železo, peuflo üniflco „Krllnto Rolo'1 o Moriaom
VABILO.
V soboto, dne 4. februarja 1928 se bo vršil v prostorih dvorane „UNION“ {prej Göiz) v Mariboru
Godba pod vodstvom ka- IfEI lä# H TBB	ia® if i Üäl SSC Petje pod vodstvom pepelnika g. Schönherrja. ffEbHIvLi	I^LiEaP vovodje g. German-a.
SPORED: Od 20. da 21. ure godba in petje, po 21. uri do 4. ure zjutraj PLES. Čisti dobiček je namenjen za nabavo društvene obleke, godal Itd.
Za obilen obisk vabita ODBORA.
Konferenca delavcev in profesionistov.
Cim je delavski pravilnik izšel ter so se začeli iz raznih strani trositi vesti, kako dober da je ta pravilnik z zlato valuto, je »Savez železničarjev« sklical državno železničarsko konferenco delegatov delavcev in profesionistov v Ljubljano, ki se je vršila dne 15. I. 1928.
Udeležilo se je 172 delegatov iz 33 podružnic in sekcij. Konferenci je predsedoval s. Jernejčič. Po triurni izčrpni debati se je glede delavskega pravilnika soglasno sprejel sklep, da se izvrši intervencija v Beogradu z zahtevo po anketi, kjer naj se na podlagi sprejete resolucije izdela sprememba pravilnika. Resolucija se glasi:
Delavci in profesionisti, zbrani na državni delavski konferenci, sklicani po »Savezu železničarjev Jugoslavije« v Ljubljani dne 15. januarja 1928 po izčrpnem proučavanju novega pravilnika o pomožnem osob-ju, ki ga je g. minister saobračaja uveljavil s 1. januarjem 1928
ugotavljajo:
1. da so se s tem pravilnikom v pre-čanskih krajih, posebno pa v Sloveniji odvzeta zadnja dosedaj še zagarantirana prava, ker se je ukinilo:
a)	vpostavitev delavcev za stalnega po enem letu službe;
b)	sprejemanje delavcev v provizijski fond po enem letu službe;
c)	pravico do dopusta po enem letu službe;
d)	pravico do dosega prve pokojnine po 8 letih članstva;
e)	posmrtnino v slučaju smrti delavca in profesionista
f)	dosedanje polkvalificirane delavce;
g)	znižalo čezurno delo od 50 °/o na 25 V«.
Vse te pravice je imelo osobje zagarantirano v začasnem 'delavskem pravilniku in predpisih provizijskih fondov.
Kot nova bremena se je uvedlo:
1.	Disciplinska kazen odpusta iz službe, ki naj jo izreka direktor sam;
2.	letna ocena, od katere je odvisno redno napredovanje;
3.	mojstrski izpit za profesioniste, od katerega je odvisno napredovanje v 7. stopnjo in dalje;
4.	prevalitev vseh bremen za starostno zavarovanje' na ramena delavstva.
Poleg tega se je uzakonilo akordno delo in urne plače. Nerešeno pa je pustil novi pravilnik:
1.	Vprašanje volitev obratnih zaupnikov;
2.	vprašanje službene in delovne obleke.
Plače delavcev in profesionistov, predvidene v novem pravilniku, ki bodo regulirane le od ministrstva saobračaja in ministrstva financ so daleko nezadostne, da bi vsaj delno odgovarjale kulturnim in življenjskim potrebam delavstva.
Novi pravilnik pomeni velik udarec za delavstvo zlasti z ozirom na določbe o starostnem zavarovanju, ki sicer predvidevajo obvezno plačevanje 6 % prispevkov od strani članov, od strani države pa le »pomoč« v izmeri kreditov, v to svrho odobrenih z rednim proračunom. Z ozirom na dosedanji postopek ministrstva saobračaja in finančnega odbora, ki je pri prispevku za bolniško blagajno leto za letom gazil jasne določbe zakona o bolniškem zavarovanju in nikdar v budžetu predvidel kredita v oni izmeri, kot ga predvideva zakon, je vsemu prizadetemu delavstvu jasno, da je njih penzijski fond že v naprej obsojen v pogin in da bodo železniški delavci delili usodo rudarjev. Vsi slični fondi, kjer so bili prispevki paritetni, so bili upravljeni po paritetnih odborih. Penzijski fond delavstvu, za katerega naj nosi vsa bremena v pretežni večini delavstvo, paj upravlja beograjski direktor s še 4 višjimi uradniki iz Beograda, ki imajo v upravi vedno večino.
S §§ 60 in 34 je popolnoma izigrana vsaka stalnost delavstva, s §§ 35 in 29 pa je delavstvo z ozirom na že v tekočem proračunu izvršeno znižanje kreditov za delavske plače obsojeno v nadaljnjo redukcijo plač -in brezplačne dopuste.
Kot protizakonita je določba § 6, ki predvideva zaposlitev vajencev že z 12. letom starosti in plačanje čezurnega dela 3e s 25 °/o.
Namen uprave, izražen v §§ ll in 233, vzgojiti si v lastnih delavnicah in kurilnicah potrebno število »železniških«' profesionistov, bo imel v slučaju realiziranja za posledico občutno povečanje že itak velikanske brezposelnosti v državi SHS, na drugi strani pa padanje produkcije v železniških obratih in izdatno povečanje obratnih ne-
zgod vsled iiestrokovnjaško izvršenih popravil.
Po teh ugotovitvah na konferenci zbrani delegatje soglasno zavračajo navedene določbe pravilnika kot nesprejemljive ter sklenejo naslednje predloge za izpremembo pravilnika:
1.	da se uvede obvezno zavarovanje delavcev zoper starost in onemoglost po 1 letu službe in s tem v zvezi istočasno uvedbo stalnosti ter pravico do dopusta;
2.	da se starostno zavarovanje uredi tako, da se zadobi pravica do pokojnine po 8 letih in do polne pokojnine po 30 letih, nadalje da se zasigura obvezno Plačevanje prispevkov od strani države v isti višini kot od delojemalcev ter paritetni upravni odbor;
3.	da se urede plače za vse obvezno najmanj dnevno za vse dni v mesecu, urne pa s premijskim sistemom in akordom da odpadejo, da se državni prazniki plačajo, začetne plače vseh pa uvede tako, da bodo odgovarjale življenjskim in kulturnim potrebam delavstva v smislu svoje-časno predloženih predlogov »Saveza Železničarjev Jugoslavije«;
4.	da se uvede institucija delavskih zaupnikov ter personalne komisije, ki imajo reševati vsa personalna vprašanja ter reševati o disciplinskih kaznih;
5.	da se zasigura delavstvu in profe-sionistom delavsko in službeno obleko;
6.	polkvalificirane delavce je izenačiti z vršilci dolžnosti eksekutivnih uslužbencev;
7.	da se odpravi ocena in mojstrski izpit za dosego nadaljnih plač do najvišje plače;
8.	da se uvede osemurni delavnik tudi za progovne delavce in se računa prenašanje orodja v službo;
9.	da penzije dosedaj upokojenih delavcev in profesionistov nosi država iz lastnih sredstev, enako da za slučaj izplačila penzij ponesrečencem iz penzijskega fonda vplača ona v fond pripadajočo rento;
10.	da se vse dne 1. I. 1928 v službi nahajajoče delavce in profesioniste ter ženske moči, ki imajo že najmanj eno leto službe, smatra za stalne in se jih prevede na nove plače z upoštevanjem službenih let ter eventuelne privatne ali državne službe;
11.	da se ukine davek na ročno delo;
12.	da se osobju zasigura vozne ugodnosti in sicer režijsko vožnjo ter 3 proste karte letno zase in družino, v katero spadajo tudi nepreskrbljeni člani, matere itd., ter tudi za provizioniste, rentnike in milo-ščinarje v isti izmeri kot nastavljencem;
13.	da se čezurno delo plača v smislu zakona s 50 °/o, ob nedeljah in praznikih pa s 100 %>.
Ugotavljajoč, da so ti predlogi izraz zahtev najširših mas železniških delavcev in profesionistov ter da predstavljajo njih minimalne zahteve, ki se dajo brez vsakih večjih bremen izvesti, stavijo zbrani delegatje zahtevo, da se čimpreje skliče v Beogradu anketa zastopnikov železničarskih delavskih organizacij, ki naj v smislu stavljenih zahtev redigira delavski pravilnik.
V tej zadevi se je vršila d n e 28. L 1928 priministrstvu saobračaja intervencija izpred »Saveza Žel. Jugoslavije«, na kateri je g. minister pristal na sklicanje ankete zastopnikov delavskih železničarskih orga-n i z a c i j.
Sodrugi! Savez dela, ne oziraje se na desno ali levo, za interese delavstva, dosegel je sklicanje ankete, kjer bodo najboljši sodrugi zastopali delavske interese. Uspehov bo toliko, kolikor bo organizirane moči.
Sekcija profesionistov in sekcija pomožnih delavcev poziva vse še neorganizirane, vse, ki se nahajajo v nebojevnih organizacijah, da vstopijo v »Savez« in se bore za svoje pravice.
Odgovor ministra saobračaja na intervencijo s. Petejana glede poprave krivic pri prevedbi.
24. številki »Ujedinjenega železničarja« od 15. decembra 1927 smo prinesli upit poslanca Petejana radi nerednosti, ki so se zgodile povodom prevedbe zlasi tudi pri ljubljanski direkciji. Dosti prizadetih se ni pritožilo, ker je direkcija obljubljala popravo krivic administrativnim potom Zahtevali smo, da naj se direkcijam izda odlok, da same predlože v na-
predovanje one uslužbence, ki so bili pri prevedbi zapostavljeni.
Odgovor ministra se glasi:
Gospodine poslanice!
Na Vaše pitanje, dostavljeno mi aktom Narodne Skupštine br. 2084 od 4. januara 1928. god., čast mi je dati sledeči odgovor:
Prevođenje službenika područnog mi resora, na novi zakon o državnom saobraćajnom osoblju od 28. oktobra 1923. god., izvršeno je na osnovu odredaba toga Zakona i uredbe o, razvrstavanju i razporedivanju službenika državnih saobraćajnih u" stanova od 22. januara 1924. god.
Službenici, nezadovoljni odlukama o razvrstavanju imali su pravo na osnovu čl. 198 zakona o državnom saobraćajnom osoblju, žaliti se protiv istih, u određenom roku, Državnom Savetu. Ako su, pak, iz ma kakvih razloga propustili iskoristiti dato im pravo, železnička Uprava nije dužna eventualnu štetu, koja je zbog takvog njihovog postupka nastupila, naknaditi im. Ni jednim zakonskim propisom Uprava nije ovlašćena menjati svoja rešenja a ioš manje ovlašćena menjati zakonske odredbe, na osnovu kojih su ta rešenja donošena.
Izvolite, Gospodine Poslaniče, i ovom prilikom primiti uverenje moga poštovanja.
Ministar Saobraćaja:
Svet. Milosavljevič.
Kakor je iz odgovora razvidno, se je postavil minister strogo na formel-no, birokratično stališče ter predvideva edino pot — pritožbo na državni svet, o kateri pa ima pretežna večina onih, ki se je pritožila, bridke izkušnje.
Razno.
Specialno zdravljenje za ženske bolezni in porodništvo.
Direkcija je izdala sledečo okrožnico:
S 1. januarjem 1928 se je otvorilo v smislu Pravilnika o uredbi centralnih ambulant odnosno Pravilnika za zdravniško službo bolniškega fonda državnega prometnega osobja specialistično zdravljenje ženskih bolezni odnosno za porodništvo na podlagi od Centralne uprave humanitarnih fondov v Beogradu z rešenjem št. 1782/27 in Ministarstva Saobračaja štev. 23355/27 odobrene pogodbe, katero je sklenila Oblastna uprava humanitarnih fondov s primarijem dr. Josipom Benčanom, specialistom za ženske bolezni in porodništvo v Mariboru.
Specialist dr. Benčan ordinira v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, v svojih privatnih ordinacijskih prostorih vsak delavnik od 11. do 12. ure in od 14. do 15. ure iz-vzemši oblastveno priznane praznike, ki padejo na ordinacijske dneve, v nujnih res neodložljivih slučajih pa tudi izven navedenih ordinacijskih ur.
Za to specialno zdravljenje veljajo navodila:
1.	Železniški zdravniki pošiljajo bolnice v svrho preiskave ali zdravljenja k specialistu, kadar jim razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za brezhibno ugotovitev bolezni ali kadar dosedanji način zdravljenja ni imel zaželjenega uspeha.
2.	Specialist sprejema le one bolnice, katere jim pošljejo železniški zdravniki s posebno nakaznico za specialista ev. receptom. Specialist ne sprejema nikogar samo na podlagi članskega lista.
3.	Vsaka bolnica mora priti z nakaznico ob določeni ordinacijski uri k specialistu, ki jih sprejema po vrsti njihovega prihoda v čakalnico, kakor privatne pacijente.
4.	Vsaka bolnica se mora legitimirati z nakaznico pri specialistu, ki jo vpiše v zapisnik, kjer zabeleži tudi izvid, diagnozo, mnenje ali ev. konzilijarna navodila za železniškega zdravnika. Ta navodila mora sporočiti v zaprti kuverti pristojnemu žel. zdravniku.
5.	Specialist ni zavezan ordinirati preko določenih ordinacijskih ur.
6.	Bolnice se morajo obnašati napram specialistu vedno dostojno in je zanje v tem pogledu odgovoren uslužbenec. Če ima pa-cijentinja utemeljeno pritožbo, naj jo predloži uslužbenec za rodbinskega člana pismeno oblastni upravi humanitarnih fondov službenim potom.
Vabilo na redni občni zbor »Podpornega društva želez, uslužbencev v Ljubljani«, ki se vrši dne 5. febr. 1928 v steklenem salonu kolodvorske restavracije na glav. kolodvoru gosp. Herrn. Tomca ob 8. uri zjutraj. Dnevni red:	1. poročilo predsednika; 2.
poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika ih revizorjev; 4. določitev jx>d-pore in članarine; 5. volitev novega odbora; 6. razno. K obilni udeležbi: vabi odbor.
Del. zbornica Zagreb. — Sa 1. januara 1928 potpisana komora preseljava u: nove prostorije, koje se nalaze u produženoj Haulikovoj ul. (nova zgradba Središnjega ureda za osiguranje radnika). Od toga dana nalaze se svi odseci komore — uključivo kulturno - prosvetni odsek — u I. i II. spratu. Telefonski broj komore ostaje isti, t. j. 28-73.
Novosnovana mesna borza rada Radničke Komore u Zagrebu ostaje u dosadašnjim prostorijama komore u Ilici 55/11., telefonski broj 12-68.
Sve ustanove, rs kojim komora stoji u vezi, umoljavaju se, da tu promenu registriraju. Za Radničko Komoro za Hrvatsko i Slavonijo v Zagrebu: Predsednik N. Haramina. sekretar Vladimir Pfeifer.
Knjižnica Prosvetnega odseka Delav. zbornice je v decembru 1927 zopet napredovala napram novembru 1927. Številke v oklepajih pomenijo napredek napram prejšnjemu mesecu: Knjižnico je obiskalo 1649 (1267) članov. Vpisalo se je 125 novih članov. Izposodilo se je 3512 (703) knjig,, izmed teh slovenskih 2113 (488), srbohrvat-skih 204 (70) in nemških 1195 (145). odnosno 3127 (649) leposlovnih in 385 (54) znanstvenih. Denarnih dohodkov je bilo 5.740.40 (421.30) Din. Med novimi člani prevladujejo absolutno delavci. — 31. dec. je štela knjižnica 1017 rednih članov, dočim jih je bilo 1. oktobra 600. V treh mesecih je torej pristopilo 417 novih član ov. Vsekakor razveseljiv napredek. Po poklicu je 90 kovinarjev, 62 tipografov in knjigovezov, 47 mizarjev, 46 kroj. pom., 28 čevlj.pom., 36 železničarjev, 27 trg. pomočnikov, 23 brivskih pomočnikov, 13 živilcev, 9 zidarjev, 6 strojnikov, 29 raznih strok, 40 vajencev, 95 nekvalificiranih delavcev, skupaj 551 delavcev. Privatnih-nameščencev (brez trg. pom.) je 180, dijakov 173, profesorjev in učiteljev 15, državnih uradnikov 21, raznih poklicev (igralcev,, godbenikov, novinarjev, inženerjev itd.) 77. Po organizaciji jih pripada 361 Str. komisiji in »Svobodi«, 63 »Krek. mladini« in JSZ, 62 Savezu grafičarjev, 22 Nar. Str. zvezi, 36 raznim organizacijam, neorganiziranih je 474. Po spolu je 187 žensk in 830 moških.
Zahvala. Podpisani premogar Visočnik Franc, km. Pragersko, se prisrčno zahvaljujem vsem darovalcem za nabrano podporo v znesku 443 dinarjev, ki sem jih prejel ob času, ko sem se nahajal bolan v bolnici. Najlepša hvala g. načelniku Ogrincu, strojevodju, kurjačem in vsem pre-mogarjem. — Visočnik Franc, premogar, Pragersko.
Predpustna železničarska veselica
se vrši
v nedeljo, 5. febr. 1928
v Logatcu, Hotel Kramar.
*
Na sporeda,- Ples, šaljiva pošta in druga prosta zabava.
Začetek ob 7. ari zvečer.
Vstopnina 5 Din.
Čisli dobiček je namenjen podpornemu fonda članov „Saveza železničarjev Jugoslavije".
[Tiskar Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Martin Pušnik v Ljubljani in Franc Smazek v Mariboru.