Štev 27.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
6. julia 1924. Leto XI.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din., Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Veselje Orlov črensovske fare.
Orli i Orliči črensovske fare, ki so zdrüženi v žižkovskoj srenji, so 21. i 22. juna dnes tjeden vživali i nüdili veliko veselje celoj fári. Više sto teh mladih ljüdi se je 21., v soboto spovedalo, v nedelo so pa opravili sküpno sveto prečiščavanje. Po svetom obhajili po velikoj svetoj meši so se zbrali pri krasno okinčanoj podobi svojega patrona, sv. Alojzija, šteroga so oni ali njihovi starišje postavili gor pred 20 leti i tü prepevali štiriglasno pesem njemi na čast. Popevka, je bila tak lepa, posebno prvi glas nedužne dece, da jo je vnogobrojna vnožina z zadržanim dihanjom v smrtnoj tišini poslüšala i se njej veselila. Pri večernici so bili tüdi vsi sküpno nazoči. Pa njej so se pa podali v Žižke v šolo i za njimi veliki vnožina ljüdi. Prišli so vlč. gospodje, Čačič Jožef pleb., Hauko Jožef, kaplan, Klekl Jožef vp. pleb., i dva gosta, g. Marko Kranjc, tajnik naše stranke z Maribora i g. Raduha Jožef, bodoči ravnatelj, našega Martinišča iz Veržeja. Dvor šole je bio pun z ljüdmi z domače i zvünskih far. Oni i Orliči so po telovadbi v lepi red stopili i pozdravili pridoče goste. Spored slavnosti je bio te: 1) predsednik Zver Štefan je pozdravo vlč. g. Čačič Jožefa, düševnoga voditela Orlov, vso dühovščino, stariše, pajdaše, Orle, Orliče pa vse ljüdstvo. — 2) Nato je tamburaški zbor Orlov igrao pozdrav. 3) Starišje Orličov so zvolili vlč. g. Čačič Jožefa plebanoša düšnoga voditela svoje dece, Orličov. 4) Tamburašje igrajo kolo. 5) Gospod plebanoš še zahvalijo za volitev i obečajo, da bodo iz srca radi vodili Orle-Orliče, ar poznajo, ka je to edno lepo krščansko drüštvo. Želejo pa, ka bi Orli-Orliči verno spunjavali svoje lepe, vzvišene dužnosti. — Zatem so govorili vlč. g. Marko Kranjc, pohvalili Orle i njihove tamboraše, ki so si sami napravili tamborice i na nje navčili igrati. Tü ste nas Štajerce ešče prekosili i se bojim da nas — so pravili s smehom — ešče indri tüdi prekosite, ar kak sam veselo zvedo, od edne hiže mate več Orlov, je hiša, gde je oča Orel, sin pa Orlič. Nato so je povabili v Maribor na mladeniški shod meseca augusta. Za tem velikim ploskanjom sprejetim govorom g. Kranjc so pozdravili Orle g. vp. pleb. i narodni poslanec Klekl Jožef i razložili program slavnosti vküp zbranim ljüdem. 6) Lepo se doni nato z vüst Orlov dvoglasna koračnica „Mi smo Orli.“ 7) Orli položijo pod zastavov v roke svojega predsednika prisego ali obljübo, ka verno spunijo vsigdar svoje dužnosti. 8) Nato sledi spevanje orlovske himne. 9) Narod se poda v prostrano šolsko dvorano, gde nastopijo trije dečkeci, 2 Orliča i eden sovražnik Orličov, ki se ž njih norca dela, a koga dva Orliča prepričata. Kak
lepo je orlovsko drüštvo. Nato se med velikim ploskanjom občinstva tüdi on obleče v obleko Orličkov i vsi trije pozdravijo navzoče :
Orliči vas pozdravljamo Dühovne, starše, znance vse I z Orli Vas pózavljamo,
Da z nami vsi Veselte se.
10) Tamburaski zbor igra pesem „Na planin-cah". 11) Žižek Alfonz, Orliček deklamera pesmico na Čast sv. Alojzij!. 12) Orlovski zbor popeva štiriglasno pesem na čast sv. Alojzij!. 13) Tamburaši Igrajo pesem »Marija nebeska kralica*. 14) Sledi igra .Boljševiki", štero so zaistino izvrstno igrali Orli, izvali vnogo smeja i napravili vtis popolnoga zadovoljstva med poslüšalci. Najlepše je igro mešetara Jakoba vlogo Horvat Anton (Kapitanov Ton!). Lehko bi še v Maribori nastopo. Ženske so po končanoj igri pravile „le večkrat jó igrajte, ve vam kolbase drage volje coj damo". Vu igri se najmre kol-basje jejo i zato so je ponüdile. — Mesto vina so igralci pili s cukrom pofarbanő vodo, štero so gledalci za vino držali, tak lepo farbo je mela. 15) »Lepo našo domovino” popevajo vsi stoječki pošteno poslüšajo. 16) Zadnja točka je bila nad vse lepa: tamburaski zbor je obprvim zigrao, pevski zbor pa zatém spopeva pesmico. „ Mamica stara na senje je Šla*. To je trpelo šestkrat i je nekaj lepoga bilo. 17) Oda je že mamica küpila v soboto kokota, je zagnao ešče ednok tamburaski zbor to vižo i zatém se je predsednik zahvalo dühovščini i vsem obiskovalcom za obisk, č. šolskim sestram, občini i drüštvenim bratom pa za trüd. 18) Med Igranjom tamboric smo se razišli popolnoma zadovoljni z tem želenjom, ka bi nam Orli 1 Orliči nüdili ešče več takšega nedužnoga veselja.
Govor narodnoga poslanca Jožefa Klekl na 66. seji nar. skupščine marca 30.
Ves sistem agrarne reforme bi mogo iti za tem, da na nacijonalnoj i socijalno) podlagi podpira zemlje vrednoga ino potrebnoga poljedelca deloma s podelitvijbv zemlje, deloma z dovolit-vijov dugoletnoga, brezobrestnoga posojila i na te način izgradi solidne temelje (fundamente) za splošni ino trajni (stálni) napredek našega državnoga gospodarstva. A te norrae, regule se agrarna reforma do zdaj ne držala.
Agrarna reforma ne slüžila našemi betežnom! gospodarskom! órganizmi kak ózdravljajoči tek (vrastvo), nego samo kak trenutno (hipno)
očinkujoči aspirin, šteri je püsto bolezen še i radice (v komi.) Na toj falingi je sestavljen tüdi naš proračun i ar je sestavljen na toj falingi, nam tüdi ne more Prinesti gospodarskoga ozdravljenja. Dokeč pa ne bomo ozdravljeni gospodarsko, tüdi politično ne bomo ozdravljeni. Mi ne bi meli toliko političnih bojov, če ne bi se nam godile tolike gospodarsko krivice. Če bi bio gospodarsko zdrav i srbski i hrvatski i slovenski narod, ne bi biIo toliko političnoga nasprotja med temi narodi. (Zezavi. Tak jel) Visoka naloga našega kluba je,, da ozdravi, i politične i gospodarske bolezni našo državo. Ar pa té proračun ne nüdi zadosta sredstev za to, ozdravljenje, nego njemi nasprotno se še protipostavne, — konči v nešterih krajih — kak sem omeno v svojem govori, zato sem prisiljen v imeni svojega kluba izjaviti, da bomo glasüvali proti tomi proračuni.. (Živahno odobravanje i ploskanje ha loviti. Govorniki čestitajo poslanci opozicije.)
NEDELA.
Po Ris. IV. Evang. sv. Lukača V. 1—H. Jezuš v ladjici sv. Petra. Ta ladjica je dosta trpela od vihéra, a napunila se je ti z ribami. Düše so te, ladjica pa Maticerkev. Tüdi dnesdén besen viher ogrizava to ladjo—s Jezuš je v njej, ne more prejti. Vüpajte se düše i molite dosta za sveto Matercerkev. To je velika ljübezen do bližnjega. z
Ljübézen do bližnjega.*)
Atensko ženo, štera je vidila važno Skrivnost so šteli pripraviti do toga, da bi jo izdala. Žena pa je s Čüdovitov stanovitnostjov odbijaia vse napade na njeno mučéčnost, tak da so sküšnjavci vidili, da nikaj ne opravijo. Zato je pravo grozneš Hippias: Jaz ti že pomorem, da boš govorila! Skrivnost moram zvediti! — I zapovedao je nanositi vküp vse puno mantralnóga orodja i zaküriti ogenj, da bi na njem gorela mantrniča. Gda je ta vidila priprave za mantranje, je pravila grözneži odločno. Povem ti, da ne spraviš iz mene niti reči! — Gda je to povedala, si je jezik odgriznola i ga je njemi plünila v obraz . . . Atencl pa so ženi postavili spomenik z-napisom; Jakost je Premagala spol. Predragi! Ta ženska je bila Poganska, pa je ráj svoj jezik odgriznola, kak pa da bi ga nücala v slabe namene. Kak pa grešimo z jezikom mi kristjani proti ljübezni do bližnjega! Naj povem samo tiste najbole navadne grehe, ar bi inači bilo predugo.
•) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
Fabijola   ali
Cerkev v katakombah.
II. Boj.
„Naj se ti izpuni želja — smrt te naj dosegne, hüda smrt počasna smrt. Pa pridjao je bole na tiho: „To se ne sme raznesti po varaši, doma mora ostati i se domá izvršiti, če ne, se izdajstvo razširi ešče dale. — Kvadrat zveži toga tvojega krščanskoga tribuna! Ne čüješ, ti nimak? Friško, hajdi! ka stojiš, kak steber v logi?“	
„Ar sem tüdi jaz krščenik!“
Na novo se je razčemerio casar; nova larma, novo preklinjanje,. . . i na konci zapoved, da naj stotnika pelajo i ga taki vmorijo. S Šebeščanom pa je šteo napraviti nekaj posebnoga!
„Hifaks naj pride“, se zadere proti dveram! Za par minut je vstopo pred casara goli, čontasti, močen i veliki Numidijan. Prek hrbta je meo obroč i špice za strelati na levoj strani pa kratek, šörki meč. To je bio zapovednik afriške legije.
„Hifaks, za vütrašnji den mam za tebe veselo komedijo, pa moreš dobro napraviti“ njemi dene casar.
„Že dobro se nasmeje čaren afrikanec i pokaže vrsto svojih belih zob.“
„Vidiš tü tribuna Šebeščana? On je postao krščenik“, njemi razloži Maksimijan.
Če bi te zamorec stopo na kačo ali škorpionovo gnezdo, se ne bi bole prestrašo, nego zdaj, kda je zvedo, da stroji poleg krščenika — poleg tistoga izmed ljüdi, šteri so pripravleni včiniti vsakojako hüdodelstvo.
Casar je nadalüvao, Hifaks se pa režao pri vsakoj reči.
„Šebeščana vzemi seov domo vütro . . . le poslüšaj, vütro zaran, gda vam roke ne trpečejo, zvečer ste itak vsi pijani, — ga privežite v Adonovom logi i strelajte tak dugo, dokeč ne bo mrtev. Pa le pomali! Jaz ne ščem, da bi pokazali svojo priličnost i bi njemi včasi prestrelili srce, nego le pomali. Zložno i ne smrtnih ran. Od bolečin i od prelejane krvi naj pogine. Le idi z njim i od toga nikomi ne pravi, či ne...
Rešenje.
Čeravno so celo reč ne šteli ovaditi, ven-
dar so naskori zvedeli vsi tisti, šteri so se količkaj več sükali na casarskom dvori, da je najmre Sebeščan krščenik i da ga bodo vütro mantrali. Najbole pa je genola ta novost Fabiolo.
.Sebeščan je krščenik? Te dober, pošteni mladenec — najmodrejši med vsemi, štere sem poznala — on bi naj bio krščenik? Eden med temi prostimi, malo vrednimi hüdobnim? To je ne mogoče — pa denok — istina bo! Ali me je vkano? Ali je bi skažlivec, predkanec? Gvüšno ne!”
Čütila je, da bi lejko dobo njo, njeno bogástvo, če bi le šteo; on je prle tak lepo, dobro, ravnodüšno ravnao z njov. Takši človek je gvüšno ne zkažlivec, lažlivec; on je ne samo svetla pena, nego je Čisto zlato. Ali kak si naj to tol-mači: biti krščenik, biti dober, velikodüšen, ljübezniv, itd.. > ?
To pa je Fabioli ne prišlo na miseo, da je zato takši, ár je dober krščenik 1 Zato je premišlavala, kak more biti človek s takšimi čednostmi, čeravno je krščenik? —
Vogonjavala je to i ono; prišle so njoj na pamet reči staroga Kromacjja: »Krščeniki so zabiti, pa denok ne takši, kakše nam je popišejo*.
2
NOVINE
6. julia 1924.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Od bistričke lanske nesreče, v šteroj je življenje zgübo po nepriliki žandar Postrüžnik, piše predzanja „M. Krajina* to, ka je sod zato od-ložen, ar so Bistričanci tajili. — Istina je pa ka je državni Pravdnik ovado, ka bi se Bistričanci spuntali proti varnostim oblastvom, prevzeo, ar je vido, ka nema fundamenta i ka bi je porotnikl popolnoma oprostili. Zdaj do sojeni samo zavolo bitja. Gospodje okoli ,M. Krajine", mate pred svojimi pragami dosta smeti, tiste pomeste i püstite pri meri Bistričance.
Na „Martinišče“ so nabrali i dali v dinaraj: G. Kerestury, Župnik na Cankovi 72*50, g. Štefan Horvat iz Sobote 200, g. Bednarik, župnik v G. Lendavi 635, (Kovačovci 163, Vadarci 234, Motovilci SL Radovci 157), Jančarič M. Iz Noršinec 70. V pertoškoj fari sta nabrali Gomboc Ana pa Lang Vika 340*75 i to v Ropoči 179-25, v Pertoči 107’50, v Večeslavcih 50 dinarov, štere je dala Gerlec Janoša dovica, v Krašči 10 din. dao Hari Alojz, g. Kühar gostilničar iz Ižakovec 400, kovački i Šoštarski ceh v Odrancih na proščenj! 113 din. Vsem Bog plati!
Černelavci. Veliki župan za mariborsko oblast je namesto Titan Jožefa, žitnoga trgovca, Titan Janoša, Kumin Janoša, Kumin Ivana i Horvat Štefana sledeče odbornike imenüvao v občinski Sosvet: Franc Kumin h. št. 19, Janez Šavel h. št. 42, Franc Titan mi. h. št. 33, Stefan Cigüth h. št. 25, Franc Martinec h. št. 37, i Janez Novak h. št. 39. (U. L 53.)
Nova sv. meša v D. Lendavi. Jula 20., to je od dnes dva tjedna, bo slüžo svojo prvo sveto mešo g. Tivadar Dionizij, profesor pre-monstratenskoga reda, sin našega trgovca z železninov, Franca Tivadar v D. Lendavi.
  Bakovci. V nedelo 15. junija pri našoj farnoj cerkvi, pred velikimi vrati, so stale belo oblečene dekle i so stavile pot svojoj tovarišici i prijatelici Treziki Horvatovoj, štero je pelao pred boži oltar mladenec Jablanovec Jožef iz Satahovec. Prvikrat je mela priliko viditi naša fara v to formo slobod od ledičnoga v zakonski stan, šteroga bi želeli, da bi se udomačo pri nas. Na gostüvanji, gde je bilo više 100 pozvanih gostov, zvün vseh dvorjenic i pomagačov smo meli priliko viditi naše odlične goste, med njimi našega narodnoga poslanca, Urednika naših „Novin“ i „M. Lista“, č. g. Klekl Jožefa, č. g. Čačiča iz Čerensovec, našega č. g. kanonika iz Murske Sobote, g. kateheta Horvata, č. g. plebanoša Krantza iz Tišine*! č. g. kaplana Vitera iz Beltinec, ki so nam na drügi den v domačoj kopeli vsem sveto mešo slüžili. Naše Martinišče je tüdi bilo pozvane. Pa nej moglo priti. Torto prvi den so dijak! čuvari potrošili. Za tortov so prišli drűgi darov!: Mesarič Štefan 20 Din, Martinec Anton 10 Din, Fartel Karol i Horvat Ana z Sebeborec po 10 Din, Martinec Kalman drüžban, Balažic Ana i Florič Ana, küharici, Horvat Mariška i Rantoša Julika posvalbici nabrali vsi vküp na ednom velkom lesenom taclini 190 dinarov. To je zaistino bila lepa ljüdska veselica na čast našima mladožencoma, gde smo vsi i gde je vse bilo zastopano. Zato Od naše strani bili srečni i blagoslov naj počiva nad novim živlenjom mladoga para.
Država.
Ka so šteli demokratje? Demokratje so tak šteli napraviti r Ljubljani i Maribori, kak so napravili v Soboti. V Soboti sö pa znate tak napravili, ka so našo lepo čitalnico po domače povedano vkradnoli, po lepše naznanjeno pa v svoje roke dobili. Tak so šteli tüdi v svoje roke dobiti naše tiskarne v Ljubljani i Maribori. Že so meli plan, po šterom bi imenüvali državnoga komisara, se zna, ka liberalca,k temi našim ti-' skarnam, ki bi sprejemao nove kotrige v tiskovno drüštvo, se zna, ka demokrate, šteri bi z ednim glasanjom trüd slovenskoga vernoga ljüdstva prekspravili v protiverske roke. A hüdobna namero ne se njim posrečila, naši so pravočasno zvedili za njo i dali ljubljansko tiskarno prepisati na püšpekijo, mariborsko .pa na sredoještajarsko našo posojilnico. — Demokratski listi dr. Žerjava se vse penljo, ka njim je ta fina pečenka z gobca spadnola, tem bole lüšno se pa smejemo mi.
List „Slovenec,“ zato ka so ga demokratje začeli preganjati i prepovedavati, zato, ka ga je „Orjuna“ začela trgati, je dobo štirijezero novih naročnikov v pár dnevah.
Na talijanskoj meji, kak se talijanska vlast toži, so prej naši Orjunci bujli dva italijanskiva financa, ednoga našega financa Freliha pa so italijanski v nogo strelili. Bo se vršila preiskava v toj zadevi od mešane komisije.
Svet.
Amerikansko posojilo Nemčiji. New-yorski bankeri so dovolili Nemčiji posojilo 25 miljonov dolarov.
 Plavajoče vseučilišče. Amerikanec se jako zanima za vzgojo, pa tüdi jako rad potüvle. Zdaj je oboje zdrüžo v podobi plavajoče univerze. Plavala bo na morskoj ladji. V septembri se poda na pot, s popolnov univerzov, vsemi profesori i 450 dijak!. Potüvali bodo po vsej vekših deželaj Europe i Ažije. Obetajo si od potüvanja nazornost predavanj i pa gojitev medsebojno^ razumevanja narodov.
Velika železniška nesreča. V Postdami . (Nemčija) je osebni vlak vdaro v drügoga. Dva človeka sta mrtviva, 20 teško! telko lehko ranjeníh potnikov.
Domača politika.
Nalog za sestavo nove vlade je dobo pali Ljubomir Jovanovič, predsednik skupščine. Bo se li posrečilo njegovo prizadevanje, bo bližnja bodočnost pokazala.
Na seji v Celji so bili vsi poslanci naše stranke do zadnjega i na njej sklenili ostro pitanje na razne g. ministre i predsednika parlamenta, štera so vsi podpisali. Gda so tej sklepi naše stranke v Beogradi Objavleni, so se začeli zagovarjati radikalne vladne stranke poslanci i porinoli na demokrate vso odgovornost. Sklepi celjskoga sestanka so zdignoli tožbo proti zaplenili naših listov, proti vojaškim pripravam v Sloveniji, proti zabranjüvanji shodov naše stranke, proti zavlačüvanji obsode Orjuncov, ki so de-iavca Fakina vmorili i Zednim zahtevali od predsednika parlamenta naj izrazi sožalje našega parlamenta političnim prijatelom vmorjenoga itali-janskoga poslanca Matteottija.
Svetovna politika.
ltalija. Zavolo vmora poslanca Matteottija je 19 oseb v vozi, dve še iščejo.
Mala antanta obdrži svojo konferenco v prvoj polovici toga meseca v Bukarešti.
Francija i Anglija sta se sporazumele zavolo plačanja odškodnine od strani Nemčije. Tozadevno spravišče bo v Londoni 6. julija.
Italija. Fašisti so zato vmorili i oropali poslanca Matteottija, ar je te šteo v parlamenti posvedočiti, kak gülijo njihovi poslanci državo, ar si milijone vtikajo v žep na škodo siromaškoga ljüdstva. — Celi orsag je zburkani i nosi zaprte pesnice proti tem divjakom, ki so zdaj na vladi. Matteottijovo mrtvo telo prej vlada nešče naprej dati, ar se boji revolucije. Tak grdo so ga razmesarili. Eden fašist, ki je bio poleg pri klanji, je ovado, ka jih je že dvanajset bujo. — Notranji miništer i več višjih uradnikov je odstopilo, vnogo fašistov je zaprtih, Anglija i Francija ostro protestirata proti divjaštvi pri talijanskoj vladi.
Abesinski prestolonaslednik je obiskao Rim. Sprejela sta ga krao i Mussolini.
Japanska ne püsti nikšega amerikanskoga blaga k sebi, zato ka je Amerika Japoncom zaprla pot v svoje države. Japonska je najmre gdsti naseljena i nemre preživljati svojega ljüdstva, more je nekam pošiljati. Zdaj gda je Amerika ne püsti notri, se Japonci pogajajo z Rusijov, šteri njim' dajo nafto, petrolej (Benzin) na Sahaíini za obrt, Japonska pa bo podpirala Rusijo proti drügim državam.
Anglija i Turčija sta v svaji zavolo Mosulja. Mosul krajína je v Mezopotamiji i je puna z naftov, štero krvavo potrebüje Anglija za motora svojih fabrik. Törki pa pali zahtevajo Mosul za sebe zato, ar je Prebivalstvo mohamedan-ske vere, pa tüdi zavolo nafte ali petrolejske vretin. Pač Svaja povsod 1 povsod zavolo dobičkov. 1 kem menje vere bo na sveti, tem več svaje bo. Zato ki želete mir dati sveti, dajte njemi vero nazaj, ovak ne pride do mira.
Resolucije
V. katoličanskoga shoda.
II. Umetnost.
1. Z verskoga stališča žele katoličanski shod, da umetnost (Umetno je kaj, či je napravleno po zakonaj lepote, lepi kep, podoba, pesem itd,) gleda na navuke krščanstva i ne bantüje verskoga čüta 1 čütenja za-poštenost; tüdi za umetnost naj valajo regule, po šteri se sodijo Človeča dejanja, da so poštena ali nepoštena.
2. Cerkveno umetnost najjdiči izbor (da se kaj pravoga zbere), resnost ,r popunost zvünešnje forme. Zato katoličanski shod terja od umetnika resnoga študiranja.i poglobitve vjbistvo cerkvene umetnosti, tomi pa naj zdrüži popunóst, s Šterov de to vse tüdi pri svoji umetnina} spevao. Le takše umetnine (kepe, podobe itd.) je mogoče spraviti v rabo cerkveni obredov, štere so napravlene po cerkveni predpisaj.
3. Katoličanski shod Očivesno povdarja, da ma cerkev oblast odločüvati v pitanjaj, štera se nanašajo na cerkveno umetnost i na dugovanja
cerkveni obredov. Zato je dužnost umetnikov, da se ravnajo po cerkveni predpisaj za umetnine (kepe itd), štere so namenjene za božo slüžbo.- Na posebne žele ljüdstva je mogoče gledati samo v ostro zarisanoj meji predpisov. Pri novi umetninaj je umetnik ne navezani na kakši Zgodovinski slog (slög je tista forma, štera da celoj cerkvi ali umetnin! nekšo posebno enotnost n. pr. v beltinskoj cerkvi je vse okroglo, ar je v baročnom slogi zidana, tišinskoj pa našpic, ar je njeni slog gotski), nego dugovanja naj bodo za rabo, lepa i dostojna.
4. Katoličanski shod pripozna cerkvenoj umetnosti napredüvanje i ne zametavle moderni form, či ne nasprotüjejo verskomi Čütenji, nego zbüdjavlejo istinsko pobožnost.
5. Katoličanski shod drži cerkvene umetnine minoči časov za sosvedoke stare verske kulture, šteri so vredni vse pazlivosti i najvekšega spoštüvanja; zato se brez velke potrebčine ne de smelo spreminjavati ali odpravlati. Vsaka samo-volnost naj mine.
Katoličanski shod pozdrávla popis cerkveni umetnin i priporača cerkvam i predstol-nikom, da popis podpirajo. 'Priporača Oblastem i zasebnim ljüdem, naj iz bože slüžbe izločena dugovania dajo püšpekovim muzejom (muzej je shramba, gde se Vsefele zanimive reči, posebno pa zgodovinske vküpspravilo, da si je vsaki lehko pogledne). Katoličanski shod žele da se za vsako püšpekijo nastavijo drüžtva za krščansko umetnost; nadale priporača vreditev püšpekov} muzejov, šteri naj bodo odpreti za vsakoga.
MALI OGLASI
Sühe gobe, belice küpüje po najvišišoj dnevnoj ceni Franc Senčar podrüžnica Ljutomer (Lotmerk). Zaloga obleke gornje i spodnje, obüteli, dežnih plaščov, plaščov i zračnih cevi za potače (bicikline). Vsigdar friško špecerijsko blago.
K odaji je nova hiša, funduš 350 kl2, tri sobe, kühinja, shramba, klet, štala i trije svinjski hlevi. Več pove Franc Novak, zidarski podjetnik M. Sobota.
Delavcom na znanje! Ki šče iti na delo na državno imanje Belje, nja ide v M. Soboto k državnoj borzi dela, gde se dobi navodila i pol karte za potüvanje. Pride jih lejko 200 i to kelko mogoče več ženskih delavcov. Voziti se je: Dol. Lendava, Zagreb, Osijek, Belimanastir, Kneževo, tam se je zglasiti pri g. Kerec Franci, ki sprejema te delavce. Zednim se naznanja, ka nej bilo na imanji Belje nikše povodni, da bi što mogo bežati ili pa sploj se potopiti kak se je to gučalo po Goričkom; to je samo izmišlena laž. Našim delavcom je eti dobro, ár dobro slüžijo i so z vsem zadovoljni! 
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
Kovačko vogelje, vseh vrst blanje
late, štaflne, cveke, cement
v lagvaj i vrečaj priporačata i odavata najfalej
I. LOVRENČIČ i DRUG
trgovina z mešanim blagom v Križevcih pri Ljutomeru (poleg cerkve).
Što ne verje, naj posküši,
da jako dosta penez prihrani, če küpi:
cement, vapno, deske, fal črep ino debeli cigeo
late, tesan les, traverze, pleh, cveke, cement, rore, vse priprave za stüdence itd. pri
V. Bratina, Križevci pri Ljutomeri.
(Lotmerki.)
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.