17. štev. V Ljubljani, četrtek 20. januarja 1921. PoSt“i“1P'ata"1' IV. leto. Yelja v Ljubljani in po pošti: uife leto . . K aSO— jol leta . , . „ 180 — tebi let* M RiCECC »tr- SS-— Za inozemstvo: telo leto pol teta. Utrl leta ta mesec K 480*-„ 240*— B 120*— . 40 — M Za Ameriko: ( s celoletno . . 8 dolar, polletno ... 4 delat jo četrtletno. 2 dotaiia Novi naretaiki nai posipajo narotnino »0 nakaznici. Oglasi se zaračunajo po porafclleuem proštom In -licet 1 mm visok ter 55 min iiiok prosto, za eokrs; te K za vetkrai popust. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškansko ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu 1 ~ štev. 8. Telelon štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja T60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — —*................... Rokopisi se ne vračajo. - 11 —r: Odločilna posvetovanja zemljoradnikov Zemljoradniki ne gredo v vlado? Beograd, 19. Jan. (Izvirno poročilo.) Da- nes ]e bila konferenca glavnega Izvrševal* uega odbora zemlforadnlške stranke; odbor Je bil sklican, da končno določi taktiko ze-mljeradniškib poslancev. Konference so se udeležili delegati lz vse države. Popoldan, sitemu sestanku Je prisostvoval tudi član Radičeve stranke dr. Basartček. Obrazložil Jo stališče radičevcev v vprašanja prisege ter Izjavil, da Je prisega eden od glavnih vzrokov, da Radič bi njegovi poslanci ne »ridejo v Beograd. Zemljoradniki so pripo- ročali dr. Basaričku, na) Radič pride v Beograd, kjer bi se mogel doseči sporazum, če že ne v političnih, pa vsa) v gospodarjih vprašanjih. Dr. Basarlčck odpotuje jutri v Zagreb, Beograd, 19. Jan. (Izvirno poročilo.) Kakor Izgleda, zemljogadntkl ne vstopilo v vlado ter so vso vesti o tem preuraniene. Izviralo večinoma Iz neagrarnlh krogov ta Izražajo bol) zeljo teh, kakor pa mnenja zomljoradnlšklb politikov. Borba med Pašicem in Protičem. Važne seje radikalnega kluba. Beograd, 19. jan. (Izvirno poročilo.) Včeraj popoldne in nocoj je Imel radikalni klub seje, na katerih so razpravljal:! o političnem položaju. o poslovniku, o ustavi in o taktiki kluba napram centralističnim hi avtonomističnim klubom. Debate so se udeleževali zlasti Paši e. Pro-tič. dr. Vesnič, Marko Trifkovic in mnogi izmed novih radikalnih poslancev. Razpravo je zasledovala cela javnost z zanimanjem, ker se je pričakovalo, da bo klub spremenil kurz svoje politike. Pričakovalo se ie tudi. da bo Protič dobil vedno kluba zase. Medtem pa se ie pokazalo, da le Pašič še vedno gospodar položaja. Po izjavah članov kluba se zavzema za Protiča zlasti Ljuba Jovanovič, ki je energično nastopil za ustavni načrt Protiča. Podpisalo ga je pa le malo število poslancev in je večina ostala za Pašiča. LDU. Beograd, 19. jan. Radikalni klub je imel v pondeljek zanimivo sejo. Na tej seji je Stojan Protič. kakor je bilo že javljeno, obrazložil klubu svoje stališče. Izjavil je, da je po njegdvcm mnenju novi poslovnik in polaganje prisege velik političen pogrešek. Protič zahteva, naj se priseže šele tedaj, ko bo tudi kralj prisegel na ustavo. Kar se tiče nove ustave in ureditve države, je treba rešiti to vprašanje sporazum- no z zastopniki vseh strank. Nato je Protič kritiziral novi poslovnik in novi načrt ustave. Njegova izvajanja so izzvala dolgotrajno in živahno debato, katere sta se udeležila tudi minister za konsthu-anto dr. Trifkovič m dr. Vesnič. Oba sta se izjavila proti ideiam »n izvajanjem Protičevim. Dr. Trifkovič je razvijal nazore dr. Surmina glede glasovanja za ustavo. Protič ni hotel verjeti tega, nakar mu ie moral dr. Trifkovič predložiti zapisnik seje načelnikov strank. Ljuba Jovanovič je v daljšem govoru posredoval med obema. Nato je dobil ministrski predsednik Nikola Pašič besedo, ki je kon-statiral. da obstoja med njegovimi in Protičevimi nazori velika razlika. Izjavil je. da je z svoje strani storil vse. da bi prišlo do sporazuma. On se nc strinja niti s Protičevimi. niti z Radičevimi, niti s Koroščevimi nazori m niti z nazori Narodnega kluba glede ureditve države. Ministrski predsednik ne more pristati na to. da bi za ustavo glasovalo dve tretjini poslancev, ker bi to značilo, da vodi parlament manjšina. Nastopal bo za edinstvo države In proti vsem federativnim in avtonomističnim programom. Njegov govor je bil često prekinjen 1 živahnim odobravanjem in dolgotrajnim ploskanjem. { POSLOVNIŠKI ODBOR. Beograd. 19. jan. (Izvirno poročilo.) Danes ob 9.50 se je nadaljevala sela odbora za izpremembo poslovnika, katere so se udeležili vsi člani odbora in pravosodni minister dr. Trifkovič. Nadaljevala se je debata o členu 43. Po dolgi debati so sprejeli nastopno redakcijo tega člena: „Ko bodo v načelni debati končali s svojimi govori vsi poslanci, ki so imeli govoriti v imenu svojih skupin, bo skupščina brez debate določila čas za govore drugih poslancev. V špecijalni debati bosta o vsakem členu govorila od vsake skupine po dva od • "-'vlje-.] nih govornikov. Skupščina more na predlog 20 poslancev skleni ti. da se debata zaključi.*1 Nato so razpravljali o členu 49. Po mnogih iz-premembah so sprejeli sledečo redakcijo: „Pred prehodom na dnevni red se prečrtajo splošne objave predsedništva in vlade. Nato odgovarjajo ministri na kratka vprašanja. ki so jih stavili poslanci. Na taka kratka vprašanja se bodo dajali odgovori vsako d-- ^ sejo. a debata o kratkih vprašamih sme trajati največ pol ure.“ Član 54, točka 2. je bil sprejet v prvotni obliki. Razprava o členu 60. je bila zelo živahna. Ni prišlo do definitiv-’* nega sklepa. Minister ]>ravosodia dr. Trifkovič je zahteval, da se razprava o tem odgodi. da se more sporazumeti s člani vlade. Nato je bilk seja zaključena. Prihodnja seja jutri ob devetih dopoldne. LDU Beograd. 18. jan. Zahteve vseh strank v vprašanju iz prem em-be poslovnika so se sprrfefe v zapisnik. Jugoslovenski klub zahteva, da se iz prisege izloči beseda: kralj; socialisti in komunisti zahtevajo. da se izpustita besedi: Bog in kralj. Narodni klub zahteva, da se iz Člena 8. izpusti stavek: Dokler poslanci ne položijo uradne prisege, ne smejo vršiti poslanskih dolžnosti. O vseh teh vprašanjih bodo razpravljali v odseku za izpremembo poslovnika. Politika abstinence. Sporazum med Anglijo in Rusijo je nemogoč. Berita, 19. jan. (Izvirno poročilo.) V tukajšnjih dobro informiranih diplomat Ktnlb krogih se govor), da )e Izginila vsaka možnost, da bi prišlo do angleško-ruskcga trgovinskega dogovora. Angleška vlada vstraja na svojem stališču, da se mora sov-lelska vlada Izrečno zavezati, da ne bo v Angl!]! ta v orljeutu razširjala nobene propagande za kak prevrat. Sovjeti morajo pre- vzeti garancijo, da se nc prične kaka boll-ševiška agitacija. Ruska vlada pa odločno odklanja, sprelet) ta predlog Anglije. V Londonu se računa • tem, da se ne bodo vršila več pogajanja z Rusijo ta da se po povratku Kraslua v Moskvo ta po oHciJel-nem sporočita ruske vlade, da ne sprejme tega* predloga Anglije, oficlelno prekinejo pogajanja z Rusijo. Ukradeni sodni akti o graških ponarejevalcih kolkov za naše bankovce. Gradec, 19. Jan. (Izvirno poročilo.) Včeraj se Je zgodilo pri graškem deželnem sodišču nekaj neverjetnega. Ukradeni so bili vsi preiskovalni akti o graških ponarejevalcih kolkov za jugoslovanske bankovce. Graški policiji se Je namreč svoječasno posrečilo Izslediti dražbo, ki Je ponarejala naše kolke. Koncem septembra lanskega leta Je bilo aretiranih 13 oseb, med njimi lastnik II-togralljc Agatb ta romunski žld Ben. V preiskovalnem zaporu so razim Agatha vsi priznali svoje dejanje, Agatb Je vstralno za-trlevaJ, da ni Imel s ponarejevalci nobene- ga stika. Z ozirom na to trditev so bili vsi razim Agatha proti položitvi kavcijo 2 milijonov kron Izpuščeni na prosto. Preiskava Pa se Je nadaljevala. Ko Je hotel včeraj preiskovalni sodnik zopet vpogledatl v preiskovalne akte, lih ni bilo nikjer več. Vsi akti so Izginili brez sledu. Po vsem se Je dalo sklepat, da so bili ukradeni. Sum je seveda takoj padel na one, v katerih Interesu Je, da akti Izginejo. Vsled^tega so aretirali že dve osebi. Preiskava za tatovi sc nadaljuje. D’ ANNUNZIO ZAPUSTIL REKO. LDU Reka, 18. jan. D’ Annunzio je danes odpotoval z avtomobilom. NOV ULTIMAT DUNAJSKIH POSTNIH NAMEŠČENCEV. Dunaj, 19. jan. (Izvirno poročilo.) Brzojavni in poštni nameščenci so imeli danes v mestni hiši zborovanje, kjer so sklenili resolucijo, da počakajo do 25. t. m. s svojim nastopom proti tihotapcem hi verižnl-kpm. Ua vidijo, ako hoče vlada ugoditi njihovim zahtevam. (Nameščenci so namreč Izjavili, da se bodo po- stavili izven zakona in da bodo 20. t. m. sami obesili pred borzo znane verižnike in tihotapce, ako vlada ne doseže znižanja cen vseh potrebščin. Op. ur.) Ako vlada ne ugodi njihovim zahtevam, bodo po tem terminu postopali z vso strogostjo. Zahtevali so tudi takojšnjo priklopite v k Nemčiji, ako antanta Avstriji ne bo dovolila potrebnih kreditov. Zvečer se le vršil po mestu demonstracijski obhod, v katerem so demonstrant! nosili dvoje vislic. Pričakuje se. da bo jutrišnji dan mirno potekel. Tudi v drugi seriji sej ustavotvorne skupščine Je ostal precejšen del sedežev, namenjenih poslancem, prazen. Možje, ki bi morali sedeti na njih, te podajajo na pot politiko abstinence. Izostali so Radičeve! vtl, komunisti ta člani Jugoslovanskega kluba pa v toliko, da lahko vsak čas trde, da v konstituantl ne sodelujejo. Abstinenca od deta v konstituantl, k) Je prisegla zvestobo državnemu edinstvu In dinastiji Karadiordža, Jo danes še vedno radikalna ta popularna gesta. Se vedno se gibljemo v dobi, ko vplivajo bojevita gesla revoltlranja privlačno na množice. Kdor lih YporabUa, Je prepričan, da sl utrjuje svojo pozicijo in dela pit onosno politiko, ki se bo dobro Izplačala pri prihodnjih volitvah. Ta kalkulacija bi ostala pravilna, če se bi naša notranja kriza, so^ialno-gospodar-ska ta politična, le nadalje ». .rila. Kakor po kažejo gotova znamenja, se naš položaj vendarle zboljšuje. Polagoma se uveljavljajo načela uvidevnost) ln realnosti; konsolidacija razmer se nam javlja vedno konkretnejše. Tudi v svetovnem političnem ta gospodarskem položaju opazujemo, da Je doba kritičnega vrhunca prekoračena ta da se začenlamo, čeprav selo počasi, vračati k normalnim razmeram. Ako na« ta znameitja ne varajo, ako presojamo čas In položaj pravilno, tedaj se tudi politiki abstinence ne obeta ona gb-rlota popularnosti, ki Jo pričakujejo nje.il voditelji. Politika velikih obljub In svet preobrazujočlh gesel se utegne nakrat pred volile) izkazati kot politika slabosti In sa-njaštva. ln kakor Je množica nezanesljiva ln vihrava, se lahko zgod), da sc odvrne >d današnjih voditeljev, deloma še bolj na lovo, deloma nazaj na desno k praktični po. Iltlki dosegljivega ta izvršljivega. Zgodovina avstrijskih ustavnih borb nam kaže kopico primerov politične abstinence, ki so vsi končali s Haskom. Tako so Cehi svoj čas ravno z bojkotom dunaj. skega parlamenta omogočil) sprejem proti-slovanske ustave, dočlm bi Jo bili s svojim* čeprav le kritičnim In opoziciioualnlm sodelovanjem brezdvomno vsaj znatno modificirali. Slično se lahko zgodi Radlčevccm u» drugim zanikovalcem, da bodo ravno s svo. Jo abstinenco omogočili ustavo, proti ka-koršnl se najbolj borijo. Ljudstvo hoče predvsem udobnejšega Življenja. Ce se ustavni večini posreči, do« seči uspehe v tej smeri, bodo politični abstinenti ostali sami s svojimi radikalnimi parolami. Taka politika Je lahka le na videz* Ako zamudiš kritični trenutek, te samega pokoplje. In če se ne motimo, ravnokar doživljamo tako odločilno lazo. PRIHODNJA SEJA KONSTITU-ANTE. LDU. Zagreb. 19. jan. »Jutarnji list** poroča iz Beograda, da se bodo seje konstituante bržkone nadaljevale 26. t. m. Delo v ustavnem odboru bi moglo trajati mesec dni. V parlamentarnih krogih sodilo, da bo debata o ustavi trajala v skupščini 5 mesecev. ZA POVRAČILO 20% ODBITKA. Beograd, 19. jan. (Izvirno poročilo.) Več narodnih poslancev je stavilo predlog, naj se vrne lastnikom onih 20%, ki so bili odtegnjeni ob žigosanju bankovcev. IZVRŠITEV RAPALLSKE POGODBE. Rim, 19. Jan. (Izvirno poročilo.) Predvčerajšnjim so Jmeli Giolitti, Sforza in Bonomi dolgo konferenco, na kateri so se bavili z rapallsko pogodbo. Nato se je izdal v listih komunike, da se prične izvršitev pogodbe takoj po izmeni ratifikacijskih listin. Nejasno Je samo to. ali znači to faktično evakuacijo ozemlja. ki pripade Jugoslaviji, ali pa samo pričetek dela razmejitvene komisije med Italijo in L-^-Javijo. AMERIČANI POZDRAVLJAJO ■v BRIANDA. Newyork. 19. jan. (Izvirno potočilo-) Ameriški listi In javno mnenje so sprejeli vest. da je Briand postal ministrski predsednik Francije. zelo ugodno. Povdariajo. da ne bo nihče mogel bolje rešiti vprašanja reparacij, kot ravno Briand. BRIAND in LLOVD GEORGE. Pariz. 19. jan. (Izvirno poročilo.) Listi poudarjajo prisrčnost v brzojavkah. ki sta si jih poslala Briand in Lloyd George ter menijo, da je to znak za dober uspeh jr/pbodnie konference zaveznikov, NOVI MADŽARSKI ZUNANJI MINISTER O SVOJI POLITIKI. Budimpešta. 19. Jan. (Izvirno poročilo). Novi zunanji minister dr. Gustav Gratz je danes prevzel svoje posle. V nekaterih dneh se, vrne* na Dunaj, kjer Je bil madžarski poslanik. da naznani avstrijski vladi svoj odpoklic. LDU Budimpešta, 19. jan. Minister zunanjih poslov dr. Oratz je zastopniku madžarskega dopisnega urada izjavil nastopno glede svojega zunanjepolitičnega programa: Poglavitna naloga naše današnje zunanje politike je, da se ubranimo napada, ki nam preti od sovjetske Rusije. Bila bi velika nesreča, ako bi morebitni napadi z iztoka proti zapadu našli svoje torišče v Srednji Evropi. Madžarska se noče spuščati v pustolovščine, temveč stremi za tem. da vzpostavi s svojimi sosedi normalne razmere, zlasti kar se tiče gospodarskih odnošajev. Ako bodo tudi sosednje države, Česar je pričakovati, imele enake misli in iz tega z isto lojalnostjo izvajale posledice, bomo na vsak način dosegli cilj, ki ga imamo pred oč* mi. Kar se tiče takozvane male antante, se ie ta porodila edino le vsled strahu pred morebitnimi agresivnimi namerami Madžarske. Kakor hitro tedaj prodere spozua-nje, 'da Je ta strah neutemeljen, izgubi tudii politika male antante, ki je naperjena proti Madžarski, moč. ZA UJED1NJENJE JUGOSLOV. SOC. DEM. STRANK. LDU. Zagreb, 19. jan. Dne 16. t. m. se je vršila v Zagrebu seja glavnega odbora socialnodemokratske stranke. Udeležili so se je kot zastopniki slovenske socialnodemokratske stranke Etbin Kristan, Rudolf Golouh in Zvonimir Bernot. nadalje Bukšcg in Kotar iz Zagreba, Korač in Divac iz Beograda ter Spirogojšina iz Sarajeva. Razpravljalo se je o udeležbi slovenske socialnodemokratske stranke na dunajski konferenci. Sprejet Je bil Kristanov predlog, da se sestavi paritetna komisija 8 članov, ki bo vodila priprave za ujedlnjenje vseh strank. O tem bo končno sklepal kongres JSDS v mesecu marcu. Na dunajski kongres pojdejo le Slovenci. ker so to že sklenili m ker ne smatrajo konference kot snovanje nove internacionale. JSDS ne bo poslala svojih zastopnikov na dunajsko konferenco. GRKI V MALI AZIJI PORAŽENI. LDU. London. 19. jan. Po poročilih iz Carigrada, so grške čete zadnje tri dni pri Brussi doživele mnogo znatnih porazov. ODPUST URADNIKOV PREHRANJEVAL* NEGA ODSEKA V ČRNI OORI. LDU Beograd, 19. lan. Ministrstvo *a prehrano ta obnovo zemlje bo odpustilo vs« uradnike ta uslužbence odseka za pretirano v Črni zori, ker Je bil ta odsek gnezdo ko* munisttčne ta republikanske propagande. DEZERTACIJE V WRANGLOVI ARMADI. LDU. Moskva. 19. jan. Vojaki WrangIove armade, ki se hočejo vrniti v Rusijo, se izneverjajo svoji prisegi in uhajajo. Vojaška sodišča so žc nad 500 mož obsodila na smrt. KOMUNISTIČNA ORIJENTACIJA IT ALK JANŠKIH SOCIJALISTOV, Rim, 19. Jan. (Izvira poročilo.) Ko I« na socljallstlčuem kongresu v Livornu na* stal razkol med {Istimi komunisti In Serra* tllevlml unitarcl, Je nenadoma nastopila nova Sltuaclia, ker so Serratljevcl izjavili, da sprejmejo 21 točk, diktiranih lz Moskve, samo da zahtevajo, da ostane Ime strank« »Partito socialista itallano« ln da se bodd te točke Interpretirale po zgodovinskem razvoju. Vsled sprejema teh točk bodo voditelji Turatti, Treves ta ModlgHanl nsjbr* že Izključeni Iz stranke. VELIK SNEŽNI METEŽ V BERLINU. Berlin. 19. jan. (Izvirno pojoči* lo.) Včeraj ponoči je bil v Berlinu in okolici velik snežni metež. Padlo je toliko snega, da je bil skoraj ves promet cestne železnice in vlakov! v predmestju ustavljen. Tudi telefonski in brzojavni promet ie uki-njerv _________________________________ _ BORZNA IN TRŽNA POROČILA'* 19. januarja. Valute in devize. Zagreb; Berita 224—230, Italija 51(f ,-320. London 847—552, New York 0—148* Pariz 915—925, Praga 182—195, Švica 0— 2325, Dunaj 19.50—20. Valule; dolarji 146.78, —147, avstr, krone 20—22, Iranc. frank) 9001 910, napoleondor 480—484, nemške marke 218—223. leji 198—200, lire 808-512, levi 150, češkoslovaške krone 168. Dunaj: dlnarfl 1920—1910, dolarji 759 —762, Iranc. Iranki 4790—4830, Svlc. franki 11.925-11.975, češke krone 941—947, raad*. krone 125.50—127.50, Hre 2590—2610, nemške marke 1198—1204, poljske marke 90.2JJ —92.25, luntl 2870—2890. Praga; dinarji 208, marke 123.79* švle. Iranki 1233.50, Iranc. franki 494, Hm 272, funti 299.60, dolarU 79, avstrl). kron« 10.25. C u r i b : Berlin 9.95, New York 641* j Pariz 40.10, Milan 22.30, Praga 8.10, Budim* j pešta 1.071/5, Zagreb 4.10, Varšava 0.781 Dunaj 1.12,'/' avstrljfck« krone 0.90. Zgradba poliklinike v Beogradu. Ministrstvo ta Javne zgradbe Je od obrti o kre- Države z dobro in slabo valuto. Kakor ie slaba valuta nesreča za r 'državo, tako tudi zelo visoka valuta ni eni Mapnslov za državo, kakor bi •se moalo na orvi poirled misliti Amerika. Aneliia in Švica se ponašajo danes z naibolišo valuto. Navzlic temu tudi te države občutilo oosledice velike svetovne volne na svoi način istotako težko, kakor države s slabo valuto. V državah z dobro valuto kuDČiia zastaia. zaloee so Dolne blaea. » konzumtntle. zlasti inozemski, se omeluielo na kuoo-vanie nainuineiših oredmetov. Zlasti občuti Švica neugodne posledice svoie dobre valute. Nien oo-ložal nam dokazuje, da ni Se vsa sreča v tem. da si te država med vomo nabrala toliko zlata. Ravno radi te svoie dobre valute preživlia Švica resno ekonomsko krizo. Hoteli v Švici so Prazni, tuiih kupcev lc malo. Živlienske DOtrebščine so v razmerju z našimi cenami prilično dra$re. Tako stane n or. ker eoveie-$ra mesa 5 frankov (okoli 120 naših ron). ke svinfskeea mesa 7 fran-ov (okoli 16S naših kron), ksr beleča kruha 2 franka (48 kron). Obed v restavraciii stane 8 frankov (192 K). Vsled tetra seveda na tulskeara wo-meta ter je okoli 40.000 hotelirjev in niihovih nameščencev brez oosla. Da radi Izdatnih režilskih stroškov helelirstvo v Švici ne propade, sra država sama subvencilonlra. Rayno-tako so mnoeo industrlie Švici v krizi ter ustavilaio delo. ker ni kupcev iz inozemstva. Podeimo sedal v Avstrifo. ki ima za Poliaki in Madžari nalslabšo valuto. Kakor te v Švici ekonomska kriza radi previsoke valute, tako le v Avstriii še večia rad? prenizke valute. Ako Dride človek na Dunal. na prvi hiD ne sluti, da te tam takšna beda in da stoli Avstrila pred bank-notom. Dunai le sedal ooln tulcev. Bale iili ie tam okoli do! mililona. med nlimi tudi znatno število Jueo-slovanov. Tl tufci daielo D'.inafu na zunal značai živahnosti, ki oa le za-kt iva bedo Dunaičanov — domačinov. Hoteli so orenaoolnleni. Po prodaialnah se vidi vsakovrsino Mapo. ki te za Dunalčane nedoseclilvo radi za nic Drev>sokih cen. ki oa te za t«Hca z bdišo valuto relativno ceno. Tulci to blago kuouielo in Dunajčani iim ca radi prodaialo. samo da Drideio do bolišeca denarla. Domačini Da stradaio le redko si mo-re>3 nrlvoščiti meso. ke>r te Dredra-go. Ni čuda torej, da se vrsti v Av-stiiii stavka za stavko. Aiko poide tako nanrei. bo Avstriia vse raznTO-dala. kar Se ima. ter ne bo moda vzdržati svoie orodukcile radii do-manfkaula premoga in sirovln. Ako antanta Avslriie ne podore, te poloon z vsemi posledicami neizoeibetL Ti dve sliki razmer v državah z visoko in nizko valuto nam kažeta, dia ori nas vendarle ni v taki meri slabo, kakor to trdilo iz gotovih namenov nekateri nezadovolineži. Nagim vodi!n:m krot?om te treba le malo več smisla za gospodarsko delo In neka! mani tratenia sil za neolod-no strankarsko r>oli»:ko da se naše Jugoslovanska promocija predsed. Masaryka. V Dondeliek dopoldne se ie Izvrgla v Pragi slovesna nromocila predsednika Masarvka za častnega dKiktorla filozofile zagrebškega vseučilišča. Prisotni so bili: Minister za zunanie stvari dr. Beneš. prosvetni minister Šusta. minister pravde Po-pelka poslanik kraljevine SHS Hribar. iugoslovenski Doslanik v Bukarešti Antič, praški župan dr. Baxa, rektor Karlovega vseučilišča v Pragi urni. Maroš. dekan filozofske fakultete Drof. Janko in mnogobroini člani lugoslovenske kolonile. Relitor zagrebškega vseučilišča dr. Pack>ničič te v svojem govoru poudarial zasluge dr. Masarvka za Jugoslovano in za izoolnitev nliho-vib idealov. Predsednik dr. Masarvk le v svo-Vem govoru naflašaL da te vsako nieaovo politično deianie za Jugoslovane bilo obenem tudi delo Češkoslovaške. Pri tem ie Čutil enako kakor nieeovi sodelavci v volni, ore-BtoloiiastednjSt Aleksander, premier Pa§ič. dr. vesnič, dr. Trumbič in drugf. Podeliend mu častni doktorat filozofiie smatra predsednik Masarvk za simbol za konstitucionalizem In demokracito. ki morata biti osnovana na znanstveni podlagi in v za-Suuaniu. Nadela se. da.te nrenehal čas basiJia. Sedal te potrebno politično gosDodarstvo dvigne na ono stopi-nio. Ki mu gre vsled naravnega bogastva naše zemlle. Briand. Francija je dobila pred par dnevi novo vlado. Načeljuje ii Aristkle Briand. Briand ni nov ootav na francoskem političnem obzoriu. Rolen te bil leta 1862. v Nantesu. Po poklicu te advokat. Politično karilero ie začel kot sociialist. V sociialistični stranki ie velial svoledobno za velikega Drekucuha. Leta 1902. ie bil izvolien na sociialist ičnem oro^ramu Drvič v francosko zbornico. To nalogo mu le poverilo industriialno mesto St. Etien-ne. Tri leta po tel izvolitvi le že postal naučni minister v Sarienovi vladi. a leta 1906. ie stonil v tem svoi-stvu v Clemenceaujev kabinet. Dve leti oozneie te oostal pravosodni minister in kmalu nato te začel veliko borbo za ločitev cerkve od države v Franciii. Leta 1909. so ga soolialisti radi nesporazumljenj izključili iz stranke. Ko so nastopile kmalu nato velike soci Jalne kolvulziie in te prišlo do ogromnega železničarskega štraika. ie leta 1910. Briand sestavil radikalne vlado, da izvede ukrene proti upornemu delavstvu. Ostal ie na po-vršte do leta 1911.. ko ga le zrušila Malvvjeva interpelacija o kongrega-ciiah. V začetku volne te bil Briand član Vivianijeve vlade, leta 1915. pa te sestavil francoski voinl kabinet, ki se ie vzdržal na oovršJu do leta 1917. ko ga te nrevzel Rihot. Briand se smatra za živeera oredhodnika po-znelšo silaine politične kariere Oeor-gesa Clemenceaula. Sedanii Briandov kabinet te se-stavlien iz demokratsko - renubli-i kanskega bloka, repubiikanske demokratske levice, republikanske levice in radikalsko socialistične sku-nlne. Y zunanil nolitiki le Briand odločen. zaščititi koristi in prestiž francoske republike nanram doseda-n!;m sovražnikom Franciie. Zlasti napram Nemčiii. V zasledovaniu svoie oolitike te Briand brezobziren. Ne meni se za drugo in ne za sebe. 2e trikrat te bil o o s k u Š e n nani atentat a vsi so se Donesrečili. Bil ni niti ranfen. Na niecovo politiko vsi ti tenoristični akti niso vplivali. Nemčija v letu 1921. Nemška Javnost te polna tožb o težkem In nevzdržnem ooložaiu ter meni. da so versailski mirovni po-coli za državo neznosni, dokler ne bo znano, koliko znaša voina odškodnina« . ki Io mora Nemčila plačati. Vodilno časooisie vseh strank toži. da se nezadovollnost in moral- j na oronalost boli in boli širita. Eber- Trurabli pri regentu. Iz Beograda poročajo, da le reeent Aleksander sprejel v avdijencl dr. Trumblča. Centralizacija pravoslavne cerkve. V ministrstvu za vere Je podpisana uredba o zauDanle. da moremo rešiti oroble-me v centralni Evropi. Med vzhodom Jn zahodom, med Nemčiio ln Rušilo, od severa na iuir se natiaia vvta malih In manlših narodov. Ntl-hovr obstanek in osvoboditev vsebu-le takorekoč vso zeodovino Evrope. Predsednik Masarvk želi vsem pro-fesoriem zagrebškega vseučilišča DODOifi znanstveni usoeh. da bi prišla na higoslovanske in češkoslovaške visoke šole sDretna in sposobna generacija. Vreme v tekočem Letu. I eoo vreme, ki ie spremljalo prehod iz starega leta v novo. bo traialo kfimal do 23. JarruarJa. Ta čas in oa 9. februarla nastopilo vremenske izpremembe. Mafirnl krajevni m.eteži bodo med tem časom 11.. 14. in 27. ianuaria. Od 9. do 22. februaria bo leoo vreme. 22. februarla in 10. marca dobimo večli saeg ali dež. 23. marca oa bo velik rnetež ali nloha. ki bo namočila velik del naše domovine. April. mai. Junil In Julli bodo. preče! «*uhi. Vendar pa ne bo v teh mesecih suše. Dež bo sicer oadal. toda ne Izdatno. Le med aprilom in ijjniem bodo deževja nekoliko močneiša ter bodo na posameznih mesth tralala celo do nekoliko tednov. V naslednilh mesecih bomo imeli dež ckplu 20. avgusta. 3. sčd- tovi vladi se !e sicer posrečilo doslej vsaj navidezno vzdržali mir in red v notranjosti Nemčite. Dobri poznavalci razmer Da prerokuleio. da bo kmalu zooet prišel čas novjh političnih boJev in morda celo pučev. Vso resnost položaia označujeta posebno dva lioiava: obnašanie Franciie v vprašaolu plebiscita v Šleziji ter zahteva delavstva v rulir-skem ozemliu do takolšnti razorožitvi bavarske liudske hrambe. Oba D;>iaya v&ebujeta kal .težkih konfliktov. Kaiti če se izvrši gorniešlezil-sk<’ Dlebiscit v Dolisko-franooskem smislu, bo imelo to za posledioo uničenje nemške industrije, in neza-Doslenost. ki ie že zdal velika, bo do-seela višek. Negotovost zunaniega in notraniega naiitičnesra položaja tudi zelo neugodno vpliva na industrijo. ker si nihče ne upa začeti z nevimi podietii. boleč se novih francoskih zahtev. Kliub vsem tem težkočam se oa nemška vlada trudi, da bi Izpolnila mirovne pogole ter da bi stopila z Anglilo in Ameriko v oriJazneiše od-nošale. Doslei se ii to Ysled sDletk francoskega šovinizma še ni oosre-, čilo. Tako se gospodarska nesigur- ‘ »ost vedno boli množi ter pospešuie nesimizem. ki vlada nosebno v berlinskih veleindustrilalnih krogih ter voliva od tam na celo državo. Prepovedane privatne šole. f Kakor znano Je ministrstvo prosvete odredilo, da se moralo zanreti vsa zasebna učilišča, ako so v kralu enaki državni zavodi. Preoričani smo. da se bo ta naredba le Dolovi-čarsko izvršila, ako se bo sploh izvršila. Pozdravili bi naredbo. ako bi se res odoravili zavodi raznih očitnih in prikritih tuiih družb, ki gole v svojih zavodih brez zadostne kontrole vse druge kot državne in narodne inten-clte. toda baš ti zavodi se bodo znali z visokimi! Drotekciiami in s sklicevanjem na varstvo manišin izogniti razpustu. Naredba bi morala jasno razločevati med tujimi in domač, družbami. V naši državi imate zasebne šole razne koncreeacile katerih matice so v inozemstvu in niihovo ufiltell-stvo. ako ne tuiega rodu. oa vsa! tuiega nišlienia in voliva. Imamo pa tudi domače družbe, katerih učiteljstvo te prožeto Jugoslovanske misli ter deluie Dooolnoma v duhu nove edinstvene države. Dasl nismo zagovorniki raznih samostanskih šol. vendar priznavamo radi tudi izleme. V LJubllani na nr. zdržuie samostan uršulink vsakovrstne šole za žensko mladino. Ako bi se te šole ooustile. nadeto vse na rame mestni občini. Kle naJ ta dob! primerne šolske prostore? Edini izhod bi bil (ako te sploh mogoč), da se učiteljice - uršullnke podržavijo. centralizaciji celokupne cerkvene obla»M pravoslavr.e cerkve. Po tej uredbi bo naj-vlSJa zakonodajna oblast cerkveni sabor, naJviSJ* upravna ln IzvrSevaina oblast pa sinod. ževla bodo prilična. November in december oa ne obetata dosti padavin. ne snega ne dežia. Potemtakem se nam v tekočem letu ne obeta Dreveč deževno vreme. Vendar Da se tudi ne more trditi. da bo leto suho. Cinitelli. ki DovzročaJo dež. so aorila in maia meseca tako različni, da utegnete nastonitl nrecelšnla deževla. Vsako leto v polovici aprila in nred začetkom maia se neverjetno tečno nonavlia zimski mraz. katerega spremljalo čestokrat nočni mrazovi. Letos bomo imeli mrazove 13.. 14. in 15. maia. Te tri dni imenuteio Nemci dneve ledenih svetnikov. Kakšen mraz nam ori-neselo ti trite svetniki letos? Kot pravilo za presoianJe tega vprašanja služi navadno sledeče: Ce imamo v drugi Dolovici marca In v orvi polovici aorila 10 dni neprestano j tonlo In leoo vreme Je verjetno, da bomo imeli maia meseca več mrazov. če Je na v omenjenem času vreme spremenljivo in hladno, potem Je maJska hlad brez nočnih mrazov. Leto 1921. bo leto potresov. — 23. Januar. 20. februar. 3. avgust in 1. september kažeio vse pogoje za močne potrese, erupcije vulkanov. v'hafre in druge neprijetne vremenske nezgode. — fPo DcosaraisM »Poli tiki «)- d« z* konstrukcijo poslopja pcdUdintk* v Boeradu, INova taHJanska nasilstva v Dalmaciji* h Zadra prihajajo vesti o novth težkih preganjanjih našeza naroda, posebno učiteljev v benskovskem okraju. Po vaseh hodijo agenti, preoblečeni v berače ati trgovce ter hnjskaijo prebivalstvo proti Srbom ln dinastiji KarasJorgievlčev. Ujel vojni krivec. V Kotoru so aretirali nemško - avstrijskega konji Skesa majorja Teodorja Vartlča, Jd je prišel po svoj« pohištvo. Kot avstro - ogrski stotnik Je dal zažgati več vasi, usmrtiti 200 oseb, opleniti njihove hiše ln odgnati živino. Avstrijski hangarji še ne uničijo. Kakor doznavu dunajska »Korrcspondetrz VVti- CENE SLADKORJU PRI NAS IN DRUGOD. Iz vseh držav, ki prideluieto sladkor za Izvoz. Drihaialo že dalie časa vesti, da sladkorne cene neprestano in nrecei občutno nadaio. Padanlu cen ie kriv v Drvi vrsti vsled previsokih cen zelo zmanlšan konzum. Tako se n. pr. polnite zaloge češkega sladkoria in sladkorni producenti stoie pred veliko krizo. Predvsem so se znižale cene lavanskemu sladkorju. ki ga mnogo uvažalo v Evropo in ki vsled izredno nizkih cen konkurira s fineišim sladkoriem. kakor se na or. prideluie na Češkem. Te dni se ie pri nas razglasilo, da Je uvoz sladkorja prost Droti plačilu raonoDolske takse 8 kron. Istočasno se te nokazal že takoi tudi učinek s tem. da te cena sladkoria čez noč Doskočila za 8 kron Dri kilogramu. Na konzumente te UDlivalo to tembolj porazno, ker so sološno pričakovali. d* bo padanie sladkornih cen v inozemstvu uolivalo tudi na naš sladkorni trg. Tudi oni. ki so računali z možnostto monopolne takse, niso pričakovali tako nromotnega nodra-ženla ravno z ozirom na padatoče cene v Inozemstvu. Uverienl Da smo. da bo to začasno slabo oosledico ministrske odredbe v naikraišem času izednačila druga določba iste nared-be. s katero se pripušča v sladkorlu prosta trgovina. Današnje cene sladkorju so tako neznosne da J-'h velike mase konzumentov ne zmoreio. Vsi ti krogi so že dosedal omeiili konzum sladkoria na minimum, morali Da ga bodo v bodoče še boli. ako se ne Doceni. Trgovina s sladkoriem bo tako skorai popolnoma zastala in se oživila šele takrat, ko pridete tudi na naš trg že nove oošilike cenelšega blaga s svetovnega sladkornega tržišča Prosta konkurenca bo na ta način naiizdatneie regulirala nenormalne vi9oke cene našega sladkoria. PRIPRAVE ZA ZAKON O ELEKTRIFIKACIJI DR*WE. Predkratkim se Je prometno ministrstvo obrnilo na ministrstvo u Javne tgradbe s prošnjo, da bi se sestavila strokovnjaška komisija, ki naj U izdelala načrt zakoaa o elektrifikaciji države. Ta načrt Je sedsij Jz-vrSen ter se le razposlal vsem gradbenim direkcijam na oceno. Po tem načrtu naj bi vsa električna podjetja v državi pripadala v prvi vrsti državi, dočlin W Jih smel! privatniki gradit! samo tam, kjer Hh ne »radi država. Država sine, ako treba, izvesti tudi ejcsproprlaicljo proti odškodnini. Privatniki morajo, ako hočejo, porabljati tuje rujpro-mi&ntne, dovoliti lastnikom teh nepremičnin soudeležbo pri podjetju. Obstoječa električna podjetja sme država, ako smatra za potrebno, prevzeti v svo)o last. Vzdrževanje krajevnih tokovodov bi mrež spada v delokrog občinske uprav« dotl&neia kraja. NajviSJI posvetovalni zbor v eflektrotehnič-nlh stvareh Je državni elektrotehnični svet, In obstaja lx 15 Članov ln 15 namestnikov. V ta svet vstopi po en delegat ministrstev za trgovino In industrijo, za Javne zgradbe, za poljedelstvo, promet. Sume ln rude In ,narodno zdravje, po en zastopnik vseh zbornic, po en znstapnik eloktrostrojne fakultete ter inženirskega hi pravniškega nd rušenja. Kot kontrolni organ za dohodke od električne energije se ustanovi pri trgovinskem ministrstvu elektrotehnični finančni odsek. Naičln, kako bo ministrstvo za Javne zgradbe Lzvrillo potrjeni načrt, se bo določil s posebno uredbo. Z -zlrom na nujnost predmeta se bo ta zakonski predlo« prodložU komstituantl takoj, ko bo sprejeta ustava. * '+ Sarajevski trg. Na sarajevskem trgu 90 določene sledeče maksimalne cene sadja In zelenjave: zeHe 4 K, Jcoicraba 3 K, korenje In peteršilj 6 K, pesa 4 K, čebula 12 kron, krompir 3 K, kislo zelje 6 K, kisla repa 7 K, Jabolka I. vrste 9 K, Jabolka II. vrste 6 K, or obl 14 K, kostanj 10 K, Mihe CeS-plje 13 K; mleko |Kn ttter, kislo mleko pa 10 K* belnu, je on ton la sklenila, da se ne anlčLJo vsi haniarJI ln druži za letalske pristane potrebne naprave. Tako ostanejo za zračni promet: na Dunaju letališče asprnsko, dva posamezna hangarja in en dvoliangcr, skladišče za gradivo, garaža itd.; v Oradca dva hangarja in zgradbe za poprave, rav-natoljstvo itd.; v Celovcu en hangar In zgradbe. * Podrobnosti o železniški nesreči n* Gornje Štajerskem. Pri Pronhnleitnu sta tr. čila ob 21.30 dva tovorna vlaka zaradi napačno postavljenih ogibov skupaj. Lokomotivi sta se zarinili druga v drugo. Štlrjl vozovi so močno poškodovani in prevrnjeni. Ranjenih je sedem Izprevodnikov, tri la strojevodje, dva kurjača, dva orožnika in dva spremljevalca živine. Oba tira sta bila davi neuporabna. Promet Je bfl ustavljen. + Poziv vinogradnikom! V kratkem bo sklepala naša država trgovinsko pogodbo z Italijo. Preti velika nevarnost, da Izsilijo pri teh pogajanjih Italijani od naSe vJade uvoz svojih vin v Jugoslavijo ln i tem uničijo naše vinogradništvo. Sklicujte protestne shode po vseh vinorodnih občinah. PoSlllalte proteste proti tej iu»ira.tti \ Imenu občin, kmetijskih podružnic, zadrug itd. v roke naših poslanskih klubov v Beo. gradu brez razlike političnih strank. — Vinarski strokovnjak. , + Revizija carinskih postavk. V linanč-nem ministrstvu se Je sestavila komisija za revizijo carinskih postavk ln tarifov. Za predsednika Je imenovan g. Kukič, general-ni ravnatelj državnih carin. + Nova tovarna v Ljubljani. Avg. 2ab. kar, ki je prodal svojo železollvamo Ja-dranskl banki, sl preureja bivšo tovarno H or hi Zajec nasproti artilerijski vojašnici v moderno tovarno. Žabkar je dobil U pred 20 loti patent za železolivarno, ki J* bila prva domača tovarna te vršite. + Tvomlca Špirita v Brodu. V Broda se Je osnoval konzorcij, ki namerava tamkaj sezidati veliko in moderno tvomlco za Špirit. + Delavnica za vrvi t Branji. Ministrstvo trgovine namerava osnovati v BraaH moderno delavnico za izdelavo vrvi. + Brodarski strojniki. Zveza Jugoslovanskih pomorščakov je sklenila v kratkem 0 tvoriti v Bakru tečal za brodarske stroj-n9te, ki bo trajal pot mesecev. Predavali bodo strokovno naobraženl nastavljencl. * + Drugi dunajski modni teden se vršf od 31. t m. do 7. februarja. Natančnejša pojasnila daje Wlener Kammer Idr H and el, Oewert>e und Industrie, Wi©n I. Stifben-rlng 8. Olajšave glede potnih listov daje avstrtjso zastopstvo v Ljubljani. + Alpinska montanska družba ne gra-dl plavža? Vost, da bo adplnska montanska drnžiba pričela graditi svoj drugi plavž, se ne potrfluje. + Cene žlvljenskih potrebščin v Budimpešti, 8. januarja so bile na budimpeškem trgu sledeče cene; gosi 165—170 K, gosla mast 230—240 K, kapunri In purani 130—140 K, smetana 60 K, surovo maslo 230 K, zeljna glava 4—5 K. Cene v madžarski valuti za 1 kg. + Izvo angleškem premoga zmanjšan. Kakor javljajo iz Cardifta, se Je te voz angleškega premoga znatno znižal. Amerikan-cl so namreč dobro izkoristili zmanjšanj« angleške produkcij« premoga za časa rudarske stavke s tem, da 90 na lastnem brodovin uvažali premoč skoraj v vse evropske države ter sl sedaj obdržaiH od Jemal c« z znižanjem prevoznih cm tako, da so ccne njihovega premoga enake angleškim. Italija, ki Je n. pr. pred vojno uvažala iz Angleške okoli 12 milijonov ton premoga, pokriva sedaj skoraj vi« potreb« iz Zedinjenih držav. + Debla zapora Inozemskih vrednostnih papirjev na Madžarskem, Po odredbj madžarske vlade se vzame pod zaporo 2056 vseh inozemskih vrednostnih papirjev, deponiranih na madžarskem upravnem ozemlju. + AvstrUska dobava lokomotiv za Poljsko. Kakor poročalo iz Varšave, Je bU tam t« dni sklenjen trgovski dogovor med Avstrijo te Poljsko za pol leta, v katerem s« Avstrija obvezuje dostavi« Poljski 3S novih te popraviti 500 poljskih lokomotiv. Kot kompenzacijo dobi Avstr*# nafto, premog In jajca. + Amerika prenehala z izdelovanjem betonskh parnikov. Ker se Je ugotovilo, da betonske ladje zaostajajo za drugimi, so Zedinjene države deloma prenehale z Izde-loavrlam večjih takšnih parnikov. Oradlja še samo manjše betonske parnike za uporabo v pristaniščih. Binzina teh ladij Je mnogo manjša, a potrošek premoga Je mnoga večji, ker potrebujejo mnogo ve6]e stroje. + Svetovni rekord o žitnem Izvoz«. ArgentinBa J« dosegla v preteklem letu rekord v Izvozu žita. Ek.vortiranlh Je bll» 11,000.000 ton žita v vrednosti 1115 miUh** nov zlatili pe-ov. + Cene dljamantom padajo. V zadnjem času se opažajo na svetovnem tržlš&u velike ponudbe draguljev, zlasti dljamanlov, a ker Je povpraševanje’ po njih malo, aa 1 začela cene občutno oadatL tembra ter 16. in 29. oktobra. De- Razna poročila. Gospodarstvo. Dnevne vesti. — Našloi doolsnlkoui, V zadniem času se te zeodilo Dar slučaiev. da so nekateri doDisniki izrabili našo dobrohotnost ter vtihotaDili v naš dnevnik dooise. v katerih krivično ali vsai aretirano naDadato razne osebe in nodietia. S takimi neosno-vanimi nanadi se ne dela krivica samo napadenemu, arrmaik znatno ško-duie tudi ueledu našega lista. Zato resno onozariamo vsakogar, da nam do roča le eoJo resnico, ki to more. če treba, tudi sodno dokazati. Mi sicer stroeo varuiemo uredniško tajnost in ntiii nobenim DWoiem ne izdamo imena d o š t e n i h doDisni-kov. Ako Da se uverimo. da ta ali oni zlorabila nredništvo m nam vedo-m a nanačno noroča. se ne bomo smatrali več vezanim na uredniško tainost. ampak bomo naslov dotlč-necra nenošteneea doDisnika brez Dardona izročili do krivici napadene-mu. da sam ž niim obračuna. — Kdo bo ščitil koroške Slovence? Vesti o nasiljih, ki se Kode nad koroškimi Slovenci, so vedno pogostejše. Veliko morajo prestati ceio takšni Slovenci, ki so se dali' prej preslepiti od nemških agitatorjev in so glasovali za Avstrijo. Naši ljudie niso varni niti v cerkvi, ako molijo in pojejo cerkvene pesmi v svojem jeziku. Zagrizeni koroški renegatje napadajo slovenske kmete celo v njihovih lastnih hišah in jim groziio s poboji. Pritožbe koroških Slovencev pri avstrijskih oblasteh so bob v steno. Oblasti ali nočejo. ali pa pri teh' na pol anarhističnih razmerah ne morejo ničesar ukreniti v zaščito slovenskega prebivalstva. Begunci, ki pribežijo v Jugoslavijo so popolnoma zbegani, vendar pa še upajo, da se vrne nekega dne Jugoslavija. Nihče ne verjame, da se je plebiscit izvršil brez goljufije, vsled česar ravno pričakujejo, da ne bo obveljal. — Beograd ponovno poživljamo, da se zavzame za Korošce in napravi potrebne korake pri avstrijski vladi, kajti drugače bo treba res misliti ua kakega jugoslovanskega d’An-nunzia. ki bi rešil trpeče Korošce, in to tem bolj, ker bi bil naš d’ An-nunzio boli upravičen, da zasede Koroško, nego ie bil lašk!, da je zasedel Reko. Mogoče bi bil uspeh takšne zasedbe tudi podoben reške-mu uspehu, da bi namreč koroška Slovenija postala — samostojna. — Torej. Beograd, da ne bo skušal pri nas kdo takšne avanture?! — Zaplemba protfnarednih šoL Kakor ie »Schulverein« v Sloveniji zastrupljali narodno šolstvo, tako je na Hrvatskem delovalo tako društvo »Jtiliianc z madžarskimi šolami. Sedai ie ministrstvo prosvete odredilo, da se moraio vse take šole likvidirati, nremoženie pa se smatra za državni plen. Pri nas se ie šuifereinska imovina že večinoma likvidirala, v nekaterih shičaiih pa še delaio oblasti ovire, ker se dobe ori nas na vodilnih mestih birokrat-ie. ki se iim smiliio društva »Schulverein«. »Siidmark« itd. ter bi jim radi valovali »pravice«. — Ponarejen! 20 dinarski bankovci. V prometu so se pojavile štiri vrste ponarejenih 20 dinarskih novčanic. Narodna banka je vsled tega sklenila, da jih vzame iz prometa. Opis ponarejenih bankovcev se bo te dni dostavil vsem državnim in javnim blagalnam ter se bo objavil v ..Službenih Novinah“. — Kontrola ministrskih odredb. Ministrski svet le sklenil, da se moraio vsi sklepi oosameznšh ministrstev. preden stonito v veliavo. predložiti ministrskemu svetu v raz-Dravo. — Za orožnike. Vlada le odločila. da orožniki odslel ne bodo služili v okrovin biie pri Petanu tudi druge dragocenosti, ni Izključeno, da je izvršH še drusa hudodelstva. Glede tatvine jermenov Je Pedan dinz-no odgovarjal, da to naše oblasti nič ne briga, kar sc Je zgodilo onstran državne meje. „ Pevci »Ljubljanskega Zvona«! Udeležite se danes popoldne ob tel četrt na .4 žične slike« od Ljudmile Poljančeve. Zanimanje za Izborno prireditev Je bilo splošno to gledališče je bilo napoUneno, ko še nikdar, kar tudi izpričuje velikost čistega dobička samo prve predstave (okoli osem tisoč kron), ki Uh dobi Jugoslovenska Matica. Posebno so ugajali naipevi, ki Jih Je za Božične slike zložil Oskar D«v. Za uspeh prireditve Ima glavno zasflugo učiteljsko magall zbežati v Jugoslavijo. Zakaj se Je pri nas vršilo glasovanje, nam sploh ni razumljiva Rapallska kupčija, ta Je prisodila toliko drugih naših bratov Italiji, le nas delinltlvno dodelila Jugoslaviji. Požrešna Italija M še pač seveda vedno rada ribarila v kalnem ta poskusila na kak način vjetl na« zavedne in trdne Planince. Tu pa le vos trud zastonj. Zahtevamo, da zginejo s Planine dlmprej Italijani tn da zasedelo naš kraj Jugoslovani, kakor Je to sklenjeno v Rapallu. Znanost in umetnost. 20 letnica Slov. šolske Matice. Dne 29, dec. 1900 Je bil I. občni zbor Slovenske šol-« ske Matice, ki Je v tem času zelo obogatela našo pedagoško literaturo. Drobiž. • Koliko ministrov smo imeli? Od našega ujedinjenja do sestanka konstituirate je Imela naša država 54 ministrov. Od teli Je bUo 18 odvetnikov, 3 novinarji, 11 profe« soriev, 2 duhovnika, 1 mlinar, 4 zdravniki, 3 generaH, 1 tipograf, 1 bivši častnik, 8 uradnikov, 2 zastopnika In 2 inženirja. Po strankah Je bilo 21 demokratov, 12 radii kalcev, 1 izven strank, 3 socljalnl domo-kratje, 5 narodnega kluba, 4 od Jugoslovani skega kluba, 2 od Jugoslovanske musliman* ske organizacije, 2 pa od črnogorskega klu« ba. Najdailje Je bfl minister dr. Trnmblč la sicer 706 dni; najmanj pa Miloje Jovanovič, ki Je samo 55 dni ministroval. • Imovina nov Bi priseljencev v Sever«, ni Ameriki. Amerika priznava, da so nad-bolj štedljlvi Amerlkanci oni, ki so prišli t to zemljo Iz tujih dežel. Sedaj se Je c do ugotovilo po številkah, izdanih v Ellls Islandu, da sedaj prihajajoči priseljenci prinašajo s sebod v to zemljo več gotovega denarija, kakor leta 1914. — Tokom minule« ga leta Je 430.000 priseljencev prišlo t. Združene države ta prineslo s sebod vsega skupaj v gotovini 32,950.000 dolarjev. To pomenja povprečen znesek za vsakogaH moSkega, žensko aH dete — 76 dolarjev. Povprečen znesek leta 1914. Je bil 46 do« larjev, Šport in turistika. Vremensko poročilo te Bohinja dne 17. t m. — Vsled deževja dne 14. ta 15. t. m. se Jo sneg v dolini sesedel na 30 cm debeline. V viSJih legah okrog 1400 m. Je tudi prvotno deževalo, Je zapal nav stieg. Sankališče Je moča nekoliko poškodovala, a se bodo poškodbe čim preje odstranile ter spravilo sankališče v red; snežni nasipi še obstojajo. — Saninec ugoden. Smuka na trden srenu, ako ni solnca, manj ugodna. Interesente opozarjamo na prihodnje sobotno poročilo. II. smuSkl tečaj v Bohinju, h Bohinja se nam poroča, da se vrši tam sedal drugi, neobjavljeni smuški točaj, ki je morda botje obiskan, kot prvi otlcjjeinl. Deca Je namreč z vso pazljivostjo zasledovala vežbanle In kretnje »starih« in poskuša sedaj sama krmariti na Isti način po snegu. V nedeljo, dne 16. t. m. Je z velikansko vnemo vežbalo na Solu okoli 30 dečkov v starosti od 6—12 let na primitivnih »v lastni režiji« izgotovljen**' do 1 m dolgih smučkah najrazličnejše ovinke ta zavore ta red se mora, da so se nam zdeli tl malčki spretnejši to gibnajši nego stare »gore«. To je bilo veselega vrvenja. Led je prebit — Pri spretni organizaciji Je lahko drugo leto samo v Bohinju pridobljen že števUal smučarski naraščaj, ki bo v par letth lahko ponos to dika slovenskih smučarjev. — Bohinjski smučarski naraščaj pozdravljen! Pripravljalni odbor turistovskega kluba »Skala« poziva vse v Ljubljani bivajoče člane, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši v nedeljo dne 23. t. m. ob pol 3 popoldne na običajnem mestu. — Na Svečnico, 2. februarja se vrH ustanovni občni zbor — na to opozarjamo tudi zunanje člane — ob pol 10 dopoldne v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet«. — Tur Isto vskl klub »Skala« je mlad športni klub, ki se bo bavU z gojitvijo dveh najidealnejših športnih panog t, J. turistlko to smučarstvom. Slovensko Planinsko Društvo Je izdalo zaključno številko Planinskega Vestnika za leto 1914. Razposlalo J^ to številko članom, od katerih pričakuje, da Jo bodo obdržali. Plačati Je za to štovHko po 10 K. Kdor te ttevllke ne sprejme to ne plača, naj Jo takoj vrne, ker se sicer smatra za sprejeto. Od sedaj naprej bo Planinski Vestnik redno Izhajal vsak mesec to prva letošnja številka izide še ta mesec. Planinski Vestnik Je treba naročit! In zato se naj naročniki nemu doma javijo to naročnino plačajo v društveni pisarni Slov. Plan. Društva, Kralja Petna trg št. 2. Narotnina novega Planinske-ga Vestnika znaša za letos 70 K. Klub kolesarjev ln motociklistov »Urila« v Ljubljani, naznanja, da se vrši redn! letni občni zbor v nedeljo, 23. t. m. ob 9. v Prešernovi sobi restavracije Novi Svet. S. K, »Primorje« v Ljubljaul naproSa, da se* odslej vsi za klub namenjeni dopisi naslavljajo: Ljubljana, Mestni trg št. ll/II. a irr-nrTi~,,,**"-r-’‘’"tlr,ll*t‘J,’llltL*a-'-=HrncaanKriucf essdvMmmm Gledališče in glasba. Mestno gledališče v Celju. Za bodočo promljero se pripravlja znamenita drama »Oče« slavnega švedskega pisatelja Strindberga. — Dramatično društvo razpošilja to dni legitimacije za abonma lože, za tekočo gledališko sezono. Kdor ne reflektlra več na aibanma, naj legitimacijo takoj vrne. Eventualne nove prlglase za abonma sprejema društven! tilnik g. J, Plahuta v. Celju, Trnlte na revmatizmu In eihtičnih bolečinah? Vdramerile s oravlm Fcl-lerievim Elza-fluidom le takorekoČ dobrodelno! 6 dvoinatih ali 2 veliki šuecHalni steklenici 42 K. Državna trošarino nosebei. Rabite milo - odvajajočo sred«, stvo? Fellerleve Drave Elza-kroe* Hice izvršuieto svolo dolžnost! —• 6 škatliic 18 K. — Zasforskl sok zo* oer kaSell in Drsne bolečine 1 steklenica 9 K. Želodec okreočninča švedska tintura 1 steklenica 20 K. — Omot In poštnina Dosebei a naice-nele. Eueen V. Feller. Stublca donla. Psa trg 252. Hrvatsfra. E. Mali oglasi. Proda se: Proda se: akumulator 8 V 1 A * zraven spadajočo 10 svečno svetliko. Rutorikorfov aparat 10 mm, kompleten Testa transformator, cevi za svetlobne efekte ter 2 stekleni steni Vprašati Je v Florjanski ulici 17/11. 118 KRAVA S TELETOM 9e proda. Povpraša se Zg. Šiška 7, llf DOBRO OHRANJEN GLASOVIR se proda. Maribor, Cankarjeva cesta 8 prt g. Bovcu. 11S PRODA SE popolnoma nov, nerabljen pisalni strof znamke »The Conrler«, vpraša In ugled« se v upravi »Jugoslavije*. 2461 se: MOSTNA TEHNICA na utože, nova ali 2e rabljena, a dol/rta ohranjena se kupi. Cenjene ponudbe pod šitro »Tehtnica« na upravo »Jugoslavije* KUPUJEM KROMPIR lep, zdrav, vsako množino, postavljen t vagon. Ponudbe pod »Trgovec« na uprav« »Jugoslavije«, 111 Službe: SLUŽBO OSKRBNIKA »če a/bltirrljent slov. kmetijske Sode. Cenjen« ponudbe na upravo »Jugoslavije* pod »O Skrbnik«. 1M SLUŽKINJA pridne In poštena se išče: Uprava »Jugo* sla vije«. OSKRBNIK s delavno družtoo z nokaj premoženja zi večjo poseslvo na Dolenjskem se sprejme* Plača 60?6 prldelJta. Naslov v upravi lista, 99, Rasno: ZAMENJAM HIŠO V MARIBORU s 4 sobami, kuhinjo, pralno kuhinjo in vel!« klm vrtom za malo posestvo kje na deželi blizu železnice. Hiša Je 5 minut oddaljena od koroškega kolodvora to Je pripravna z* vpokojentfa Itd. ter Je pa krasnem krajo, Več se poizve pri Josip Turinu, št. lij V, Slov. goricah. 11S Zenitna ponudb® MLAD DOBRO SITUIRAN GOSPOD želi resnega znanstva z izobraženo gospo-dično. Le neanonimni dopisi po mogočnost! s sliko pod ^Prostost« na urravo »Jug-> sla vije«, HI M, Zčvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski romau (Dalje.) Richelieu ni črhnil več besedice. Ako bi bilo modo orestrašiti Capc-stanea snloh kai na svetu, bi se bil zbal tetra ticroveea obraza In reža-uta teh ust. ki so se zviiale od sovraštva. Richelieu ie izteenil svoio roko Dreti vitezu, kakor io nemara lz-tccne krvnik, da bi DOirrabil svoio žrtev. Nato ie storil zdaici korak Lroti zvoncu, ki ie stal na nično vi mizi. Toda vitez ie skočil vmes kakor blisk. iSvctlost.« te deial s strahotno hladnokrvnostjo, »ali me hočete prisiliti. da vas ubiiem?« Richelieu ie DOtneril pustolovca, kakor bi ea drobil z očmi »Mari se imate vzdnrniti roko zooer škofa, kralieveara ministra in namestnika božieira?« »Upam si. svetlost. Da magari da sedele na kralievski prestoli« Stala sta si nasproti: oba vsa bleda in plameneča. Zdaici pa ie storil Capestane isto kakor popcei Richelieu in do kraia. roka nut ni zastala sredi poti! Težko in trdo ie nadla nieeova dlan na škofovo ramo. In Richelieu se le skliučil pod niol »Svetlost«, ie rekel bahač z mrtvaško resnobo, »vse kar pravite, ie res: kraliev minister ste in namestnik- božii: človeška moč in moč nai-višie^a. vse. kar Hudie častfi in spo-Štuieto. ie zastopano v vaši osebi. — Pariz trepeče ored samim pogledom vaših oči. Pravijo. da vidi krall v vas železni steber, na katerega nai se nasloni monarhiia. A iaz eospod. sem malo. nič in še man! ko nič. Kdo ve. kai bom šele iutri! Morda letnik, čakajoč rešiteljice smrti v »lobini ieČe. kamor me vržete vi: nemara mrlič k: bo ležal v erobu z odsekano glavo. Toda kai boste vi. srosnod? Kai vam ie namenieno. ako se vresničiio vaše san»e? Vaše mesto ie tik ob prestolu, boli blizu, neeo stoli maršal d’ Ancre sam. in vaš delež ie vseeamocoč-nost. Pred vami bo vse molčalo, bo vse klonilo elave. Ce vas pogledam, ne dvomim, da ste izmed tistih liudi. katerih sleherna misel ie volia. Vi boste vladar nad vladariem! In meni cosood. ki nisem nič. le prišlo na um. da morem z enim mahom uničiti ves ta ponos, vse to samodrštvo. vso to današnjo in hitrišnio moč. Ta mah ie v moii oblasti’« Canestang le izdrl bodalo. »Preden utegnete zaklicati na pomoč, preden plane le eden vaših služabnikov v to sobo. vas položim, aiko hočetn. mrtvesra k svolim nogam.« S temi besedami ie nastavil Škofu bodalo na vrat. »Toda nrei vam ponudim pogodbo: pustim vas živega, in cena. ki io zahtevam v odkup za vaše življenje z vso njegovo slavo in močio — ta cena. gospod, le Marion Delorme!« To rekši le Capestang Izpustil Ri-chelieula ter stooil korak nazai. kakor bi hotel reči: Poizkusi mi uiti. če moreš: brani se. zakliči, tvegal glavo. ako ne veruješ v resnobo molih besed! Richelieu le počasi vzdignil oblič-te. Bil ie bled. kakor bi ga že imela smrt. s katefs mu ie žugal upornik. Toda volvoda ni mislil na možnost smrti, niti se ni zdrznil, ko ie pustolovec izrekel ime Marion. Ljubezen in smrt sta bili daleč od nieeove misli. Trplienie niegovo ie bilo hujše: krvavel ie niecrov nnnos. Da. res ie bil podoben tigru v pasti. Nieeove prepadene oči so se vle-le z vitezovimi: ta pogled ie trajal komaj sekundo, a vendar ga nista pozabila niti on niti Canestang do ttfmea svoicca živlietila... »Premagan!« ie zaječal minister v svoiem srcu. »Premagan po drobni mušici!« Canestang ie čakal nepremično kakor napeta vzmet. Zgodovina sto-* letii ie trepetala na osti niesrovega bodala. »Ako se ganem.« ie mislil Richelieu. »ako zinem, da bi zaklical — zbogom sanie o moči in veličini!... Premagan! Poražen sem!« Niegove zverižene črte so se razpustile. Sklonil ie glavo. Dve solzi, morda edini ki lih le potočil v svojem trdem živlieniu. dve vroči solzi, kakišne izžetna očem zeoli nathuiše ponižanie. sta sc mu utrnili ter izpuhteli na ogniu niegovih lic. »Poidiva!« ie zamrmral. Cangstang le prijel škofa za laket ln rekel zamolklo: »Svetlost, obsodili ste me na smrt: to vidim v vašem pogledu. — Lehko bi preči tal sodbo s sodnikom vred — če bi se vas bal. A ne boiim se. ne vas. ne smrti. Pač na vam pravim ponovno: vsaka naimanlša zmota v tem. kar hočete . storiti, vsak nepotreben gib in vsaka preglasna beseda more imeti le la uspeh, da co-elneva obadva. vi in iaz! In zdal svetlost, poidite naprej, kakor ie prav in modroI« To rekšj je spravil bodalo v nožnico! ... Richelieu ie prestopil prag. Z nadčloveškim naporom le dal svolemu licu izraz popolne brezbrižnosti m vlsokostfievra prezira: take- v,‘. »at pred vitezom do vrat Marionkine sobe ter lih odprl... Marion Delorme ie bila oblečena. Odkar so io bili nrivlekli v to sobo. še ni bila odložila obleke ... Pogled na Richelieuja in Capestanga 15 Ie povedal vse: niti začudila se ni. Vstala ie molče ter se z llubkim ponosom oklenila vitezovega komolca. »Svetlost.« le deial Capestane z mirnim glasom, odnrlte nama vrata svoiega dvorca in spremite madame do praea.« Richelieu ie kreni! po stopnicah. »Madame.« le povzel Capestancr »oprostite da vam odtetrnein roko*. V tem trenutku mi le t^eba popolne svobode eibauia.« Mariču ?a ie izpustila. Srce ii je butalo v prsih in trepetala ie krčevito. neka! od croze. še boli na od ljubezni in občudovanja ... Vratar le stal blizu vrat., škofov pogled ie šinil potuhnieno v niegovo ložo. toda zaman: bila ie prazna. »OdDiitel* ie zapovedal kratko. Vratar se ie podvizal, ne sluteč, da igra vlogo v strahaoolni drami »Svetlost«, le rekel Capestang na pragu, »spremiti?, naiu do mostu. Iz gole previdnosti, svetlost!« Richelieu ie stopal dalje. Onkral Noveca mostu ie obstal. »Do Grčvskega trga, svetlost!« In Richelieu ie šel pred niint do Orčvskesja trga. Tam se ie ustavil, kakor poorei. Capestansr ie storil takisto poklonil se eloboko in se odkril do zemlie. rekoč: »Svobodni ste. srospod škof: odpuščam vas in se noslavliam. "Redčil na se razstanemo dovolite mi še besedo: občuduiem vas iz dna srca. V silni bodočnosti, ki čaka vašo svetlost, uteeneio kdai težiti vašo vest in dušo strašna bremena: pot moBočnih vodi preko trunel. in da se lih vi ne boste oeibali. to vem! Morda bo stal kedai ponoči kes ob vašem zalnviu. in vam branil spati. Spomnite se takrat svetlost da ste nocoišnio noč vrnili ženo tistemu, ki Io Hubi. in veriemite mi spomin na to uro in zasluga žrtve, katero ste naložili svolemu ponosu, vam bo v hladilo in odkun!« Richelieu ni črhnil besedice. — Visokostno. nenremično. ravan kakor steber je zrl za Canestaneom in Marionko dokler se nista nosrrezni-la v noč. Kai ie mislil v tei minuti? Kdo ugane, kdo pove! Canestane in Marion DelonnC sta naclo prispela do vrat Cinq-Marsovega dvorca. Na vsa nešteta Marionkina vprašania ie daial pustolovec le splošne odeovore. »In zdai.« ie dodal ko sta obstala pred vrati, »ukažite naoreči svoje naihitreiše konie v nailažio kočHo ter sedite vanio z markizom. Bežite! Dokler ne vem. da leži med vama in Richclieuiem sto francoskih mili. ne bom veriel. da živita.« Svarim vsakega, da nisem plačnik za dolgove, kateri se delajo na moje ime. Teodor Novotny. Pred nakupom naj sl vsakdo ogleda veliko zalogo Jedilnega orodja, jeklenega hi aluminijevega, potne košare, Čevljarskega orodja, rinite in capon za čevlje, Bnlianca, gumbov, vezenin in naBivkov ter vse drugo potrebščine ea krojače, Šivilje, čevljarje in aedlarjo pri !H, iMaia, Sr. Petni udu l Naj večja izbira I Nitke cenel Obvesti šo. ObveSčava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najniijih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Turlstovski Čevlji lastnega Izdelka. Ant. in Jož. Brajer- Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) it. 1. O glasi v „Jugoslaviji“ imajo naj- § boljši uspeh, ker je zelo raz- f širjena in jo vsakdo rad cita • Kdor ti teli nabaviti pristnega ln znanega Haložana naj ae blagovoli poškiliti tvrdke: Prva halokka trgovina s vinom ANTC KORENJAK In dni« pri Sv. Barbari v Haloni«. Stare in nove pisalne stroje ie dobi zelo poceni v prvi epeci.ialni trgovini ■ pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami. Zastopstvo pisalnega stroja Kontinent«! EIMII LEGAT, m. Slovenska uliva 7. fsUfon 100 iDtetHrttas. ZaMmjti ital! Konjak Pri slabostih vsled starosti, pri lelodčnih telkočah in pri izgubitvi moči je alari vinski konjak v mleku prav otivlU-joče sredstvo. Dve polliter»ki steklenici poMtja franko za vnaprej poslanih 140 K BcneA Kerti, lastnik, gred Golič pri Konjicah, Slovenija. Prvorazredno Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo naj se obrne edino le na tvrdko: 'T'- — - pleskar in ličar Tone Malgaj, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 6. i64i Na debelo i Cenik SJEME, iiterica, kukuriiza, graborice, preje, mubari, povrča i originalne njemačke krmne rape dobavlja ,,8Jemcnnr** d. d., Gajev tr« 1. Tel.br. 663. Brzojav: Sjemenar, Osijek. Ček. post fited. br. 33346. Na drobnol prvorazrednega vrtnega, cvetnega In poljskega semena, kakor tudi sadja in grmičevja v najboljši kvaliteti in čistih vrst je gotov ter prosimo slav. občinstvo, da se v slučaju potrebe b polnim zaupaujem izvoli obrniti na nas. ji praiaie si Zagreb, 1’reradovičcra ni. 20, Telefon it. 17-74. Gadje gnezdo je najbolj čvuto slovensko leposlovno; delo izza zadn'lli let. Naročite ga lahko j za malenkostno svoto 14 bron pri jezdi mr i Liiii. Advokatska kancelarija Marko S. Gjuričič predsjednik drfavnog savet« u miru 1 bivSl ralnlatar pravde otvorio le u Beogradu, Kosančicev Venac broj 12. Telefon broj 165. Advokat, kafieelarijn uz suradnju advokat, perovodja Dra. Miče Aniča i Bogoljuba Kiijundžiča. Th F. BRUMAT LJUBLJANA Manufaktura in tkanine. Mestni trs S5. i Pozor! i Pevci in pevska društva! i Pozori 1 H tmmmm m ( > i A ■) Mjala pc$marica 28 nc&kl zbor; lepiti Izdaji 11X15 cm Stev. 1. Davorin Jenko; Sto čutiš, Srbine tužni? „ 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka. 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča je brlela. „ 4. Anton Hajdrih: Pod oknom. , 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah. „ 6. Anton Hajdrih: Jadransko morje. „ 7. Anton Hajdrih: Pri oltnn sva molio slonela. » 8. /osip Kocjančič: Slovo. Le nocoj še luna mila. , 9. P. Hug. Sattner: Pogled v nedolžno okč. Yiaka pcscni stane iK;n lsvodor zo K. Številka 0. 7 in 8 »tanc po 2 kroni, 11 i*vo