ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA NASTANEK APELACIJSKEGA SODIŠČA V KOPRU MIROSLAV PAHOR Vzpodbudo za pričujočo razpravo mi da- jeta dva momenta: Najprej srečna najdba zbirke zakonov in dukalov, ki jih je zbral in okoli leta 1757 v posebni tiskani knjigi izdal koprski potestat Lorenzo P a r u t a. Knjiga ima naslov: Leggi statutarie per il buon governo dell'Istria in sem imel že priložnost omeniti jo drugje.' Knjigo je avtor razdelil na štiri dele: prva dva vsebujeta zakone, dukale ter za- konska pisma, ki zadevajo ustanovitev in utrditev prizivnega sodišča v Kopru. Tretja knjiga vsebuje zakone in dukale, ki zade- vajo javna tržišča, občinske urade, šole, banke itd. Važni so predvsem dukali in za- koni gospodarske vsebine. Četrta knjiga pa vsebuje zakone in dukale, ki sestavljajo neke vrste civilni in kriminalni zakonik; ta velja za vso Istro. Ker vsebuje knjiga zakone in določila od sredine XV. do sredine XVIII. stoletja, predstavlja gradivo, ki nam nazorno kaže rast in pomembnost koprskega občin- skega urada, še bolj pa osebe koprskega po- testata, važen vir za istrsko zgodovino. Ni- mam namena, da bi prikazal vsebino celotne knjige, ker me tu zanimata samo prva dva dela. Vendar moram takoj poudariti, da so Benetke od XV. posebno pa od XVI. stoletja dalje posvečale Kopru veliko pozornost. Drugi nagib za ta prikaz mi je dala E. Smo- letova razprava o koprskem obzidju, Mudi- nih vratih in Levjem gradu,^ v kateri je avtor brez posebnega namena delno osvetlil ined drugim tudi težki gospodarski položaj mesta Kopra od začetka XV. stol. dalje. Iz razprave je namreč dokaj jasno razvidno, s kakšno težavo se je mesto borilo za to, da je zbralo zadovoljive vsote denarja, s kate- rim je lahko obnavljalo rušeče se dele zidov in vrat. Levjega gradu in drugih utrdb. Ne- kajkrat se je moralo to zgoditi celo s pomočjo državnih financ, kot n. pr. v prvi polovici XVI. stol, dalje v letih 1608, 1620 itd. Celo v letih vojne z Avstrijo, ko so nadvojvodove armade pritiskale na mejah in je bila nevar- nost velika, ni bilo denarja, da bi se moglo mesto ponovno zavarovati. Poročila koprskih oblastnikov vedno češče govore o tem, da je treba obstoječe utrdbe temeljito popraviti. A rezultat vseh poročil je le krpanje, ki se ponavlja vsako toliko časa, ki pa vprašanja utrdb ne reši. Iz celotne razprave se razvidi kakor rdeča nit dejstvo, da primanjkuje de- narja in da so mestne finance v veliki zagati. Če sedaj primerjamo oba momenta, ugo- tovimo naslednje: V dobi, ko so mestne fi- nance na tleh, ko mesto kaže jasne znake gospodarskega zloma, ga skušajo Benetke, dvigniti s tem, da mu dajo nek zunanji in notranji sijaj, po katerem naj bi pridobilo na moči, ugledu in morda tudi na gospodar- stvu. Eden izmed ukrepov, s katerimi je be- neški senat skušal doseči ta cilj, je bila prav gotovo ustanovitev apelacijskega sodišča. Toda preden bi prešli k predmetu, naj z ne- kaj besedami opišem obstoječe stanje v be-. 73 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO neški Istri. V prvih stoletjih svoje oblasti na naših tleh Benetke niso poznale nikakega pokrajinskega centralizma, marveč razdrob- ljen sistem lokalnih občin, tako rekoč mest- nih državic, kot so jih drugo za drugo dobile pod svojo oblast. Benetke so vezale te občine na centralno oblast z oblastniki, ki so jih tja pošiljale. Vendar so bila vsa mesta v svoji notranjosti skoraj popolnoma avto- nomna, z lastno lokalno oblastjo in upravo, z lastnim nižjim in višjim sodstvom. Bila so skoraj države v državi, zato ni čudno, če jih je vlada skušala prikleniti nase z vidnimi in nevidnimi vezmi. Pri tem sistemu je utr- pelo največ moralne in tudi gmotne škode mesto Koper, ki se je v dobi vladavine oglej- skih patriarhov dvignilo nad druga mesta in ki so mu patriarhi skušali dati naziv in položaj istrske prestolnice »Caput Histriae« ali »Capodistria«. Omembe vredno je, da v prvih stoletjih svoje vladavine Benetke to ime nekako ignorirajo in vztrajno uporab- ljajo stari naziv »Justinopolis« ali »civitas nostra Justinopolis«. Prav zaradi te degra- dacije veliki upor 1348 in kazni, ki mu sle- dijo.^* V obdobju pa, ki ga obravnava Smole v svoji razpravi in ki ga obravnava tudi pri- čujoča, je naziv »Capodistria« predvsem v italijanskih, delno pa tudi v latinskih spisih vsakdanji pojav. Zakaj tako? Benetke se vračajo k oglejski zamisli, da bi delno osre- dotočile sodstvo in upravo v enem centru in zato se jim zdi najprimernejši Koper. To pa iz dveh razlogov: Prvič zaradi bližine nad- vojvodove meje, ker bi lahko predstavljal protiutež avstrijskemu Trstu, drugič pa tudi zaradi tradicije, na katero je bil vsak Kopr- čan vedno ponosen. Ni moj namen, da bi sle- dil vsemu temu razvoju. Ker pa so začele Benetke s sodstvom, pri katerem je bilo naj- laže ukloniti krajevni partikularizem in osebno prizadetost posameznih občinskih oblastnikov, se hočem omejiti le na sodstvo in še to le na nastanek koprskega apelacij- skega sodišča, kot nam ga predstavlja Paru- tova knjiga. Istrsko sodstvo je bilo urejeno po statutih posameznih mest in komun. Benetke so ob okupaciji dovolile le možnost pniziva. Pri- zivno ali apelaoijsko sodišče je bilo v Benet- kah enkrat pod kontrolo enega, drugič dru- gega državnega sveta. V času pa, ko beneška vlada razmišlja, da bi vrnila propadajočemu Kopru nekdanji politični sijaj, se pojavi na prvem mestu zamisel, da bi uredili v Kopru prizivno sodišče za vso Istro, kar skuša državna oblast doseči že v XV. stol. seveda bolj s pičlim uspehom. Prvi dokument o tem predmetu je z dne 20. oktobra 1448. Beneški senat razpravlja na svoji seji o vprašanju koprskega potestata in kapitana. Rezultat tega razpravljanja je sklep, da se naj v Kopru ustanovi prizivno sodišče za vso Istro, ki mu bo načeloval po- testat sam. To sodišče bo reševalo vse pri- tožbe proti sodbam in razsodbam lokalnih sodnikov in potestatov. V istem sklepu je tudi rečeno, da koprski potestat ne sme pod nobenim pogojem dovoliti, da bi mu to oblast kdo vzel iz rok. Ne smemo pa misliti, da je bilo ta sklep tako lahko izvesti, kot si je to predstavljal beneški senat. Razlog za to pa moramo iskati predvsem v upornosti drugih istrskih mest in občin, ki vidijo v Kopru srečnega tekmeca, ki se bo daleč dvignil nad njimi. Zato je morala beneška vlada z vrsto zakonov in sklepov najprej zlomiti odpor drugih istrskih občin in jih pripraviti do tega, da so priznale sodno nadoblast Kopra nad seboj. Po drugi strani je bilo treba zlomiti odpor še drugih istrskih potestatov, ki so v kopr- skem oblastniku gledali sebi enakega. Kot bomo videli kasneje, je bilo marsikje teže zlomiti Yoljo potestata kot pa voljo občin- skega velikega sveta. Lorenzo Paruta, ki je v omenjeni knjigi zbral zakone in sklepe beneškega senata o tej zadevi, na žalost ni sledil ali ni mogel slediti celotnemu razvoju, morda zaradi tega, ker so se viri izgubili, morda pa tudi zato, ker se mu ni zdelo važno omenjati tiste občine in mesta, ki so se uklo- nila brez posebnega pritiska kot n. pr. občina Grožnjan, ki morda ni dobila takega sklepa v roke. Iz tega je razvidno, da sklep bene- škega senata o ustanovitvi prizivnega sodišča za Istro v Kopru ni imel uspeha, ker je po eni strani zadel na odpor občin in mest, po drugi strani pa na odpor samih beneških oblastnikov v posameznih občinah. Svojega sklepa pa beneški senat ni preklical. Kopr- skega potestata je vedno smatral za priziv- nega sodnika in mu je to funkcijo tudi dal. Ker pa občine niso hotele o tem nič slišati, si prizadeva senat ukloniti jih drugo za drugo, najprej šibkejše potem močnejše, najprej notranje, nato obalne, z vrsto zako- nov in dukalov ter zakonskih pisem, ki jih je Paruta delno zbral v svoji knjigi. Temu procesu Paruta dokaj dobro sledi in zato bomo podali ves potek, kakor ga prikazujejo dokumenti, zbrani v omenjeni knjigi. 7. januarja 1457 je potrebno, da senat opomni občino Oprtalj s pisanim sklepom, da se mora sodno podrediti potestatu in ka- pitanu v Kopru, »na čemer izrecno vztraja- mo«, kakor pravi pismo in da mora njegove ukaze »poslušati, kar izrecno ukazujemo«. Občina Oprtalj se je temu ukazu verjetno hitro uklonila, ker ni več primera, da bi jo 74 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA moral senat opominjati, pač pa jo ta večkrat stavlja za vzor drugim občinam, kar bomo tudi še videli.^ Občini Oprtalj je sledila ob- čina Buzet, ki je bila uklonjena s podobnim pismom; tega pa je v imenu senata pisal dož Cristoforo Moro. Datirano je 1. septembra 1470. To pismo je milejše vsebine. Določa, da gredo pritožbe na civilne in kriminalne pravde pred koprskega potestata, ki ima pravico odločati o njih.* Veliko teže je bilo z Bujami. Močni oljarski in vinogradniški kraj se ni hotel podrediti Kopru, ker je ver- jetno smatral, da so njegove dajatve cen- tralni vladi in dohodki enakovredni, če se upošteva manjši obseg občinskega ozemlja in manjše število prebivalstva. Tako je bilo potrebno, da je dož Nicolo Marcello opomnil 17. aprila 1474 bujskega potestata, da se mora sodno podrediti koprskemu. Iz dukala izvemo tudi, da se je bujska občina pritožila proti sklepu senata, a dož je pritožbo zavrnil z opravičilom, da tako hoče Svet naprošenih (consilium rogatorum) beneške republike.* Dukal doža Nioola Marcella pa ni pomagal. 25. avgusta 1483 je bilo potrebno, da je dož Giovanni Mocenigo pisal bujskemu pote- statu, da mora poslati vse pritožbe na nje- gove sodbe in razsodbe v Koper, ker je kopr- ski potestat vrhovni avditor, sindik, korek- tor in sodnik za občino Buje. V istem dukalu gre tudi za konkretno pritožbo nekega An- dreja de Cergna, ki se ne strinja s sodbo bujskega lokalnega sodišča. »To pritožbo je treba kot vse druge poslati v Koper, da raz- sodi tamošnji potestat.« Tako se glasi dukal, i ki nadaljuje: »In za naprej mora bujski po- testat ubogati našo voljo brez pridržka in priznati svojo napako.« Če govori Giovanni Mocenigo o napaki, misli prav gotovo na to, ■ da se je bujski potestat uprl volji beneškega senata, da bi se sodno podredil Kopru." S tem pa zadeva z Bujami še ni bila končana. Že 13. marca 1485 sledi nov opomin, v kate- rem mora Giovanni Mocenigo spomniti buj- skega potestata na pisma iz leta 1430, 1431 in druga doževska pisma, ki so jih dobili^ predhodniki sedanjega bujskega potestata. V teh pismih je svet desetorice ukazal v naj- odločnejši obliki, da se morajo bujski oblast- niki podrediti Kopru in da mu mora pokazati uradne knjige in vse, kar bo zahteval, da bi lahko opravljal svojo uradno dolžnost in svo- jo službo. V stavkih, ki slede, je omenjen tudi ukor tedanjemu potestatu v Bujah za- radi neposlušnosti.' To je edini dokument, ki se sklicuje na tovrstna pisma iz leta 1430 in 1431 ali sploh pisma izpred leta 1448. Možno je, da so Benetke na prizivno sodišče mislile že prej, vendar se mi zdi verjetneje, da se dož poziva na pooblastila, s katerimi je koprski potestat smel tu in tam pregledati poslovanje te ali one občine. To pa ni bila Sodna palača v Kopru, nekdaj bivaliSče in urad koprskega oblastnika in apelacijskega sodišča 75 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO izključno njegova pravica, ker je nekaj takih pooblastil dobil tudi kapetan v Rašporu, potestat v Labinu in v Piranu. Dukalu iz leta 1485 sledi navidezen mir, ki traja skoraj sto let. V tem času so morale Buje prenašati dvojno pojezdo iz Kopra in Rašporja skupno z vsemi bremeni in daja- tvami, ki so bile s tem v zvezi. Ni čudno tedaj, če se je občina Buje večkrat pritožila s pripombo, da teh bremen ne zmore. Ko pa se je leta 1578 zaradi dvojne pojezde pri- tožila tudi občina Podgrad (Docastelli), je senat sklenil stvari odpomoči in po senatnem sklepu je dož Nicolo Da Ponte ukinil obvez- ni letni obisk (visita di pasinatico) kapitana v Rašporu za občino Buje. Namesto tega je ostal obvezni obisk koprskega potestata, toda samo vsaka tri leta. Tako je bil zlomljen odpor občine Buje.* Z uklonitvijo Buj se je končno pokazalo, da je imel prizivni sodnik v Kopru svoj globlji smisel tudi v tem, da je v revnih ob- činah odstranil velik del stroškov, ki jih je vsak posameznik utrpel na ladji in v Benet- kah, ko je v prejšnjih dobah bil prisiljen voziti se v Benetke pred apelacijsko sodišče. Bližina Kopra je to prednost še povečala, ker so za občine Oprtalj, Grožnjan in Buje pre- vozne stroške zmanjšali na minimum, koli- kor so bili sploh potrebni. Tako se zgodi, da leta 1538 zaprosi občina Vižinada, naj bi jo senat izvzel iz sodnega sistema občine Novi Grad in jo priključil Kopru. Senat je prošnji ugodil, kar izvemo iz dukala Andrea Grittija 7. decembra istega leta.» Odslej se dogaja, da stavlja senat občine Oprtalj, Buje in Grožnjan za vzgled vsem tistim občinam, ki še ne priznavajo koprske- ga potestata za svojega prizivnega sodnika. Nekajkrat se to primeri Novemu Gradu. Le- ta 1539 je veliki svet občine Novi Grad po- slal svoje odposlance v Benetke z naročilom, da bi od senata izposlovali sklep, da se novo- grajska občina sodno podredi koprskemu potestatu. Zakon 29. februarja 1539, ki reši omenjeno prošnjo, poudarja, da se naj to zgodi kakor za občine Grožnjan, Oprtalj in Buje zaradi tega, »da bi zadovoljili in rešili naše zveste podložnike, razen v tistih zade- vah, ki spadajo direktno pred državne sod- nike«.'" Vse pa kaže, da se v Novem Gradu zoperstavljajo sklepom senata sami beneški uradniki in potestati verjetno zato, ker bi s tem izgubili del svoje oblasti in, kar je naj- važnejše, del svojih dohodkov. Dukal Fran- cesca Donata z dne 2. maja 1547 namreč zahteva od novograjskega potestata, naj pošlje v Koper vse pritožbe Novega Grada in Brtonigle in naj jih nikakor ne zadržuje več, ker jih more rešiti le koprski potestat. Istočasno pooblašča oblastnika v Kopru, da uvede pojezde v občini Novi Grad, »da bi mogel kontrolirati in izvrševati, kar mu je naročeno«.'' O Novem Gradu sta še dve pismi z dne 29. oktobra in 4. decembra 1553, ki pa nimata zakonske vsebine. Pač pa ima zakonsko vse- bino dukal Francesca Veniera z dne 31. ju- nija 1554, ki ukazuje koprskemu potestatu, da sprejme iz Novega Gradu nekaj pritožb in ukroti oblastnika v tem mestu zaradi ne- pokornosti do centralne oblasti.'^ Medtem se je obrnila na senat tudi občina Bale v južni Istri s prošnjo, da bi bila sodno podrejena potestatu v Kopru. Dukal Fran- cesca Donata iz leta 1551 sporoča koprskemu potestatu sklep senata, ki določa, da spada občina Bale pod njegovo sodno oblast in da je on kompetenten reševati vse pritožbe proti sodbam lokalnih sodnikov tako v civilnih kot v kazenskih pravdah. Senat zopet poudarja, naj se to zgodi kakor za občine Oprtalj, Buje in Grožnjan." Ko so šibkejše obalne občine uvidele pred- nosti prizivnega sodišča v Kopru, so se same podale. Delno smo to videli že na primeru Novega Grada. Iz dukala 21. decembra 1574 izvemo, da je sredi septembra istega leta za- prosil veliki svet občine Umag od senata, naj sklene, da bo odslej spadala umaška ob- čina pod prizivnega sodnika v Kopru. Senat je prošnji kaj hitro ugodil, saj omenja dukal, da je bil ta sklep izglasovan že 20. oktobra istega leta. Dukal, ki je naslovljen na kopr- skega potestata Giovannija Veniera, omenja med že rešenimi občinami na prvem mestu Novi Grad.'* Leta 1580 se je končno podala Izola, kar izvemo iz dukala, ki ga je 12. julija istega leta pisal Nicolo da Ponte koprskemu oblast- niku Nicolaju Donatu. Kot v vseh podobnih dukalih za obalna mesta je tu govora o tem, da se je občina Izola sama obrnila na senat s prošnjo, da bi jo podredili sodni oblasti potestata v Kopru. Senat poudarja, naj se prošnja ugodno reši predvsem iz razloga, »da se zvestim podanikom našega mesta Izole prihrani neugodna vožnja po morju, veliki stroški, ki so s tem v zvezi, in izguba časa, kar vse obremenjuje že tako revne prebi- valce mesta«. Pred koprskega oblastnika naj gredo vse pritožbe civilne in kriminalne pravde predvsem proti sodbam, ki predvide- vajo za kazen visoke globe, telesne kazni (med temi v prvi vrsti sekanje udov), izgone, kazni na galeje itd. Tudi o vseh javnih raz- glasih in posebnih aktih sme soditi koprski potestat.'* Šele ko so Benetke zlomile odpor manjših notranjih občin in ko so se zaradi praktičnosti in znižanja stroškov podale prve 76 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA manjše obalne občine, je mogel beneški senat misliti ponovno na stalno ureditev koprskega ali bolje istrskega sodnega aparata v Kopru. Mogel je misliti na ureditev apelacijskega sodišča, kateremu se bodo brez pridržka podredila vsa istrska mesta. Senat se verjet- no zaveda, da bo težko to dosegel, zato čaka primerne prilike, da bi dokončno posegel v istrske sodne zadeve. Priložnost je prišla, ko se je na senat obrnila občina Poreč s prošnjo, da bi jo kot ostala mesta sodno podredili potestatu v Kopru. To je bila poleg Pule, Pirana in Rovinja ena najbogatejših istrskih občin, kar je bilo senatu dovolj, da je na svojem zboru 5. avgusta 1584 sprejel nasled- nje sklepe: »Za naprej naj velja pravilo, da bo veliki svet republike vsako leto izvolil dva naša plemiča, ki bosta imela naslov svet- nika v Kopru. Prvi naj bo izvoljen takoj, drugi naj bo kooptiran iz sedanjih kamer- lengov ali grajskih oskrbnikov v Istri. Med- tem pa naj sedanji kamerleng v Istri na- domestuje še neizvoljenega svetnika. Oba svetnika sestavljata s koprskim potestatom in kapitanom svet prizivnih sodnikov za vse civilne in kriminalne sodbe vseh sodnikov in oblastnikov v Istri brez izjeme. Kolikor bi pa prišlo med njimi do nesoglasja, naj se obrnejo na naš svet dvanajstorice. Njihov urad naj se imenuje apelacijsko sodišče. V vseh civilnih in kriminalnih pravdah imajo pravico potrditi ali zavrniti sodbo pristoj- nega sodnika ali oblastnika, razen v tistih majhnih zadevah, ki spadajo izključno pred lokalno sodišče, ali tistih, ki spadajo direkt- no pred centralno sodišče beneške vlade. Oba svetnika imata tudi dolžnosti kamerlenga ali grajskega oskrbnika in sicer tako, da se menjata vsake štiri mesece, ali si čas raz- delita, kot jima bo bolj primerno. Oba imata tudi iste dolžnosti kot sedanji kamerlengi. Istočasno jim določamo tudi plačo 45 duka- tov na mesec in tiste dohodke, ki jih je imel do sedaj kamerleng ali grajski oskrbnik. Plačo in ostale dohodke pa dobita iz fonda sodnih glob.«" Ko je senat razpravljal o plačah sodnih svetnikov, se zdi, da je imel neke pomisleke. Bal se je, da fond sodnih glob ne bo zadosto- val za obe mesečni plači. Po eni strani ga sicer pomirja dejstvo, da bo odslej število glob mnogo večje, ker se bo reševalo v Kopru veli- ko več prepirov in pravd, kot jih je mogel reševati sam potestat kot prizivni sodnik prej omenjenih občin. Toda na to se senat ne ozira preveč: da bo obsegel zadostno vsoto, ob- davči vse tiste advokate, ki bodo pravde dobili, za 4 solde na vsak dukat njihovih dohodkov. Tudi to se senatu še ni zdelo do- volj in je zato določil, da mora sodna pisarna iz svojih dohodkov odplačevati 15 dukatov mesečno v fond plač obeh sodnikov. Končno določi tudi, če vse to ne bi zadostovalo, naj ostanek krije občina iz svojih dohodkov." S tem odlokom je beneški senat ukinil funk- cijo prizivnega sodnika in ustanovil apela- cijsko sodišče pod predsedstvom koprskega oblastnika. To sodišče sestavljata poleg nje- ga še dva beneška plemiča, od katerih izhaja eden iz vrst velikega sveta republike, drugi pa iz vrst plačanih uradnikov, ki v Istri ali bolje v Kopru opravljajo eno najvažnejših funkcij kamerlenga ali grajskega oskrbnika, s čimer rajši razumemo odgovornega kapita- na na Levjem gradu ali na Muselli. Da si, morata službo kamerlenga izmenoma deliti na štiri mesece ali njima primernejši čas, je popolnoma razumljivo, kajti v drugačnem primeru bi dohodki enega presegli dohodke drugega, kar pa senat ni hotel dovoliti. Kakšne dohodke je imel koprski potestat kot predsednik apelacijskega sodišča, pa nam dokumenti, ki jih objavlja Paruta, ne povedo. Štirinajst dni nato, t. j. 19. avgusta 1584, je senat na svoji seji zakon o ustanovi- tvi apelacijskega sodišča v Kopru dopolnil za primer, če bi se kateri od sodnikov za- pletel v kakršnokoli sorodstveno zvezo z enim ali drugim občinskim sodnikom ali po- testatom. Ker v takem primeru sodnik ni smel prisostvovati sodbi, bi bilo logično pri- čakovati, da bo senat uredbo dopolnil na ta Kamnita skrinjica za OTadbe v podvozu sodne palače Kopru iz 17. m 18. stoleitja 77 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO način, da bo imenoval namestnika, s katerim bi zamenjal na omenjeni način izpadlega sodnika. Tega pa senat ni storil. Pač pa do- loča omenjeni dokument vsem potestatom in sodnikom istrskih mest in komun, da naj smatrajo sodbo, ki jo bosta izrekla dva pre- ostala sodnika, za popolnoma veljavno in pravomočno prav tako, kot če bi jo izrekli vsi trije. Kolikor bi pa ta dva prišla v spor, naj prepustita razsodbo svetu dvanajstorice beneške republike.'* Naslednji važen korak je napravil dož Antonio Prioli v dukalu z dne 1. decembra 1618, ko je na neko poročilo koprskega pote- stata o slabem ravnanju s podložniki v ro- vinjski in izolanski občini, pri čemer nosita največ krivde oba oblastnika, izdal naslednji ukaz koprskemu potestatu: »S senatom vam naročamo, da polno uporabljate oblast, ki vam je dana, da napravit:e vse,da bi pomagali tistim podložnikom, da bi jih zadovoljili in potolažili v vseh možnih stvareh. V vsakem primeru večjih terjatev, ki bi jih zahtevali oblastniki posameznih občin, morate začeti proti njim proces in ga kasneje prepustiti nam ali pisati načelnikom sveta desetorice, ki bodo proti njim postopali, kot se jim bo zdelo najbolj primerno. Za sedaj ste naredili prav, da ste začeli proces proti rovinjskemu oblastniku itd.«" S tem dukalom je dobil koprski potestat kot vrhovni istrski sodnik sodno oblast tudi nad osebami ostalih občin- skih oblastnikov v pokrajini, čeprav so bene- ški plemiči kot on sam. Dasi so mu po rodu enaki, se mu morajo brezpogojno podrediti. Da je bilo to zelo težko vsaj za nekatera mesta kot n. pr. Piran in Pulo, nam bo kmalu razumljivo. Kako so stvari potekale po obeh zakonih iz leta 1584 in po dukalu iz leta 1618, najbolje pove poročilo koprskega potestata Marca Valiera z dne 12. februarja 1625, v katerem najprej poda kratke notice o dogod- kih pred zakonom, detajlnejše pa poročila o dogodkih po zakonu. Iz poročila je raz- vidno, da so se sklepom apelacijskega sodišča upirale leta 1589 občine Motovun, Grožnjan in Rašpor. Leta 1594 se je zopet upiral kapi- tan v Rašporu, ki ni hotel poslati pritožb v Koper. Hujši je bil upor občine Piran leta 1607, kamor je moral koprski potestat poslati svojega glasnika (trobentača), da bi javno zagrozil s kaznijo, ki bi sledila takemu upi- ranju. Leta 1617 se upre župan v Labinu in sicer zaradi tega, ker mu je apelacijsko sodi- šče črtalo razsodbo o izgonu nekega meščana z imenom Zvan Poldrugi. 1618 se upreta ob- čini Rovinj na jugu in Izola na severu. Isto- časno zaznamuje poročilo nov upor občine Piran. Stvar je šla tako daleč, da je morala beneška vlada poslati grozilna pisma vsem občinskim oblastnikom. Vendar se Piran upira tudi naslednje leto. Leta 1624 se pa odločno upre oblastnik v Vodnjanu zato, ker mu je apelacijsko sodišče črtalo vrsto ob- sodb. Črtanja ni priznal in je šel tako daleč, da je izzval jezo senata proti sebi in je bil sam obsojen na izgon iz občine Vodnjan. Med vsemi temi upiranji je najvažnejše tisto, ki so ga začela povezano mesta Motovun, Piran in Milje s kapitanom v Rašporu na čelu. Kdaj se je to zgodilo, v poročilu ni povedano, vsekakor pa pred letom 1589, ker je ta akcija imenovana na prvem mestu. Združene občine pišejo senatu dolgo pismo, »katero — kot pravi poročilo — se mora še hraniti nekje v javnih arhivih«. To pravi, da Benetke niso ustanovile neke javne magi- strature, ki bi zamenjala prizivnega sodnika za Buje, Oprtalj in Grožnjan, temveč neke vrste monarhijo, ki živi in deluje pod avtori- teto beneškega senata. Prav zaradi tega, ker je senat na to skupno pismo štirih istrskih mest odgovoril negativno, se pojavljajo vsi kasnejši upori. Paruta ni sledil vsem doku- mentom, ki o tem govorijo, predvsem je iz- pustil skoraj vse dukale, ki so jih razni doži pisali upornim mestom in oblastnikom. Ven- dar nam je kljub izpustitvi podal nekaj do- kumentov, ki govore celo o tem, da je poročilo iz leta 1625 površno, ker nam ne pove vsega. Tako nam n. pr. podaja dukal, ki govori, da se je kapitan v Rašporu uprl tudi leta 1607, a piranski oblastnik in občina v letu 1607,2« 1623.2' To pa ni preprečilo senatu njegovega dela. Vsa ta upiranja ga niso namreč niti naj- manj plašila in zato je šel še dalje. Koprske- mu apelacijskemu sodišču ni priključil samo Istre, temveč tudi beneški Kvarner, kar po- trjuje dukal, ki ga je pisal dož Pasquale Ci- cogna 15. avgusta 1589. Kljub doževemu zatrdilu, da se to godi zaradi zmanjšanja stroškov, da ne bi bili tamkajšnji podložniki s svojimi pritožbami prisiljeni iti v Benetke, temu ne moremo verjeti, ker morska pot od Cresa do Kopra ni nič manjša kot od Cresa do Benetk.22 Po poročilu iz leta 1625 gre ves ta razvoj še bolj dosledno pot. Zdi se, da je dobil kopr- ski oblastnik stvarno možnost denarno kaz- novati vse neposlušne potestate, kajti odslej nam nudi Parutova knjiga predvsem doku- mente o tem, kako, kdaj in kakšno globoko so morali plačati mestni oblastniki, ki niso pri- znavali sklepov in razsodb apelacijskega sodišča v Kopru. Tako je bil kaznovan izo- lanski oblastnik Cattarin Ferro z denarno globo 500 dukatov.23 Dokument, ki ga je iz- dal koprski potestat Lorenzo Avanzago, je datiran v Kopru 26. marca 1630. 78 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Na isto kazen je bil obsojen Luigi Lom- bardo, grof in kapitan na otoku Cresu, ker se je zoperstavil črtanju obsodbe na izgon nekaterih oreških in osorskih plemičev. Ob- sodbo je črtal koprski oblastnik Pietro Cap- pello. Podpisala sta jo tudi svetnika Giaconio Balbi in Pietro Baseggio. Dokument je dati- ran v Kopru 13. julija 1633.2* Istočasno je bil podpisan tudi plačilni nalog, ki grozi s še strožjimi kaznimi.^^ Podobna kazen je zadela tudi bujskega potestata Gabrijela Lipomana 18. septembra 1632, ker ni hotel preklicati sodbe o izgonu Turizana Tomilcasa, kot je zahtevalo apelacijsko sodišče. Dokument sta podpisala v Kopru Pietro Cappello, potestat, in Francesco Barbaro, sodni svetnik.^' Odslej skoraj ni več slišati o kakem več- jem uporu občine ali oblastnika. Le občina Motovun se upira leta 1634, da bi poslala nekaj pritožb v Koper, pa se je takoj uklo- nila z dukalom, ki ga je izdal 21. marca dož Francesco Ericcio. Med ostalimi se je pritožil neki Mihael Hrvatin.^' Isti Francesco Ericcio je leta 1637 uklonil puljskega grofa.^* Pre- ostala je še jurisdikcija kapitana iz RašpoT- ja, ki je bil svoj čas nadrejeni organ neka- terim mestnim oblastnikom in so ga Benetke večkrat pozvale za razsodnika v mejnih in obmejnih vprašanjih ter sporih med posa- meznimi mesti. To je bila čast, katere se je težko odrekel. A končno ga je dož Francesco Ericcio uklonil z dukalom 21. julija 1640.^' Zadnje mesto beneške Istre, ki ni priznalo apelacijskega sodišča v Kopru, je bil Labin, ki se upira še leta 1647. Z ostrim dukalom ga je uklonil dož Francesco MoHno 1. marca 1647. To je tudi zadnji znan spis o tej za- devi, ki se sklicuje na zakon iz leta 1584.'° Ko so bila istrska mesta uklonjena, je bilo treba končno misliti na to, da bo sodišče v redu opravljalo svoje delo po vsej provinci. Zato uvede dož Francesco Ericcio z dukalom 25. maja 1641 obvezno vizito koprskega ob- lastnika po vsej Istri, da bi s tem še zmanj- šal stroške svojim podložnikom za vožnjo v Koper in da bi poslušal njihove pritožbe na mestu samem.'^ To se je kaj kmalu izkazalo kot nepraktično, ker so te vizite ali pojezde prakticirali vsak po svoje tako oblastnik kot oba njegov sodna svetnika. Zato je dož Fran- cesco Molino leta 1645 prepovedal posebne pojezde sodnim svetnikom in odredil, da smejo obiskati provinco samo takrat, ko pri- mer to izrecno zahteva.*^ To se je verjetno zgodilo na pritožbo ene izmed občin, ki so zaradi takih pojezd bile preveč obremenjene. Po dukalu iz leta 1645 in to po uklonitvi občine Labin ni več uporov lokalnih oblast- nikov. Beneški senat je še leta 1668 z zako- nom uredil vprašanje manjših pravd, kar pa ne spada v okvir pričujoče razprave. Kopr- sko apelacijsko sodišče se je afirmiralo in nemoteno delovalo. Potrebno bi še bilo anali- zirati reforme, ki jih je v istrsko sodstvo uvedel potestat Lorenzo Paruta 1. 1756 in 1757. Mislim pa, da so toliko pomembne, da zahtevajo poseben študij, kar bo ob priliki tudi storjeno. Tako so Benetke po dolgotrajni in vztrajni borbi in neprestanem prizadeva- nju dosegle svoj namen. Skupaj z apelacij- skim sodiščem pa so gradile v koprskem oblastnem uradu še več: Koper polagoma prevzema kontrolo nad vsem političnim in gospodarskim življenjem Istre. Bližina avstrijske meje naravnost terja od, beneške vlade, da daje Kopru kljub počas- nemu gospodarskemu propadu in prav za- radi tega nek političen sijaj. Prav zaradi tega ne verjamemo vsem zatrdilom senata in doža o njihovih dobrih namenih, »da bi zmanjšali stroške svojim zvestim podložni- kom«, kakor jih imenujejo. Še več, vsiljuje se nam trditev, da se vse to gradi tako vztraj- no in potrpežljivo prav zaradi tega, ker stoji Koper na tako kritični točki v bližini avstrij- ske meje. Iz upora leta 1348 in iz genovsko- beneške vojne 1380. leta so Benetke odnesle dober nauk. Zaradi tega so hotele Koper zoperstaviti Trstu, za katerega so že tedaj vedele, da jim bo postal nevaren konkurent. Vendar ostane dejstvo, da so v Kopru ustva- rile apelacijsko sodišče in da je to sodišče odigralo, kljub morda negativnim namenom, svojo pozitivno vlogo, kar se bo izkazalo naj- bolj v drugi polovici XVIII. stoletja po re- formah Lorenza Parute.* VIRI IN LITERATURA 1. Kronika III. 1957. Staituti Kopra, Piraina in Izole ter istrski zaikoni o šolarjih, isolarnah in tihotajpcih; — 2. E. Smolo: Koprsko obaidje, Levja grad in Mudina vrata. Kro- nijka I. 1957; — 2. a Istrski zgodovinski zbornik. Leto I. 1955, koprski upor leta 1348; — 5. Leggii statutarie per il buon governo dell'l9tria, delle Communita, Fontioi, Monti di pieta ed altri luochi pii, ed Otfizii della medesima . . . Racolte e stampate sotlo dl regimente de . . . Lorenzo Paruta podosta e Capitanio di Caipodistnia. Knjiga I. Au- torita del podesta c Capiitanio di Capodiis^ria str. 15—16; — 4. Istotam str. 17; — 5. Istotam sitr. 18; — 6. Istotam str. 19; — ?. Istotam str. 20; — S. Islotam str. 31; — 9. Istotam «ilr. 31; — 10. Istotam str. 22—25; — 11. Isto- tam str. 35-24; — 12. Istotam str. 29; — 13. Istortam str. 25; — 14. Istotam str. 30; — 15. I«totem str. 33-34; — 16. Istotam: Knjiga II. Instiluzione del magistrate di Capodistria FacoUa, Regolazione deillo stesso, e oasi seguiti in manutenzione delil'Autorita ded medesimo str. 12—13; — 17. Istotam, knjiga II. str. 14; — 18. Istotam, knjiga 11. str. 13; — 19. Istotam, knjiga II. str. 19; — 20. Isrtotara, knjiga II. str. 18; — 21. Istotam, knjiga II. str. 21—22; — 22. Istotam, knjiea str. 16; — 25. Istotam, knjiga II. str. 50—31; — 24. Istotam, knjiga II. str. 55; — 25. Istotaim, knjiga II. str. 54; — 26. Istotam, knjiga II. str. 55—56; — 27. Istotam, knjiga II. str. 57—58; — 28. Istotam, knijiga II. str. 63; — 29. Istotam, knjiiga II. str. 65; — 50. Isto- tam, knjiga II. str. 69; — 51. Istotam, knjiga II. str. 66; — 32. Istotam, knjiga II. str. 67. (*) Iskreno se zahvaljujem tovanišacd I. Tr. za njeno velikodušno pomoč pri nastanku te razprave. 79