Uredništvo iiiuijiavništvo: Kolodvorsko ulico itov. 16. % urednikom so moro govoriti vaak dan od 11. do 12. ure. Rokopisi so no vračajo. Inserati: šustntopna potit-vrsta 4 kr., pri vočkratnom pojavljanji dajo so popust. Velja večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izliaja, vsak; dan razen nedelj in praznikov ob Si. mri zvečer. za Ljubljano v upravnistvu: za celo leto 6 gld., z a pol lota 3 gld., /.a četrt lota 1 gld. 60 kr., na rnoseo 60 kr., pošiljatov na dom volja mesečno 9 kr. več. Fo pošti velja za eeloleto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mosec 86 kr. Štev. 193. V Ljubljani v soboto, 18. oktobra 1884. Tečaj I. Krulia! Dunaj, 16. oktobra. Politika zavzema dandanes skoro vse zanimanje čitajočega občinstva; le tu in tam predero iz večnih bojev in prepirov po raznih zbornicah tudi druga — recimo bolj človeška — vprašanja na površje, vprašanja, ki pridobivajo od dnč do dne večjo važnost in širši pomen. Tosebno iz velikomestnih metropol se v rednih posledkih oglašajo klici, ki vedno bolj vzbujajo pozornost nase, in ki so na vsak način velike važnosti za razvitek in prospeh moderne družbe. Zastopi velikih mest morajo se leto za lotom pečati z jednacimi vprašanji in gledati na zboljšanje razmer, ki so v istini jako neugodne, da ne rečemo neznosne postale. V mislih imamo ap r o vi z i j on i r a n j e onih; ogromnih človeških bivališč, kakeršna so zrastla v središči velikih držav. V glavnih teh mestih živi na stotisoče, da, na milijone ljudij, ki hočejo vsak dan jesti, vsak dan potolažiti klice svojega želodca. Za to je skrb za obstanek, skrb za dober in primeren živež jedna prvih nalog velikomestnih zastopov. A čeravno se toliko govori in sklepa v dotičnih zbornicah, akoravno se kaže najbolja volja in najblažji namen, vender čestokrat opazujemo, da je ljudstvo v velikih mestih na ljubo in neljubo izročeno nekaterim velikim špekulantom, ki gospodarijo na semnju in diktirajo ceue za najpotrebnejši živež. Poglejmo na naš Dunaj! Tu imajo uže dolgo velike preglavice z govejim mesom; čeravno se pripelje sedaj več živine na prodaj nego prejšnja leta, čeravno meso na debelo vedno ceneje postaja, mora vender mali konsument plačati ogromno veliko za blago na drobnem. Jednako je tudi s kruhom. Pšenica je po ceni, kakor uže dolgo ne, a ven- Listek. Stepni kralj Lir. Ruski spisal Ivan Turgenev, poslovenil * * * (Dalje.) Ana! zakriči, in pri tem vzdigne se njegov ogromni trebuh ter se zopet poleže, kakor val na morji; — kaj pa je s tabo? Podvizaj! Ali nisi slišala? — Vse je gotovo, oče, prosim, le pridite, zasliši se glas hčerin. Sam pri sebi se začudim naglosti, s katero so se spolnovala vsa povelja Martina Petroviča in odpravim se za njim v sobo za goste, kjer je na mizi, pokriti z rudečim, od belih črt pretkanim prtom, uže pripravljen stal zajutrek: siratka, smetana, bel kruh in in celo stolčeu cuker s korico. Ko sem se jaz ukvarjal s siratko, zamrmra Martin Petrovič: uLe jej, bratec, le jej, golobček, ne zaničuj naše kmetske hrane11, sede v kot in zopet nenadoma zadrema. Pred mano stala je nepomično in z povešenimi očmi Ana Martinovim, skozi okno pa sem mogel videti, kako Je njen mož po dvori sprevajal mojega der je kruh tako drag, kot za časa velike draginje in sile! Ti očitni nedostatki so imeli v novejšem času posledice, da je država posegla vmes med to neznosno stanje. Meso in kruh sta najvažnejša živila za stotisočere prebivalce, ni jih moč nadomestiti z nobenim drugim na-tornim produktom — in zato sme država pač terjati, da skrbi mestna gosp6ska za te vele-važne pogoje materijalnega obstanka. Ko se je šlo za mesne cene na Dunaji, očitalo se je mestnemu zastopu, da ni stvoril dovelj energičnih korakov za odpravo velike draginje; sedaj trka uže drugo vprašanje na vrata, če tudi prvo še ni rešeno, kruhovo vprašanje namreč. Kruh je postal tako drag, da je očividno treba pomoči in rešitve iz te zadrege. Ako cena pšenici in moki poskoči, pozna se to takoj na kruhu. Posamezne pekarije so v malo dneh mnogo manjše in ponižnejše; če pa cena pada, če je pšenica boljši kup —- kaj v tem slučaji naši peki tudi koj povekšajo svoj kruh, kaj peko takoj večje kose? — Bog ne daj! Žemlja jako nerada raste in navadno ostane pri oni velikosti, ki uže spomina na mikroskopične objekte. Tu nimamo samo v mislih tako zvanih finih izdelkov, temveč v poštev jemljemo v prvi vrsti navadni kruh, katerega kupuje velika masa ljudstva, katerega zavživa delavec s svojo družino. Zmanjšanje ali povekšanje cene kruha je torej velike važnosti za priprost narod v mestih. Njega zadene draginja najhuje, pri njem najprej primanjkuje hleba v miznici! Kako ogromen je konsuin kruha na Dunaji, povedo nam statistične date. Nad 18 milijonov kilogramov pojedlo se ga je lansko leto, in pri teh številkah lahko razumemo, kakega pomena je cena kruha. Ko bi letos metrični cent pšenice ali moke imel isto ceno kakor vlani, opravičene bi bile lanske cene za kruh; a znano je, kako je pšenica konja ter mu s svojimi rokami drgal verigo pod vratom. VII. Moja mati ni mogla videti starejše Har-lovlje hčere, imenovala jo je „ošabnico“. Ana Martinovim se ji ni skoro nikoli prihajala poklanjat in v njeni pričujočnosti je bila sicer uljudna ali hladna, dasi se je po njeni milosti odgojevala v penziji ter dobila moža, in dasi je v dan svatbe prijela od nje tisoč rubljev v asignacijah ter vrhu tega rumen turški šal, ki pa je bil sicer res nekoliko obnošen. Bila je to ženska srednje postave, nekoliko suha, jako živa in nagla v svojem kretanji, z gostimi rusimi lasmi, z lepim porjavelim obrazom, na katerem so se bliščale nekoliko nenavadno ali prijetno bledo-modre, ozke oči; nos je imela raven in tenak, tudi ustnice so bile tenke in brada ostra. Kdorkoli bi pogledal na njo, rekel bi: nNo, kako si razumna — in hudobna!" In pri vsem tem je bilo v njej nekaj, kar je človeka vleklo nase; cel6 temne pege, potresene po njenem obrazu kakor ajda, so ji pristojale in povišavale še bolj čustvo, katero je vzbujala. Potisnila je roke pod prsno ruto in gledala je skrivaj na-me — od zgoraj doli — (jaz sem sedel, ona pa je stala); hudoben smehljaj brodil je po njenih ustni- padla in z njo tudi moka — pri kruhu pa ni nobenega razločka! Zato je klicanje po cenej em kruhu pač umestno, zato lahko razumemo veliko gibanje, ki se je poprijelo dunajskega prebivalstva v očigled temu vprašanju. Na magistratu vrše se te dni posvetovanja vseh dotičnih faktorjev, kako bi se tej nedostatnosti pomoglo, in veliko število raznih načrtov priporoča se v odpravo draginje kruha. Nekaj se bode pač moralo stvoriti, da se za-brani izžemanje občinstva in preskrbi ljudstvu ceneji kruh, kakor ga uživa sedaj. Pomenljivo je, da se tudi v druzih glavnih mestih vršč jednake agitacije zoper predragi kruh. Posebno z Francoskega poročajo listi o prizadevanji mestnih in delavskih krogov, kako bi se zamogle uvesti milejše cene. Tudi tam je kruh ostal pri starem, če tudi je žito za nekaj frankov padlo. Te dni se javlja iz Lyona, onega mesta, kjer je sila uže jako visoko prikipela, da je ljudstvo zelo burno zahtevalo revizijo kruhove cene. Ogromno obiskani tabori sklicujejo se v ta namen in agituje se z vsemi sredstvi, da se znižajo previsoke cene kruha, ki niso v razmerji s surovim blagom. Čujejo se glasovi, da naj se vpelje zopet taksa za kruh, da, celo gradenje velike občinske pekarije se priporoča, ki bi delala kruh za lastno ceno, brez dobička. Čeravno se take terjatve ne dajo lahko izvesti, moramo jih vender smatrati kot znamenje časa, v katerem se beda in stiska vedno bolj oglašata pri nepremožnih masah ; kruh je prvo, najnavadnejše živilo in zato razumemo glasove po boljšem kupu; zato se oblasti v onih velikih stolnicah tudi skrbno pečajo s tem vprašanjem in iz srca želimo, da se jim posreči najti ceneji pot — do kruha! cah, po licih, v senci dolgih njenih obrvi. „Oj, ti razvajeni gospodček!“ to se mi je zdelo, da pravi ta smeh. Vsakikrat, ko je zasopla, razširjale so se ji zlahkoma nosnice — in tudi to je bilo nekoliko nenavadno; no navzlic temu se mi je pozdevalo, da bi od radosti do stropa poskočil, ako bi me ljubila Ana Martinovna, ali bi me vsaj poljubiti hotela s svojimi tenkimi, strogimi ustnami. Znal sem, da je bila jako stroga in prevzetna, pa da so se je kmečke žene in hčere bale kakor ognja — ali kaj to! Ana Martinovna je skrivaj vzburjala mojo domišljijo ... Sicer pak sem bil tedaj še le petnajst let star — in v teh letih !... Martin Petrovič se zopet zgane. — Ana! zakriči on; ti bi lahko kaj na fortepijanu pobrenčala ... Mlada gospOda to ljubi." Jaz se ozrem, v sobi stala je res neka bridka stvar, ki je bila klavirju podobna. — Slišim, očka moj, odgovori Ana Martinovna. Ali kaj naj bi mu igrala? Kar znam, ne bo ga zanimalo. — Čemu pa si bila v „pinzijonu“ ? — Vse sem zopet pozabila... sicer pak so tudi strune popokale. (Dalje prihodnjič.) Govor posl. Šukljeja o načrtu zakona, s katerim se prenarejajo nekatera določila deželnih zakonov z dne 19. decembra 1874 (št. 37) in 26. oktobra 1875 (št. 27). Poročevalec finančnega odseka, slavni deželni zbor, ima danes hvaležno nalogo, zastopati v tej visoki zbornici načrt zakona, katerega finančni odsek nasvetuje po dolgem in natančnem premišljevanji. Ugovarjal je častiti gosp. predgovornik, posl. Grasselli, župan ljubljauskega mesta. Sledil sem njegovemu govoru z ono natančno paznostjo, katera je dolžnost vestnega poročevalca, ali izreči moram vender, da se nekemu utisu nisem mogel ubraniti; glasno se je sicer danes v tej sobani razlegal glas župana in zastopnika ljubljanskega mesta, ali meni vsaj se dozdeva, da se je nekako premalo slišal deželni poslanec, kateremu je naloga, v prvi vrsti ozirati se na korist cele dežele. Predno se spuščam v meritorno utemeljevanje nasvetov finančnega odseka, mi bode treba na njih pravo vrednost reducirati one razloge, s katerimi je ljubljanskega mesta zastopnik, čegar stališče jaz sicer v tej zadevi po polnem razumem, hotel spodkopavati nasvete finančnega odseka. On se je najprej skliceval na šolsko postavo z dne 19. decembra 1. 1874. Kar se te postave tiče, mi je njena genezis po polnem jasna. Deželni zbor je bil namreč 1. 1874 prisiljen, predrugačiti svoj zakon z dnč 29. aprila 1. 1873, št. 37. Pač je poudarjal gosp. posl. Grasselli, da je bilo načelo, izraženo v postavi z dnd 29. aprila 1. 1873, po polnem pravilno; jaz s svojega stališča temu niti ugovarjati ne morem. Ali kaj to koristi, da je bilo to načelo pravilno, če smo vender povsod videli, ne samo pri nas, ampak tudi v drugih deželah, daje absolutno neizpeljivo, in vsled tega je bilo deželnemu zboru, kateri je leto poprej šolskim občinam navalil dvojno breme, skrbeti za ves šolski trošek, plačevati stanarine, stavbene potrebščine in plačevati aktivi-tetne prejembe učiteljskemu osobju. Zaradi tega je bil 1. 1874. deželni zbor prisiljen, nov zakon napraviti, ravno onega, katerega mislimo predrugačiti danes. Da se pri tem zakonu ni oziral na ljubljansko mesto, je tudi razumljivo; v ljubljanskem mestu se niso čule take pritožbe, kakor od drugod, tedaj se je ljubljansko mesto pustilo v svojem starem razmerji in le glede druge dežele se je sklenila sprememba postave. Gospoda moja, danes je pač vsakdo izmed nas jasen si v tem oziru, da postopanje tedanjega deželnega zbora vender ni bilo do-velj previdno; premalo je poznal zanemarjenost kranjskega šolstva, premalo poznal izredne potrebščine njegove in on se je zibal vedno še v iluziji, da bode mogoče ti3to ravnotežje, katero je 1.1874. dejanjsko še obstajalo med troški ljubljanskega šolstva in med troški in potrebščinami normalno-šolskega zaklada, da bode mogoče pravim, ravno to ravnotežje ohraniti tudi še za bodočnost. To je bila tedaj takrat prva napaka. Potem pa, gospOda moja, se takrat nikdo v tej deželni sobani ni domislil, da bode leta 1880. nov in jako važen davčni objekt pri-rastel deželi naši, namreč južna železnica. Leta 1874. je bila južna železnica še davka prosta. Če bi se bil tedaj kdo tu, v tej zbornici, uže domislil, da tekom 6 do 7 let ta predpravica neha, gospoda moja, uverjen sem, da bi se izjema ljubljanskega mesta takrat nikdar ne bila statuirala in da bi se v tej zbornici po tej postavi ne bi bila sezidala ona stranka ali zakotna vrata, skozi katera sedaj leto za letom uidejo oni tisočaki, katere je južna železnica naši deželi po vsej pravici plačevati dolžna. (Dalje prihodnjič.) Rezervni zaklad kranjske hranilnice. V predvčerajšnji seji deželnega zbora se je vršila in včeraj nadaljevala debata o načrtu zakona zastran sodelovanja deželnega zastopa pri porabljevanji rezervnega zaklada kranjske hranilnice v Ljubljani. V naslednjem podajemo poročilo upravnega odseka z načrtom zakona vred v vsem obsegu: Upravni odsek je načrt od zakona zastran rezervnega zaklada kranjske hranilnice v Ljubljani, ki gaje nasvetoval g. posl. S vet ec, vzel v pretres ter mu je pritrdil z premembami, ki so vidne iz naslednjega načrta. Upravni odsek se je namreč postavil na to stališče, da so preostanki omenjenega rezervnega zaklada po hranilničnem regulativu, kakor tudi po hrunilničnih pravilih odločeni za dobrodelne, občno koristne krajne in deželne namene, z jedno besedo, da so ti preostanki namenjeni kranjski deželi. On je bil torej te misli, da so ti preostanki tako premoženje, da ima deželni zbor po § 20. deželnega reda ne samo pravico, ampak tudi dolžnost, skrbeti, da se za kranjsko deželo, oziroma za zgorej omenjene namene ohrani. Ta skrb deželnega zastopa, ko bi tudi ne bila utrjena v deželni ustavi, ona bi se razumevala in bi bila opravičena tudi sama po sebi. Zakaj, kdo je bolj poklican razsoje-vati, kaj je za deželo obče koristno, kakor ravno deželni zastop, in kaj je naravnejše in ustavnemu življenju primernejše, kadar je vprašanje za občne deželne koristi, kakor to, da se najprej povpraša tisti, ki deželo po postavi in po volji njenih prebivalcev zastopa. Da je postavodajalec uže takrat, ko je razglasil hranilnični regulativ, na to razmero mislil, priča jasno konečni odstavek § 12., v katerem se izrecno ustanovlja, da naj se dobrodelni in obče koristni nameni določajo vselej v dogovoru z krajnimi oblastvi. Ni dvojbe, ko bi bil regulativ izdan ta čas, kar imamo deželno ustavo, da bi bil postavodajalec mestu izraza „krajno oblastvo“, rabil sedanjim razmeram primerno s „deželni zastop ali deželni odbor". Upravni odsek je torej, kakor v soglasji z omenjenim odstavkom § 12. hranilničnega regulativa, nasvetovani načrt tako premenil, da se deželnemu zastopu daje pravica, nadzorovati hranilnični rezervni zaklad samo, kolikor je ta odločen za deželne namene in da je njegov vpliv tudi samo omejen na sodelovanje, kadar se ti nameni določajo. Tako deželni zastop nikakor ne moti nadzorstva, ki gre po regulativu državni vladi, ampak izvršuje samo tisto pravico, katera je po regulativu uže tako krajnim oblastvom pri-poznana. Kar se je od nasprotne strani ugovarjalo, da ta postavni načrt sega v državno zakonodajstvo in zlasti v državno društveno postavo, temu upravni odsek po svoji večini nikakor ni mogel pritrditi, ker se z njim društvena državna postava v ničemur in nikjer ne preminja, hranilnični regulativ pa ne spada med tiste predmete, kateri so v osnovnem zakonu o državnem zastopu izrekoma državnemu zakonodajstvu pridržani. Pa tudi v hranilničnega društva razmerah se s tem nič ne predrugači. Ono tudi do zdaj ni moglo iz rezervnega zaklada nič izdati brez privoljenja državne vlade. Po omenjeni določbi konečnega odstavka § 12. od regulativa pa je tudi ukazano, da se imajo dotični dobrodelni ali obče koristni nameni vselej v dogovoru s krajnim oblastvom določati. Ako se to do zdaj ni godilo, krivo je temu gotovo le to, da regulativ nima v tem oziru primernega izraza za današnje ustavne razmere. Torej je tudi neobhodno potrebno, da se ta zadeva v zmislu regulativa današnjim okoliščinam primerno uredi, kar je namen zakonu, ki ga upravni odsek predlaga. Iz tega je vidno, da se tudi za društvo ne naredi nič novega, kar bi ne bilo že zdaj v regulativu izrečeno. Ako so torej nekateri društveniki zamerili, da se je prinesel tega zakona načrt v zbornico, kar je soditi po tem, da je bil društveni predsednik odpoklican iz komiteja za dolenjsko železnico, prihaja to pač le iz nekega krivega razumenja, kakor da bi se hotela neka nova, društvu nadležna ter njegovo delovauje ovirajoča kontrola vpeljati, ko se vender samo to zopet oživi, kar je po regulativu samem vedno imelo biti, namreč sodelovanje tistega, ki je pravi zastopnik deželnih koristij. Po tej razložbi svetuje upravni odsek: Slavni deželni zbor naj sklene: 1.) Sledeči načrt zakona zastran sodelovanja deželnega zastopa pri porabljevanji rezervnega zaklada kranjske hranilnice v Ljubljani odobruje se. 2.) Deželnemu odboru se naroča, da pridobi temu načrtu Najvišje potrjenje. Zakon z dnč...................................., veljaven za vojvodino kranjsko zastran sodelovanja deželnega zastopa pri uporabi rezervnega zaklada kranjske hranilnice v Ljubljani. Po nasvetu deželnega zbora Moje vojvodine kranjske ukazujem tako: § 1. Deželni zbor ima pravico, da nadzira rezervni zaklad kranjske hranilnice v Ljubljani, kolikor ta ni potreben za upravne in pokojninske troške in hranilničnim vlogam za varnost, zastran njegove uporabe za dobrodelne, obče koristne krajne in deželne namene, v hranilničuem pravilniku z dne 26. septembra 1844 leta (§ 12), oziroma v hranilničnega društva pravilih z dnč 17. novembra 1866. 1. (§ 20, črka d in § 25) izrečene in da pri določevanji teh namenov v zmislu tega zakona sodeluje. § 2. Deželni zbor izvršuje to svojo pravico po deželnem odboru, kateri sme k generalnim skupščinam hranilničuega društva pošiljati posebnega poslanca, kateri naj pazi na to, da se po sklepih, v njih storjenih, ne oškoduje namemba hranilničnega rezervnega zaklada. Deželni odbor ima pravico proti takim sklepom pri politični deželni vladi in eventualno proti njenim, o njih storjenim določbam (razsodbam) pri ministerstvu za notranje stvari ugovarjati. § 3. O izdatkih iz rezervnega zaklada, ki niso upravni ali pokojninski, kakor tudi, ko bi hranilnica nehala, o končni njegovi porabi, treba je, da se pred zasliši deželni odbor. § 4. Nadzorstvo, ki ga ima po hranilničnem pravilniku državna vlada, ostane nespremenjeno. § 5. Mojemu ministru za notranje stvari naroča se završitev tega zakona._________________ Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Zborovanje deželnih zborov bliža se koncu. Dnž 27. t. m. sestanejo se delegacije in ker so mnogi članovi delegacij ob jednem deželni poslanci, zaključiti se bodo morali deželni zbori vsaj do 24. oktobra. Deželni zbor kranjski zaključil je danes svoje zborovanje. Tudi koroški deželni zbor se bode menda danes odgodil, a češki rešil bode samo še proračun za prihodnje leto ter potem tudi v teku prihodnjega tedna zaključil sesijo. V češkem deželnem zboru utemeljeval je včeraj poslanec Kvičala svoj predlog, znan po imenu lex Kvičala. Njegov predlog da se po krivem imenuje lex Kvičala, ker je to ne samo njegov nego predlog celega češkega kluba. Govornik zagovarja predlog s peda-gogičnega stališča rekoč, da otrok ne moro uspevati v šoli, katere učnega jezika ne razumi; samo materinski jezik daje otroku ono jasnost, katera omogočuje, da otrok more slediti pouku. Govornik razlagal je potem obširno tendenco svojega predloga ter rekel, da potomci naši ne bodo pojmili, kako je mogel tako koristen in praktičen zakon najti tako odločen odpor. Predlog izročil se je potem šolskemu odseku v pretresanje. Hrvatski sabor obdržaval je včeraj sejo, v kateri so se razdelili adresni načrti Star-čevičeve in neodvisne narodne stranke. Načrt adrese vladne stranke priobčili smo včeraj ; onega Starčevičeve stranke ne moremo priobčiti uže z obzirom na tiskovni zakon. Le toliko bodi povedano, da veje v nji revoluci-jonaren duh in da prevladajo tendence, katere bodo prej ali slej izkopale grob Starče-vičevi stranki. — Ravnokar začel je izhajati v Zagrebu nov list z imenom „Srbobranu. Kakor uže ime kaže, zastopal bode list srbske interese ter se ima nekako smatrati oficijal-nim listom srbske stranke na Hrvatskem. V ogerskem državnem zboru govoril je Tisza tudi o vnanji politiki ter izjavil, da se Večina ogerskega parlamenta po polnem strinja z načeli politike, katera se je v Skjernjevicah na novo utvrdila. Tuje dežele. Iz Belega Grada se poroča, da se bode srbsko ministerstvo precej, ko se kralj Milan Povrne, popolnilo. Volitve v iztočni Rumeliji izpale so po polnem v vladnem zmislu. Radikalci, kateri so ■— kakor znano — imeli v prejšnji skupščini večino, niso dobili niti jednega mandata. V francoski komori prijavila sta poslanca Delafosse in Raoul interpelacijo radi postopanja Francoske nasproti Kitajski, a poslanec Lockroy interpelacijo o vnanji politiki sploh. Razprava o teh interpelacijah odgodila »e je dotle, ko se bode posvetovalo o kreditu 11 milijonov, katere zahteva vojni minister za operacije v Tonkingu. Kakor znano, poročalo se je pred štir-najstimi dnevi iz Kahire, da so pristaši Mahdijevi ubili polkovnika Stewarta. Ta včst se so do sedaj ni potrdila, da mnogi trdč, da je Stewart še pri življenji. Kongo-konferenca sestala se bode torej gotovo početkom prihodnjega meseca v Bero-linu. Portugalsko je vabilo uže sprejelo, z Anglijo se še vršč dogovori. Mednarodno afri-kansko društvo ne bode zastopano pri konferenci. Iz Hanoi poroča se 16. t. m., da je kitajska vojska po polnem desorganizirana, da se povsodi umika francoskim četam ter popušča vojni rnaterijal Francozom v plen. Vrhovni poveljnik kitajske vojske pal je v zadnjem boji. Vročina je sedaj nekoliko ponehala ter tako olajšala kretanje francoskih oddelkov. V Z jedili jenih Državah severne Amerike vršč se sedaj državne volitve. Na mnogih mestih prišlo je uže do krvavih pretepov. Broj ranjenih presega stotino, a tudi število mrtvih je znatno. Dopisi. Iz Trsta, 12. oktobra. (Izv. dop.) Dovolite, da Vam danes poročam nekoliko o izidu dopolnilnih volitev, katere so se vršile za drugi mestni razred v soboto, za prvi in peti volilni okraj okolice. Kako da bodo izpale volitve v drugem razredu, zuauo nam je bilo uže skoro po polnem naprej, zmagal je kandidat MPro-gressove“ stranke. Da se pri tej volitvi ni vršilo samo mnogo, kar bi ne mogla zastopati tanka vest, tudi marsikaj smešnega se je dogodilo. Med podpisi na volilnih oklicih stala so imena mož, kateri uže zdavno smrtno spanje spijo. Se ve da bi vsak količkaj natančen vo-lilec moral se brigati za take stvari in tem bedastočam stopiti nasproti, a kaj hočemo, volilci so prepopustljivi in premlačni. V okolici propali smo v prvem okraji Slovenci samo za dva glasova; naš kandidat g. Peršič dobil je namreč 145 glasov, njegov protikandidat g. Edvard Strudthoff pa 147 glasov. Vender pa bi bil še zmagal naš kandidat, da ni volilna komisija zavrgla več glasovnic, na katerih ni bilo ime slovenskega kandidata razločno pisano. Nu, in zraven je operirala nasprotna stranka z denarjem m volilce mamila z darili in pijačo. In več volilcev se je pustilo pregovoriti; to je žalostna istina. Morda bi se bilo z drugim kan- didatom lažje prodrlo; a ta zadeva je jako kočljiva, vsaka glava hoče prodreti s svojimi nazori. Vender pal je naš kandidat častno in zaradi tega nam tudi ni treba obupati, da o drugi priliki prodremo. A ne morem si kaj, da bi uže danes ne opomiual nekaterih krogov : Bodimo vselej in povsodi složni! Volitev na Opčinah izpala je ugodna za nas, izvoljen je bil gosp. Val. Mat. Živic s 95 glasovi, njegov protikandidat gosp. Burg-staller pa je dobil samo G3 glasov. Da si je Burgstaller potrošil silno mnogo denarja za volitev in si najel mnogo dninarjev, in žal! da so bili med temi tudi „čestiti gospodje", kateri so na vse pretege zanj agitovali, a zavedni volilci se niso pustili omajati,- častno so se posluževali svojega prava. Ponosni smemo biti na te volilce V. okraja. Da si nismo po polnem dosegli zaželje-nega vspeha, vender smemo zadovoljni biti ter gojiti nadejo, da bode drugi pot bolje. Pustimo le v takih zadevah vsa osebna nasprotja na stran, bodimo složni, vsi kot jeden mož proti nasprotniku. Razne vesti. — (Z lastno ženo je ušel.) Naslednja dogodbica dogodila se je pred kratkim v Benetkah. V gledališči imela se jo igrati glavna igra. Mnogo se je zbralo občinstva. Igra se je uže pričela, zdaj bi bil moral nastopiti tenorist. A ni ga bilo; povsod so ga zastonj iskali j isto tako tudi ni bilo najti njegove žene, katera je tudi imela glavno žensko nalogo; — odpeljala sta se isti večer proč, kajti dobila sta pri ravnateljstvu ravno tedaj lepo svotico produjema. — (Petkrat krščen.) Dne 4. februvarija 1883 krstil je v Turinu kardinal-nadškof Alimonda slovesno nokega Moyerja, kateri pa se jo v resnici imenoval Cesare Augusto Bufaccki, in v slodnjem času, kakor poročajo vlaški listi, pustil so jo ta mož zopet krstiti v Kheimsu pod izmišljenim imenom Bozeaccby. Ta je bil peti krst. Prvikrat je bil krščen ob porodu v liimu 1. 1854, drugič leta 1872 v Batistovi cerkvi tudi v Rimu, tretjič dne 20. avgusta 1882 v Lourdu, četrtič dne 4. februvarija 1883 v Turinu in petič v septembru 1884 v Kheimsu. Pravijo celo, da je bil uže tudi šestič krščen v neki cerkvi pri Genovi. — (Dva župnika sta utonila.) V gorenji Italiji bilo je v slednjem času obilo deževje, in vsled tega je mnogo rok izstopilo ter poplavilo okolico. Dva župnika iz Bolonjo hotela sta, vračajoča so z lova dnč 10. t. m., na konjih prebresti hudournik, a valovi so ja zanesli in našla sta v potoku smrt. (Bombaž.) Prvi bombaž, kateri se je izportiral iz Amerike, došel jo ravno prod 100 leti r Liverpool in bilo ga jo 5 Žakljev, carinska oblastva so ga dolj časa zadrževala, češ, da je nemožno, da ga Amerika toliko producira. Zdaj pa so ga pridela 6 949 756 bal in 1766 597 bal se ga eksportira. — (Kako si amerikansk časnikar) napolni svoje kleti s krompirjem, pojasnjuje naslednja dogodbica. Izdavatelj mnogo razširjenega lista razpisal jo deset dolarjev darila onemu, kateri mu prinese najdebelejši krompir. Od vseh strani se mu je pošiljalo mnogo krompirja, kmalu je bila vsa klet polna. Mož pa je držal tudi svojo besedo in priznal darilo najlepši vrsti. Domače stvari. — (Prosvitli cesar) podaril jo občini Novigrad (okr. poroški) 200 gld. za napravo novih zvonov, podružnici Rabac pri Pazinu 150 gld. za različne poprave. — (Visoka gosta.) Princa Don Carlos in Pavel Moki e nb ur šk i poljala sta so v sredo zvečer skozi Ljubljauo z brzovlakom na Rakek ter so od tod podala v Hašberk k knezu Windi sch-Gr&tzu, kateri ja je povabil na lov. — (Deželni zbor) imol jo danes slodnjo sejo, katera je trajala do polu 3. uro popoludno. — Posebno živahna je bila debata, so li vzame blaznica na Studonci v lastno režijo, ali pa so pusti še v oskrbstvu usmiljenih sester. Vzprojol so jo predlog odsokovo večino, da ostane blaznica še v oskrbi usmiljenih sester, — O polu 3. uri zaključi gosp. dež. glavar sejo, poudarjajoč, da je bilo letošnje delovanje gospodov poslancev plodu-nosno ter zahvaljujoč so jim za trud, izreka željo, naj bi vsak poslanec delal z vsemi močmi na to, da preneha narodnostni prepir, da nastane popolon mir v deželi; in gosp. dež. glavar zahvaljuje se gosp. deželnemu predsedniku za njegovo blago-tvorno in neumorno sodelovanje. Konečno zakliče Nj. veličanstvu cesarju trikrat „živio!" „hoch!“, na kar poslanci navdušeno trikrat zakličejo ,.živio!“ Gosp. deželni predsednik, zahvaljujoč se gosp. deželnomu glavarju, omenja, da so poslanci letos po polnem zadostili svoji nalogi ter se mogo z lehko vestjo podati domov, da so storili svojo dolžnost. V imenu slovonskih poslancev zahvaljujo so gosp. deželnemu glavarju posl. S vet ec za nepristransko, izborno, natančno in ljuboznivo vodstvo, katero je v težavnem, nevarnem položaji, ko so se prikazala burna nasprotstva, vedelo vselej premišljeno nastopiti pravo pot ter zopet poravnati vsa protivja. — (Klub narodnih poslancev) imol jo sinoči 17. t. m. zadnjo sejo v tem zasedanji ter je volil svoj eksekutivni odbor, kateremu bode med drugim tudi v prihodnjem letu važna naloga, voditi volitve v državni zbor. Izvoljeni so v eksoku-tivni odbor gg.: Bleiweis, Grasselli, Klun, Murnik, Poklukar, Svetec, Šukljo, Voš-njak — in kot blagajnik — Robič. — (Za študentovsko kuhinjo,) katere pokrovitelj je msgr. L. Jeran, nabrala se je v današnji zadnji seji deželnega zbora med deželnimi poslanci skupaj svota za 100 gld., kateri so so izročili gosp. pokrovitelju. — (Huda zima.) Ce se bodo uresničile besede raznih vremenskih prorokov, imeli bodemo lotos hudo zimo; gospodje sklepajo to iz različnih znamenj. Sicer pa bodemo kmalu zvedeli, koliko jo v teh besodah proroškoga duha. V Rusiji pokazala se je v istini zima uže v vsej ostrosti. Tudi tukaj je uže precej mrzlo; v četrtek imeli smo prvo slano. Z Gorenjskoga se nam pa poroča, da jih je blizu doli do Radovljice obiskal uže snog, a je vendor se kmalu moral umakniti solnčnim poljubom. — (Stare marko za pisma.) Poštne vrednostne znamke z leta 1867, katere so od 1. avgusta t. 1. pri poštah in v prodajalnicah ne prodajejo več, morejo stranke porabiti še dokonea tega moseca, ali pa jih zamenjati za drugo. Po preteku tega meseca so no morejo več rabiti in tudi no zamenjati; pisma s takimi markami so bodo pozneje smatrala nefrankovanimi. Ta narodba pa ne velja za poštno-hranilne karte z 1. 1867, katero imajo vtisneno marko za 5 kr. — (Trtna uš) jo po Istri v piranskem okraji užo tako opustošila blizu 60 hektarjev vinogradov, da niso več za drugo rabo, kakor da so gospodarji krompir ali drugo take pridolke ondu nasadili. Kjer so rabili žvepleni ogljenec pri trtah, tam so se še precej ohranile in so letos posebno krepko in veselo rastle; kjer so jim pa konjskega gnoja pridevali, tam je pa trta vsled preobile zaploditve trtne uši po polnem uničena. Iz kranjskega deželnega zbora. (XII. seja dn6 16. oktobra 1.1.) (Dalje.) Posl. Šukljb poroča v imenu finančnega odseka o načrtu zakona, s katerim se prenarejajo nekatera določila deželnih zakonov z dn<5 19. decembra 1874 (št. 37) in 26. oktobra 1875 (št. 27). (To poročilo finančnega odseka in dotični načrt zakona priobčili smo uže v četrtek.) Mestni župan ljubljanski posl. Grasselli govori proti temu zakonu. (Posl. Grassellija govor priobčili bodemo v jedni prihodnjih štovilk.) Za njim poprime besodo posl. Šuklje tor toplo priporoča ta zakon. (Posl. Šukljeja govor priobčujemo po stenografičnem zapisniku na drugem mestu.) Glasovalo so je potem o predlogu posl. Grassellija. Za ta predlog pa sta glasovala samo posl. Grasselli in dr. Moschc. Pričela so jo spocijalna debata. K § 1. oglasi so posl. Doschmann tor meni, naj bi so v besodah zakona samoga še na-tančnojo izrazilo, kaj namerava ta zakon, in on meni, naj bi se dostavile še besede: „Dozdanja izjema ljubljanskega mesta od doneskov za nor-malno-Solski zaklad se odpravi in v veljavo stopijo naslednja določila." Posl. Š u k 1 j o zavrača predgovornika, da tu nikakor ni treba še tega dodatka, ker je ta zakon slično drugim sestavljen. Vzprejme so § 1. po nasvetu linančnega od- soka. K § 2. govori posl. Apfaltrern. Govorniku ne ugaja to, da se je normalno - šolska priklada določila samo z 10 °/0, češ, tako bode zdaj imel deželni zaklad nositi ono breme, one novce plačati, kateri se bodo več izdali za šolstvo. On torej predlaga, naj odpade 2. in 3. odstavek v § 2. rosi. S u kij e zavrne predgovornika, naj si ne dela nepotrebnih skrbij, da, se bodo uže drugod dobili novci, da se pokrije presežek. Vzprejme so § 2 , kakor ga je nasvetoval linančni odsek. K § 3. govori posl. Grasselli ter opozarja na posledice, katere nastanejo, če se § 3. tako vzprejme, kakor ga je nasvetoval odsek; tedaj bode ljubljanska občina morala skrbeti za to, da bode dosti šolskih poslopij na razpolaganje A ljubljanske šole obiskuje šestina otrok, kateri niso Ljubljančani, vender bode morala ljubljanska občina zidati šolska poslopja in ja vzdrževati za tuje otroke. Gotovo bi ne bilo prijetno za ljubljansko občino, če bi morala zidati toliko šolskih poslopij, kolikor bi jih potrebovali tuji otroci. Govornik nasvetuje konečno naslednji dostavek: „Vender ta dolžnost ljubljansko mestno občino zadeva le glede onih otrok, katerih roditelji so stalno nastanjeni v Ljubljani." Ta predlog pade in vzprejme se odsekov predlog, in konečno tudi v tretjem čitanji ves načrt zakona nespremenjen, kakor ga jo nasvotoval linančni odsek. Posl. Šukljo poroča v imenu linančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada za 1885. leto. Poročevalec stavi naslednje predlogo: Sl. deželni zbor naj sklene: 1.) Proračun normalno-šolskega zaklada zal. 1885. s potrebščino.................... 242405 gld. — kr. z zaklado..................... 20 894 „ 20 „ in s primanjkljajem. . . . 221510 gld. 80 kr. ali v okrogli svoti .... 221511 „ — „ sc odobri. 2.) V pokritje tega primanjkljaja pobirala se bode 1. 1885 10 °/0 priklada na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov, tedaj zlasti od rednega zneska z vsemi državnimi prikladami vred pri zemljiškem, hišno-razrednem in pri davku od hišnih najemščin, pri pridobninini in dohodkarini, po vsi deželi. Nedostatek v znosku 89 541 gld., kateri so potom še pokaže, naj se pokrije iz deželnega zaklada. 3.) Deželnemu odboru se naroča, pridobiti sklepu pod točko 2. Najvišje potrjenje. 4.) V podrubrikah 1, 2, 3, 4, 6, 7, rubrika II.: „Potrebščine“, dovoli se c. kr. doželnemu šolskemu svetu revirement po dogovoru z deželnim odborom. 5.) Dovoljuje se, one potrebščine normalno-šolskega zaklada za leto 1884., katere so nastale vsled veljavnih naredeb deželnega šolskega sv&ta in deželnega odbora, pokriti iz blagaj ničnih zaostankov leta 1884. 6.) Deželnemu odbora se naroča, naj dela na to, da se sestavi izkaz, koliko šol da treba na Kranjskem šo na novo ustanoviti. Posamični oddelki proračuna se potrdijo, kakor jih jo postavil in nasvetoval finančni odsek. Pri odstavku: „Remunoracije in pripomočki*, in sicer pri točki: „Za neobligaton pouk slovonščine na voč-razrednih nemških in nemščiile na večrazrednih slovenskih ljudskih šolah 600 gld.“ se oglasi k besedi posl. Doschmann ter meni, naj bi se ta nastavek vzprejel pod onim naslovom, kakeršnoga je predlagal dežolni odbor, inače bi mogel kdo misliti, da se namerava Kočevarje slavizovati. Posl. Suklje zavrne zahtevo posl. Desch-manna kot neutemeljeno, ker tega nihče tako tolmačil ne bode. Odgovorni urednik prof. Fr. Š uk) je Vzprejmo se vsi predlogi finančnega odseka. Posl. Šukljo nasvetuje, daj deželni zbor izvoli izreči Nj. veličanstvu presvetlemu cesarju za velike podpore kranjskim učiteljem najtoplejšo zahvalo. Zbor navdušeno vzprejme ta nasvet. Posl. M o s c h 6 poroča ustno v imenu finančnega odseka o deželnega odbora prilogi št. 12 glede sistemiziranja plačo za službo deželnega lconcipista ter predlaga: Gosp. koncipistu Pfeiferju se letna plača od 1100 gld. poviša na 1300 gld. in se mu podeli ob jednem naslov druzega deželnega tajnika." Posl. Apfaltrern in Deschmann ugovarjata temu predlogu iz malenkostnih razlogov, vender tudi ta dva priznavata zasluge koncipista Pfeiforja. Vzprejme se predlog finančnega odseka. Prošnja zdravnika v blaznici, dr. Pavla Prei-niča, za povišanje plače se — ne usliši. Računskemu ingrosistu Josipu Paternostru se dovoli remuneracije 100 gld. Prošnje deželnih uradnih slug za prosta stanovanja ali odškodnino v denarjih — se izročijo deželnemu odboru v rešitev. (Konec prihodnjič.) Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“ Dunaj, 18. oktobra. Dolenjeavstrijski deželni zbor vzprejel je preustrojitev deželnega volilnega reda, koji število poslancev pomno-žuje še za dva poslanca, dalje predki-aje dunajskega mesta uvršča v mestno skupino in podeljuje petakarjem volilno pravo. Brunšvik, 18. oktobra. Vojvoda umrl po polu noči ob 1V9 uri. Kahira, 18. oktobra. General Gordon je dnč 6. t. m. baje mesti Šendy in Metameh bombardoval ter ja osvojil. Telegrafično borzno poročilo z dne 18. oktobra. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih.................80 • 90 > » » > srebru...................82'05 Zlata renta.......................................102‘95 5°/o avstr, renta.....................................95 • 90 Delnice narodne banke............................... 863 • — Kreditne delnice.................................. 285'30 London 10 lir sterling..............................122' — 20 frankovec .................................... 9 '69 Cekini c. kr...................................... 5'78 100 drž. mark...........................................59-80 TJradni glasnik z dne 18. oktobra. Eks. javne dražbe: V Ložu posestvo Jan. Kocijančiča iz Osredka (1360 gld.) dnč 12. nov., 12. dec. 1884 in 12. jan. 1885; — posestvo Ant. Tekavca iz Lešnjakov (1034 gld.) dnč 12. nov., 12. dec. t. 1. in 12. jan. 1885. — V Logatcu posestvo Jak. Šviglja iz D61enje Vasi (2420 gld.) dnč 20. nov., 20. dec. t. 1. in 22. jan. 1885; — zemljišče Jos. Homovca iz Cerknice (1148 gld.) dnč 20. nov., 20. dec. t. 1. in 22. jan. 1885; — posestvo Jan. Klemenca iz Jakovice (4705 gld.) dnč 20. nov., 20. dec. 1.1. in 22. jan. 1885. — V Vel. La-šičah zemljišče Reze Štrukelj iz Vel. Osolnika (200 gld.) dnč 15. nov., 15. dec. 1.1. in 15. jan. 1885. — V Metliki zemljišče Jur. Badovinca iz Badovinec (3. narok) dnč 24. oktobra; —zemljišča Marije Simonič iz Draščic dnč 24. in 25. okt. (pri obeh 2. narok). — V Logatcu zemljišče Jan. Šparembleka iz Dolenje Vasi (3. narok) dnč 15. novembra. — V Ljubljani premakljivo blago (štacunska oprava, zaloga klobukov i. t. d.) klobučarja F. Zupančiča na Starem trgu (2515 gld. 8 kr.) dnč 10. in 24. novembra, dopoludnč od 9. do 12. ure in popoludnč od 3. do 6. ure. Tiijei. Dnč 16. oktobra. Pri Maliči: Dach, zasebnik, iz Londona. — Friedl, ingenieur; Wetzel in Dessau, trgovca; Hochhauser in Hoffer, trg. potovalca, z Dunaja. — Wittig, trg. potovalec, iz Warnsdorfa. Pri Južnem kolodvoru: Bohm, trg. potovalec, iz Hamburga. — Pater Jurij, trapist, iz Zavrha. Umrli so: Dnč 17. oktobra. Antonija Kastelic, hči črev-ljarja, 3 dni, Kolodvorsko ulice št. 24, čeljustni krč. V civilni bčlnici: Dnč 10. oktobra. Peter Farabosco, delavec, 241. srčna hiba. — Urša Zotlar, gostinja, 65 1., hiba srčnega jezička. C rt Q Čas opazovanja Stanjo baro-motra v mm Tempo- ratura Vetrovi Nebo Mo- 1 krina | v mm 17. okt. 1 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 744-02 741-10 739-98 — 2-0 + 14-4 +10-0 j vzh. sl. jzpd. sl. » js- obl. » o-oo Meteorologično poročilo. Velik pes belo-sivkast na ovratniku z medeno ključanico in vrezanim imenom „Rudesch“, se je izgubil. Kedor ga najde, naj ga blagovoli proti nagradi oddati tukajšnji živinozdrav-nišnici. ______________(111; 2—2 P odpisani se usoja s tem oznaniti, da je v Bayerjevi hiši y Slonovih ulicah I£ 1L L otvoril, v kojem bode točil le najboljša in pristna prirodna vina. Tu se tudi razpečavajo vina v posodah od 56 litrov naprej v vsaki poljubni količini. Za promptno postrežbo je najbolje poskrbljeno, ter vabi k mnogobrojnemu obislco-vanji najuljudneje (HO) 3—1 Ljnbljana. odličnim spoštovanjem Janez Hafner. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦«>♦*<&*♦♦ A. Mayerjeva | in n ♦ v steklenicah v Ljubljani priporoča izborno • iz pivovarne bratov Koslerjev 4> v zabo,j6kili po 25 in 50 steklenic. * ♦ Cena 7/io lil;- steklenici ... 16 kr. ♦ ♦ » 7io > ’ ... 12 , ♦ Zabojčki in steklenice franco nazaj ali se I J pa najceneje vračunavajo. (66) 9 ? ♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»H Za prihodnje leto V zalogi pri Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergu v Ljubljani je izšla: ^ Slovenska F*i»atlka za navadno lelo 1885. Cena eni Pratiki 13 kr. — Bazpečevalcem dajem« našo Pratiko jako cenejše. Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.