Nacistični ' proti-kapitalizem”
Ali imam takšno pasjo smolo, ali kaj, dejstvo je, da če se med tisoč rojaki najde en sam, ki je s takšno politično slepoto udarjen, da mora vsakemu človeku razburiti živce, potem se p av gotovo obesi name. In jaz imam hude živce. Spominček iz prejšnja vojne.
“Dokler bo proti kapitalizmu, bom vedno za Hitlerja", tano se mi je v tramvaju izpo.edal naš človek, ko sem mn začel ugovarjati, ker se mi je tekom razgovora zdelo, da kaže le le preveč navdušenja za Nemčijo in nacizem. Bil je nejevoljen radi mojega začudenja in hudovanja, ter preroško dodal, ‘ ‘ da bom čez par let že videl, da je on imel prav. Saj so vsi sedanji boji delo kapitalističnih Angležev, ki hočejo zasužniti delavstvo..."
Ni, da bi ta slučaj jemal tragično. Vem, da je rojak s takšnimi zmotnimi mis imi prava bela vrana med ogromno večina naših priseljencev, ki jasno vidijo, kaj hoče nacistična Nemčija: podjarmiti druge narode, hov*h: naravnih bogastev in njihove-zato da bo gosposno živela od nji-ga dela. Mislim pa tudi, da je na,:>a dolžnost prizade , ati si, da odpremo oči tudi onim male številnim rojakom, ki jih je spretna nacistična propaganda udarila s slepoto. Zato o tem p Jem.
Pred širnimi, petimi meseci je bilo še nenai-o razumljivo, da so ljudje, za katere je zunanji videz merodajen. verjeli Goebbelsovi spretni laži, da se “uboga Nemčija” in “revna Italija" borita proti “angleški plutokraciji”. Na videz je bila Nemčija tedaj v najboljših od-ncšajih z Kusi j o, “d-žavo proleta-rija.a", in nacistični hinavščini o “protikapitalistioni vojni" so ne-previdnež. tem lažje šli na limanice, ker so tedaj tudi komunistična glasila s.reljala z debelimi topovi proti “angleŠKemu in severnoameriškemu kapitalističnemu imperijaliz-mu”. doda, ka_.o more danes, po treh mesecih strahovitih bojev v Rusiji, še kateri “protikapitalist" verjeti, da se nemški nacizem bori za — svobodo delavstva?! Res je, da je Goebbels proglasil sedaj “ državo preletarijata’ (kateri je Nemčija od moskovskega pakta dalje deidamiraia svojo ljubezen) za “tolpo židovskih tolovajev, ki so se za uničenje Nemčije združili z angleško plutokracijo”, vendar pa mora človek biti več ko naiven, če se takšna propaganda z njim more igrati kakor z otrokom. Dejstva, ki postavljajo nacistično propagando na laž, so otipljiva, jasna in jih lahko vidi vsaiv, ki noče biti slep.
Tako nacizem kakor i^izem sta zrastla na njivi, ki je bila vse prej ko delavska. Danes je dokazov na kupe, da so Mussolinija in Hitlerja postavili na noge italijanski in nemški kapitalisti za boj proti delavstvu, ki je terjalo od industrijskih magnatov svoje pravice. Delavstvo v vseh državah, ki ji.j imajo totali-tarci v s. o jih krempljih, ječi danes pod okrutnim bičem tiranov, ki mu ne dovole, da bi dvignilo glavo. Lepo osvetljujejo položaj delavstva v nacistični Nemčiji na pr. lamenta-cije italijanskih listov zaradi postopanja z italijanskimi delavci, ki jih je Mussolini moral na Hitlerjevo zahtevo poslati v rajh. “Lavoro d’I-taiia" in “Popolo dltalia" se pri-tožujeta, da italijanski delavci komaj toliko zaslužijo, da plačajo nezadostno in slabo hrano. Nastanjeni so v nehigijenskih prostorih, njihove diužine doma pa stradajo, ker ne morejo dobiti od njih nobene pomoči. Tako postopa Nemčija z delavci “zavezniške Italije"! Da so Polja-
Upor v Jugoslaviji narašča
™Kf	svob™so	ke0hom t.lz
PRIZNAVAJO, DA IMAJO NAJVEČ ZBUG V JUGOSLAVIJI
Vsak dan bolj pogoste so časopis-nevesti, ki poročajo o junaškem držanju četnikov po vsej Jugoslaviji. Iz poročil, ki jih objavlja tudi totalitarno časopisje, moremo sklepati, da so se četniki sedaj že dobro organizirali in da njihova delavnost proti sovražniku in takim, ki s sovražnikom sodelujejo, narašča z dneva v dan in dosega vedno večje uspehe.
Vstaška revija “Za dom", ki se s totalitarnimi denarji tiska v Zagrebu, poroča, da se boji proti paveli-čevskim in okupacijskim oblastem nadaljujejo tako na Hrvaškem ka-kor v Bosni, četniki, piše list, so v glavnem jugoslovanski oficirji in
Naša Bela Ljubljana, prestolica Slovenije, katero so imeli “ četniki" dve uri v svojih rokah, kakor so po radiu poročali iz Londona. — Ker se četniki ne morejo pojaviti v večji skupini, kvečjemu le do nekaj desetin mož, je čisto razumljivo, da so mesto zapustili, ko so svoje delo opravili.
vojaki, ki so se po zlomu zatekli v gore. Razpolagajo z zadostnimi količinami vojnega materijala in ponekod nastopajo celo s topovi. V zadnjih tednih so na več krajih napadli oddelke “vstašev” ter nem-j ške in italijanske vojske. Po nava-| di napadajo v bližini gozdov iz zasede. Pri vasi Krnjeuši, blizu Bosanskega Petro\jca, so se četniki spopadli s sovražnikom ter pobili 900 pa-veličevskih “vstašev” in nemških ter italijanskih vojakov. Isti list piše, da četniki podirajo telefonske in brzojavne napeljave ter napadajo orožniške postaje in vojašnice. Podoben je položaj tudi v Srbiji in
ki, Čehi, Jugoslovani in drugi, ki jih je nacizem vpregel v prisilno delo, čisto navadni sužnji v nemškem raj-hu, je jasno.
Kakšna sta nacistični in fašistični “protikapitalizem”, je lepo pokazal | slučaj Španije. Prejšnja republikanska vlada je imela v načitih razne prepotrebne agrarne reforme. Fašizem in nacizem sta te reforme preprečila in uved_a “novi red”, ki je v tem, da ostane zemlja še nadalje latifundistom. Na Češaem, eni od najbolj urejenih držav Evrope, so se po nacističnih trditvah dogajali “protinemški komunistični izgredi". češka neodvisnost je izginila, bogata češka industrijska podjetja pa so zase “zap.enili" razni nacistični plutokrati. V Sloveniji je nacizem Slovence razlastil; večja podjetja, lepše hiše, velike kmetije so vzeli zase večji nacistični magnati, manjvredni plen pa so prepustili svojim manjšim grabežljivim pristašem.
Vojna, ki jo bije Nemčija, je roparska vojna. Njen namen je polastiti se ne samo zemlje in dobrin : drugih narodov, marveč tudi naro-! dov samih ter jih spremeniti v sužnje nemškega “Herrenvolka". Nemško nadutost, proizvod pruske ošabnosti, je nacistična vzgoja tako “izpopolnila”, da je danes ogromna večina Nemcev prepričana, da je nemški narod od bogov ustvarjen zato, da mu bodo drugi, manjvredni, narodi tlačanili. Zato prenaša hude žrtve, ki jih je končno začol plačevati na ruski fronti za svoje roparske namene, če se načrti obne-
mi rni gori, kjer se vsak dan vrše boji med četniki in okupacijsko vojsko.
Madža ksi dnevnik “Nemzeti Uy-sag” javlja, da .je pri Taboru, 80 km od Mostara, prišlo do krvavega spopada med četniki in jugoslovansko vojsko na eni ter. med vstaši in italijanskimi vojaškimi oddelki na drugi strani. Bitka je trajala deset dni in je prenehala šele, ko je vsta-šem in Italijanom zmanjkala mu-nicija. Od 496 sovražnikov so četniki ubili 398; ranjence so dali prepeljati v Mostar, zdrave vjetnike pa so odvedli s seboj v gore kot talce.
Isti list javlja, da se v Srbiji bijejo hudi boji proti četnikom, “ki
postavili tri peklenske stroje v zagrebško telefonsko centralo.
Komaj se je ta vest razširila po Hrvaškem, že so četniki poostrili svojo akcijo. Še istega dne je padlo 98 vstaškili vojakov'in 6 vstaških oficirjev.
Iz Berlina poročajo, da 24. t. m. ni bilo na noben način mogoče dobiti telefonsko zvezo z Zagrebom. Četniki so ga “odrezali od sveta”. Tovorni vlaki, spremenjeni v oklop-ne vlake, krožijo po železniških progah, ki so bile v zadnjih tednih izpostavljene dinamitnim napadom četnikov. Po daljšem presledku se je posrečilo, s pomočjo oklopnih vlakov, vzpostaviti promet med Sarajevom in Dubrovnikom.
se,o, bodo žrtve poplačane z ogrom-[ nimi obrestmi. Vsa Evropa bo dela-
la za Nemce in morda se jim posreči zasužniti še kak drug del sveta. To je želja, težnja in namen nacizma. To je Hitlerjev ‘ ‘p-otikapitali-zem". če bi se “kapitalistični An-gleji” hoteli požvižgati na usodo Evrope ter jo prepustiti nacističnim krempjem, bi Hitler Churchilla poljubil od hvaležnosti, ker mu je omogočil izvedbo tako lepega načrta: Nemec z bičem v roki nad kontinentalno Evropo, ki lačna in gola gara zanj! Kolikokrat je Hitler že izjavil, da se nikoli ni hotel boriti proti Angležem! Kolikokrat jim je že ponujal mir!
To, za kar se danes Nemčija tepe, ni nikak protikapitalizem, marveč je najhujša vrsta kapitalizma. Nemec noče samo izžemati, Nemec hoče cele narode, vso Evropo spremeniti v sužnje, v brezpravno rajo.
Kakor ni nobenega dvoma več za pametne ljudi, seveda — glede resničnin nemških namenov, tako ni nobonega dvoma o tem, da se bodo ti nameni izjalovili. Rusi so Nemcem odprli žilo in nemška kri napaja obširna ruska polja. Angleži uničujejos svojimi leta i nemško industrijo, Združene države pa postajajo \sak dan bolj “arsenal demokracije” ter so začele skrbeti tudi za varen prevoz materijala, ki bo siri nem .ko moč in nemško ošabnost. Vsi razsodni ljudje sveta obsojajo nacistično vojno kot roparski pohod proti miroljubnim narodom. Samo nerazsodni posamezniki verjamejo “ protikapitalističnim ’ ’ la-žem nacizma, kapitalističnega volka, ki se v njihovih očeh skriva v ovčjo kožo zaščitnika delavstva.
I. P.
terorizirajo nekatere srbske province“. Do večjih spopadov je prišlo pri Rudniku, južno od Beograda, pri Arandjelovcu in v požarevskem srezu. General Nedič, ki je sestavil srbsko “vlado”, je pozval četnike, naj se vrnejo do 17 t. ni. na svoje domove. Obljubil je, da jih oblasti ne bodo preganjale, če polože orožje. Apel, ki je bil spremljan z grožnjami, ni obrodil nobenega uspeha in število četnikov celo narašča.
Paveličevski ‘ ‘ Hrvatski narod ’ ’ je objavil izjave vstaškega “komisarja za varnost nezavisne hrvaške države v Bosni in Hercegovini”. Mož pravi, da vodijo gveriljsko borbo v teh dveh pokrajinah četniki, katerim poveljujejo častniki in podčastniki jugoslovenske vojske. Najprej — pravi komisar v svojih izjavah — so začeli napadati bolj samotne vasi, potem pa so svojo delavnost razširili. Organizirani so na vojaški način, razpolagajo z mnogimi strojnicami in večkrat celo z artiljerijo.
V Zagrebu so smrtne obsodbe na dnevnem redu. Po nemških poročilih je bilo tekom enega meseca obsojenih na smrt in ustreljenih — v vseh zasedenih deželah — nekaj čez dvesto oseb. Več ko polovica teh smrtnih obsodb je bilo izvršenih v Zagrebu!
Dne 23. t. m. je Paveličev “pravosodni minister” javil listom, da je vojno sodišče obsodilo na smrt 50 “komunistov in Židov” (vsi tisti, ki se bore proti Nemcem in njihovih hlapcem so sedaj “Židje in komunisti”!), in da je bilo vseh teh petdeset smrtnih obsodb izvršenih
19.	t. m. Oblasti so jih obdolžile, da so “nahujskali’ atentatorje, ki so
Ljubljana dve uri v rokah četnikov
Londonska radio postaja je dne 14 t. m. sporočila: “Ljubljana je bila danes celi dve uri v rokah jugoslovanskih četnikov”.
Drugih podrobnosti poročevalec ni dal. Vest ni neverjetna, ker celo poročila iz Berlina javljajo, da so četniki že nekajkrat prekinili telefonske zveze med Nemčijo in Zagrebom, po čemer je sklepati, da delujejo severno od Zagreba, torej .udi v Sloveniji, škoda, da doslej še nimamo podrobnejšega poročila, ki bi nam povedalo, ali je italijanska posadka umih krač zapustila Ljubljano, ko so prišli četniki, ali se je junaško zabarikadirala v vojašnice.
Minister Snoj pozdravlja ameriške Slovence
V Washington je prispel, obenem z nekaterimi dragimi člani vlade in s h/aŠKim banom fcjuoašicem, slovenski minister g. Franc Snoj. Brž po svojem prihodu je naslovil sledeči pozurav na amerJue Slovence:
“Dragi ameriški Slovenci! Iz lepega Washingtona, prestolnice veli-¡Ke ameriške demokracije, pošiljam predvesm Vam, dragi slovenski bratje, svoje iskrene pozdrave. Prav tairo pozdravljam tudi vse ostale brate Hrvate in Srbe.
"Ko je bila naša skupna domovina Jugoslavija napadena, se je v Vašin bodrilnih brzojavih, ki ste jih pošiljati, odražala globoka ljubezen do slovenske rodne grude in skrb, da se ohrani svoboda in neodvisnost, ki je bila dosežena s tolikimi žrtvami. In sedaj, ko Slovenci, Hrvati in Srbi v domovini preživljajo svoje najtežje preizkušnje in doprinašajo naj večje žrtve, jim Vi pomagate potom svojih listov in zborov, opozo-ravajoč ameriško javnost na muke, ki jim ni primere v zgodovini sveta. V imenu trpečega naroda izrekam Vam vsem najtoplejšo zahvalo.
‘‘Naj nas to skupno trpljenje utrdi v odporu in združi v delu ! Naj bi se iz teh žrtev in teh potokov krvi m solz rodila nova in močna Jugo slavij a, za vse enako pravična vsem enako mila! Naj bo to naša ’ misel vodnica m vsi delajmo za to, da se bo tako zgodilo!”
NAROČNINA: Za Ameriko in n colo
leto S arg. 6.—; ta pol leta i>.ou. Za druge dežele 2.50 USA-DolarJev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
CORREO ARGENTINO
TARIT A REDUCIDA Concesión 1561
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
^r3ltDiAZdi65ruaT,659	AÑO (Leto) XII. BUENOS AIRES, 26 DE SEPTIEMBRE (SEPTEMBRA) DE 1941
Núm.
ARGENTINSKE VESTI
PROTIARGENTINSKO DELOVANJE
Komisija, ki preiskuje o proti-argentinskem delovanju nacistov, je v svoji preiskavi ugotovila, da je pri vsem tem protiargentinskem in protidemokratičnem poslu tukajšnje nemško poslaništvo posredno prizadeto. Zato zahteva “Accion Argentina”, da se naj smatra nemškega poslanika Edvarda von Ther-manna kot ‘‘persona no grata” in se ga izžene.
S to stvarjo se peča tudi že zbornica- ter je pričakovati v kratkem odločilnih ukrepov.
Poleg zadeve o protiargentinskem delovanju se v zbornici razpravlja tudi o po nemški piratski ladji potopljenem argentinskem parniku ‘‘Uruguay”.
Izvršna oblast ima lahko delo, saj je poslanska zbornica razen Videle j torna enoglasno obsodila postopanje tega poslanika. Vendar je pa pri izvršni oblasti opaziti nekako popustljivost ali strah. Upajmo pa vendarle, da se bo zgenila in napra-
vila svoj dolžnost, ko se gre za čast, suverenost in red v državi.
Prevrat so priprav-ljaii
Te dni so imele oblasti precej posla. Neki ljudje so bajé pripravljali prevrat in hoteli oblast vzeti v svoje loke. Vlada, ki je za ta naklep zaznala, je takoj odredila vse potrebno ter zaenkrat ta načrt preprečila, ko je dala vojaška oblast po pehoti zasesti letališča v Cordo- | bi, Paraná, Mendozi, Tucumanu in i Palomarju, v katerih šolah se je ! prevrat pripravljal. Oblast je dala nekaj častnikov letalstva prijeti.
Glede tega poskušenega prevrata oblasti niso še dale točnih pojasnil.
V deželi vlada mir in ni opaziti kake posebnosti.
Vsekakor nekaj je na tej stvari, samo, da še ni jasnosti glede tega prevrata, so ga li napravljali nacionalisti ali ljudje, ki jim popustljivost izvršne oblasti ni povolji.
jugoslovanska naselbina v Ekvadorju
Pod tem naslovom je bilo lansko leto objavljenih nekaj člankov v “Slovenskem listu”, l\i so vzbudili ined našim tukajšnjim naseljeni-štvom precej zanimanja.
Gotovo se je marsikateremu zdelo, da je stvar zaspala ker ni bilo dolgo časa ničesar slišati o stvari. Vendar, temu ni tako. Stvar se je zavlekla le radi formalnosti. Pred desetimi meseci smo se pismeno, preko tukajšnjega ekvadorskega konzulata, obrnili na ekvadorsko vlado za končnovel.javno rešitev vprašanja ustanovitve te naselbine Čeprav smo že prej imeli v rokah od tamošnjega ministerstva pismeno re-šen.je o dodelitvi zemlje za naselbino, vendar je bilo potrebno dobiti formalno dovoljenje za vizacijo potnih listov. Iz odgovora, ki smo ga sedaj prejeli, in katerega priobčujemo v celoti, v originalu in prevodu, je razvidno, da so potrebni še osebni podatki vseh interesentov, na podlagi katerih nam Inmigracijska Direkcija lahko dovoli vizum.
Po desetih mesecih prejet odgovor glasi sledeče:
PREVOD: Gospod Fran Cerkvenik, Calle Alsina 451, Buenos Aires.
“Cenjeni gospod: Kot odgovor na Vašo prošnjo, ki ste jo poslal vi Mi-nisterstvu zunanjih zadev v Ekvadorju, predlagajoč ustanovitev slovenske naselbine v okraju MA-CAS, imenovani urad se je obrnil podpisanemu z dopisom sledeče vsebine :
“Nanašam se na vaš dopis Štev. 151, od 26. oktobra 1940 in dopis tega Ministerstva Štev. 32 D. C. od 15 novembra istega leta, v pogledu predloga stavljenem po gospodu Franca Cerkvenika, ki namerava privesti v Ekvador skupino od petnajst do dvajset vseljencev z ciljem ustanovitve Jugoslovanske agrarne naselbine v orijentalski pokrajini blizu mesta MACAS.
Ministerstvo moje nadležnosti se je obrnilo na Ministerstvo Socijalne oskrbe in Kolonizacije, stavljajoč mu do znanja zadevo in zaiskujoč njih mišljenje v stvari. Imenovano Ministerstvo se je obrnilo na Državni Oddelek, in ker se gre za ustanovitev agrarne naselbine v orijental-ski pokrajini Republike, bilo je potrebno znati za mišljenje tudi tega Državnega Urada. Ministerstvo Državne Obrambe se je izrazilo povolj-no o zadevi, kajti smatra koristnim za državo nameravano inmigracij-sko gibanje. Misli, da bi bilo umestno, da prva skupina naseljencev ne prekorači števila 15 do 20 oseb zato da ti, ki bi predhodno in stvarno preštudirali možnosti produkcije v omenjeni zoni, zamorejo eventuelno pospeševati kolonizacijsko akcijo vedno številnejših skupin.
Na podlagi navedenih podatkov se je iMnisterstvo moje nadležnosti obrnilo na Generalno Inmigracijsko Direkcijo, stavljajoč do znanja zadevo od samega začetka in prepo-ročujoč povoljno rešitev prošnje in-
migrantske skupine za prihod in na-stanjenje v Ekvadorju. Generalna Inmigracijska Direkcija — z dopisom Štev. 2002 —- D. od 25. tega meseca, izjavlja temu Ministerstvu da: Pričakuje edino da se predloži odgovarjajočo prošnjo, katero bo rešila v čim najkrajšem času in povoljno.”
Z ozirom na navedeno izvolite sporočiti interesentom, da predložijo odgovarjajočo prošnjo v rešenje.”
Ostajajoč Vam na razpolago, pozdravljam Vas. Podpis: Marcos T. Ricaurte, Častni Konzul Ekvadorja.
*
Consulado del Ecuador — Avenida
de Mayo 1035 — Buenos Aires.
Señor Francisco Cerkvenik, Calle Alsina 451 — Capital.
Muy señor mío:
Con referencia a una solicitud remitida por usted al Ministerio de Relaciones Exteriores del Ecuador, proponiendo para establecimiento de colonos yugoeslavos en la localidad de MACAS, dicha dependencia se ha dirigido al suscripto en los siguientes términos:
“Me refiero a su nota No. 151, de 26 de Octubre de 1940 y a la de este Ministerio No. 32. D. C. de 15 de Noviembre del mismo año, acerca de la propuesta hecha por el señor Francisco Cerkvenik para trasladar al Ecuador un grupo de quince a veinte inmigrantes, con el objeto de fundar una Colonia Agrícola en la í'e-gión oriental de MACAS.
La Cancillería a mi cargo se dirigió al Ministerio de Provisión Social y Colonización, poniéndole al tanto del particular y solicitándole su opinión sobre el asunto. El Ministerio'indicado se dirigió al Departamento Nacional, y ya que, tratándose del establecimiento agríicola en la región oriental de la República, se hacía necesario conocer a su vez, la opinión de éste último Departamento de Estado. — El Ministerio de Defensa Nacional ha opinado favorablemente al respecto, pues considera ventajoso para el país el movimiento inmigratorio en proyecto. Creo que. sería del caso que el primer contingente de inmigrantes no exceda de quince o veinte individuos a fin de que estos, previo estudio de la realidad y del posible rendimiento a obtenerse en la zona explotada, puedan fomentar la acción colonizadora de grupos cada vez más numerosos.
Con estos antecedentes, el Ministerio a mi cargo se dirigió a la Dirección General de Inmigración, poniéndole al tanto del asunto, desde su gestión inicial, y recomendando el despacho favorable de la solicitud del grupo de inmigrantes para su ingreso y establecimiento en el Ecuador. La Dirección General de Inmigración — Por Oficio No. 2002 — D. del 25 del mes que cursa, manifiesta a la Cancillería que: “No espera sino que le sea presentada la correspondiente solicitud para despacharla en el menor tiempo posible
concediendo la respectiva autoriza- i
ción. ” — En tal virtud usted se ser- ?
vira indicar a los interesados que ¿
presenten la mencionada solicitud, ¿
para su despacho”.	¿
•
Quedo a sus ordenes y la saludo ¿
muy atentamente. Firmado MAR- |
COS T. RICAURTE, Cónsul Hono- |
rario del Ecuador.	i
•
t
m
*	i
Poziv jugoslovanskim vojnim obveznikom
Podpisani se tedaj obračam na vse | tiste rojake, ki so se bili že prijavili, ! kakor tudi na tiste, ki bi želeli pri- i stopiti k tej akciji, naj mi pošljejo | sledeče podatke: Ime in preimelc; j državljanstvo; oženjen ali ne; števi- j lo družinskih članov; številko potne- v ga lista; s koliko denarja razpola- I
ga-	j
Poslaništvo Kraljevine Jugoslavije poriva, v skladu z novo naredbo Kraljevske vlade, vse Jugoslovane, vojne obveznike, v starosti od 18 do 50 (PEBESET) let, terej vse rojene med 1891 in 1923, da se takoj javijo poslaništvu, osebno ali pismeno, in sporoče svoj sedanji naslov.
Buenos Aires, 12; septembra 1941.
Kralj. Poslanik:
Dr. IZIDOR CANKAR, 1. r.
Ekvadorska vlada zahteva od pri-seljenca, da poseduje najmanj štiristo dolarjev, to je okoli 1684 argentinskih pesov. Vendar za našo skupino bo napravila izjemo, ter bo dovolila vselitev tudi če bi imeli manj denarja.
Seveda bi bilo boljše in za sam uspeh akcije bolj gotovo, če (bi se razpolagalo vsaj z 2000 argentinskih pesov. Tako bi si lahko priseljenec postavil hišo, nakupil živino, uredil polje, nakupil orodje za obdelovanje svojega posestva, semena, sadik in imel bi za preživljanje do prve žetve.
S takim kapitalom in z obdelovanjem rodovitne deviške zemlje, kjer se seje in žanje dva do trikrat na leto, ni nobene nevarnosti da bi se ne uspelo.
' *
Prihodnjič priobčimo tudi pisma našega rojaka Salezijanca g. Dionizija Vrhovnika, ki je pri vsej zadevi posredoval pri Ekvadorskih oblastih v korist naseljevanja, kakor tudi podatke g. Arcosa Diaz, komandanta in senatorja.
ni imel nobenih sovražnikov, ampak povsod, koder so ga poznali, Same prijatelje.
Da je bil res spoštovan in pri vseh znancih močno priljubljen je pričal tudi n j ego/ veličasten pogreb, ki se je vršil v soboto popoldne na Chacariti. Od vseh strani so prišli znanci in roja.i, da so se poslovili še zadnjikrat od mrtvega prijatelja in tovariša in mu poklonili cvetja.
Pokojnik zapušča tu v Argentini žalostno ženo Fani, sina Stanka, nečakinjo Gizelo in bratranca Srečka. V domovini pa enega brata, dve sestri, tri svakinje in druge sorodnike.
Blagemu možu, dobremu očetu in prijaznemu tovarišu bodi lahka aigentinska zemlja, preostalim: soprogi Fani, sinu Stanku, nečakinji Gizeli in Srečku tu med nami, kakor onim v domačem kraju, pa naše najiskrenejše sožalje!
SMRTNA KOSA

Pokojna Ema Brišar
DOMAČE VESTI
Prerana smrt rojaka
V četrtek 18. septembra je na svojem mirnem domu, ulica Campa-na 4676, po kratki bolezni preminul naš rojak Viktor Kerševan, doma iz Gradišča pri Renčah, star šele 52 let.
Rojak Kerševan se je bil priselil v Argentino že pred svetovno vojno, in sicer že 1912 leta. Vstopil je kmalu po svojem dohodu v službo podjetja cestnih železnic, kjer je ostal do 1928 leta. To leto je radi slabega zdravja, ki ga je počutil po operaciji, prosil za upokojitev, kateri prošnji je podjetje ugodilo in ga upokojilo. Takoj zatem je pa sprejel delo v tovarni glasovirjev, kjer je delal še skoro do svoje smrti. Le zadnjih deset dni ni mogel na delo, ker ga je bolezen priklenila na postelj.
Viktor je moral marsikatero bridko prestati. Omenili smo že zgoraj, da je moral pod nož Ž3 za časa svoje službe pri tramvaju ter se po tej operaciji ni počutil več popolnoma zdravega. Sedaj je ravno d ve leti, ko se mu je dogodila avtna nesreča, pri kateri je zadobil razne notranje poškodbe, radi katerih se je njegovo zdravstveno stanje znatno poslabšalo. Zadela ga je nedavno še tre ja nezgoda, da ga je podrl kolesar, kar je tudi mnogo pripomoglo, da se je začelo njegovo že itak rahlo zdravje izčrpavati.
Hiral je čimdalje bolj, dokler ga ni onemoglega spravila na bolniško posteljo. Ležal pa je le malo časa in je med to svojo kratko boleznijo celo večkrat vstal. Tudi na sam dan njegove smrti popoldne je vstal ter obedoval izven postelje. Skoro prepričan je bil, da bo kmalu okreval, žal pa ni bilo ta., o. Zvečer po deseti uri je postal zelo slab, poklicali so g. Hladnika, ki ga je dal v sveto olje. Bolnik se je po odhodu g. Janeza pomiril, zaspal in ni se več zbudil. Viktor Kerševan je bil mrtev.
Rojak Kerševan je bil zelo blaga duša. Sicer mirnega, a vendar veselega znač?,ja. Z nikomur se ni prepihal in vsakomur je storil dobro, če mu je bilo le mogoče. Zato pa tudi
Pred tremi tedni smo javili, da se nahaja naša rojakinja Kati Podreka v bo.nišnici Alvear. Ob zaključku lis la pa smo prejeli vest, da je v četrtek ob 5 uri zjutraj izdihnila svojo blago dušo.
Kati Podreka, roj. Zavrtanik, katero smo v obče poznali pod imenom gospa Kati, je dospela pred kakimi j.1. leti v Argentino. Doma je bila iz Volč pri Tolminu in stara 63 let. Bila je dobrega srca ter je marsikateremu našemu rojaku pomagala v stiski.
Pokojnica zapušča v domačem kraju dva brala in več sorodnikov, v Jugoslaviji pa eno sestro. Tu v Argentini zapu.ča nekaj sorodnikov, med njimi g. Zavrtanika, trgovca v Villi Devoto.
Pogreb pokojnice se je vršil v petek popo.dne na Chacariti.
Naj bo blagi ženi lahka argentinska zemlja, preostalim pa naše sožalje!
JUGOSLOVANSKA RADIO URA
Naši izseljenci morejo poslušati jugoslovansko radio uro vsako soboto od 7 u”e 45 minut do 8 in % na postajo Prieto.
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
DELO DOBE
Odrasli dečki in deklice dobe delo
pri izbiranju žime.
Zglasiti se je:
Alejandro Margarino Cervantes 1592—93 (vogal Donato Alvarez) na Paternaiu.
V globoki bolestni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, pretužno vest, da nas je v četrtek 18. septembra nenadoma in za vedno zapustil in se preselil v večnost, previden s tolažili sv. vere star šele 52 let, soprog, oče svak in stric
VIKTOR KERŠEVAN
Pogreb nepozabnega pokojnika se je vršil v soboto popoldne ob 4 uri iz hiše žalosti na Chacarito.
Tem potom se vsem najlepše zahvaljujemo, ki so bolnika obiskali, prišli pokojnika škropit, ter ga spremili na njegovi zadnji poti, kakor tudi za obilo poklonjeno mu cvetje.
Srčna hvala g. Hladniku, ki je prišel k pokojnikovi zandji uri in za opravljen pogrebni obred.
Bodi izrečena srčna hvala tudi vsem onim, ki so nas tolažili ob tej bridki izgubi.
žalujoči ostali:
FANT, soproga; STANKO, sin
IGIZELA, nečakinja; SREČKO, bratranec BUENOS AIRES — GRADIŠČE, 22. septembra 1941.
Nuni. (štev.) 34
Str. 3
¡Vesti iz organizacij
DOMAČA ZABAVA
v Slovenskem domu
Slovenski dom bo imel v NEDELJO 12. OKTOBRA ob 4. uri popoldne, v svojih društvenih prostorih, ulicči GRAL. CESAR DIAZ 1657 na PATERNALU
Domačo zabavo
na kateri bo na sporedu poleg nastopa pevskih zborov tudi lepa veseloigra enodejanka:	“MUTASTI.
MUZIKANT’’.
Rojakinje in rojake že sedaj opozarjamo na to domačo zabavo!
članski sestanek
V nedeljo 5. oktobra ob 5 uri popoldne bo sestanek članstva “Slovenskega doma”.
Sestanek se bo vršil v društvenih prostorih, ulica Gral. Cesar Diaz 1657.
Dolžnost članov in članic je, da se sestanka gotovo udeleže.
Odbor.
Nastop otrok pater-nalske šole
Po dolgem času bomo spet imeli priliko videti na odru šolarje pater-nalske šole. V nedeljo 26. oktobra ob 4 uri pop. se bo namreč vršila v armenski dvorani, ulica Acevedo 1C53 VELIKA ŠOLSKA PRIREDITEV, katere spored bomo objavili pozneje.
Odbor šolskega društva prosi vsa naša društva, da bi na ta, kakor tudi dan preje, ne priredili zabave.
Proslava L Decembra
Jugoslovanska narodna obrana bo letos priredila proslavo našega narodnega praznika ter se bo ista vršila v bosoto 29. novembra ob 9 uri zveČ3r, v dvorani “Un’ón Tranviarios ’ ’, u ica Moreno 2967 (tri kvadre od Plaza Once).
Opozarja se vsa naša društva že sedaj na to prireditev.
Starosta Abadžic govori na sokolski proslavi
Nekaj o naši narodni
Vsa slovenska glasbena umetnost ima svojo najstarejšo in najpristnej-šo obliko v narodni pesmi. Ta se je razvijala izza najstarejših časov, dokler ni dobila v zadnjih dveh stoletjih oblike, v kakršni jo poznamo danes. Slovenski narod je že po naravi muzikalen, zato je popeval in še popeva kot malokateri drug narod.
Da je bila glasbena vrednost slovenske narodne pesmi v prejšnjih stoletjih razmeroma visoka, sklepamo lahko po dejstvu, da je izšlo iz slovenskega naroda mnogo pevcev-glasbenikov svetovnega slovesa; tako n. pr. slavni pevec in glasbenik Gallus-Petelin (1550—1591), ki tvori vrhunec kontrapunktne polifonije (mnogoglasne pesmi). Njegove posvetne in cerkvene skladbe, ki jih je zapustil čez petsto, veljajo še danes za prave bisere svetovne glasbene literature, saj so nkatere prirejene za šstnajsteroglasne zbore. Na te klasične umetnine je brezdvomno nekai vplivala tedanja slovenska narodna pesem, ki je bila zelo raz-, vita v času reformacije.
Malokateri narod je sorazmerno i tako bogat na narodni pesmi kakor ! slovenski. Toda Slovenci nismo bo- \ gati samo po številu pesmi nego tu- I di po lepih in skladnih napevih, ki 1 so bogat zaklad na.jnežnejše umetnosti. Narodne pesmi, ki jih ljudstvo poje navadno triglasno, s,o po veliki večini lirične, nekaj je tudi epskih pravljic, a le malo je junaških pesmi in bojnih koračnic, kar potrjuje miroljubnost slovenskega naroda, ki je raje opeval ljubezen, kakor junake in boje. Naša narodna lizika, ki je morda ena najlepših v Evropi, je zelo mnogovrstna po vsebini in obliki, poje v radosti in bolesti našega človeka, o ljubezni, o zakonu, o družini, o polju, o rožah, o vinu, o smiti, o Bogu itd. Celo i vojaške pesmi imajo skoro vse liri-1 čen značaj. V splošnem izraža naša l
narodna lirika otožnost in odpoved, časih pa tudi šegavost.
Viharnost sedanjih časov in tudi nerazumevanje so najbrž vzrok, da se med nami prezira in zapostavlja naša narodna pesem, s katero bi se lahno bolj ponašali pred svetom; sa.j je ravno petje, s čemer bi se Slovenci lahko bolj skazali pred drugimi narod. Toda kakor se nismo zavedali doma lepote naših krajev, ki so se nam zdeli vsakdanji, tako je tudi z narodno pesmijo, ki jo smatrajo mnogi za “klanfarsko” ali prostaško, kar je seveda zmotno. Mnogi celo zamenjujejo narodno pesem in umetno preporodno.
Kako drugačni so n. pr. Rusi, ki so dosegli s svojimi pesmimi toliko slave! Saj je danes ruska pesem na splošno najbolj cenjena na svetu. Pa ne misliti, da so to kakšne klasične umetnine, katerih imajo tudi Rusi mnogo in ki so prava mojstrska dela, kakoršna premorejo le še Nemci ali Italijani. Kar dela rusko pesem slavno, so preproste narodne pesmi, kakor jih prepeva rusko ljudstvo. In s temi narodnimi popevkami, ki so mnogokrat samo čisto preproste otroške igrice, se ne sramujejo nastopati pravi ruski glasbeni in pevski umetniki ter dosegajo večje uspehe kakor s težkimi modernimi skladbami. V tem pogledu bi nam morali biti Rusi za vzgled. Pa še nekaj bi se lahko naučili od Rusov, ki so v izvajanju svojih pesmi res mo’«tri. Navadno nastopajo brez not; mirno eci, kakor kipi, sledijo svojemu pevovodji (da je mnogokrat težko izslediti solopevea med ostalimi pevci) ter zgleda ves zbor kakor dobro ubran instrument — kar tudi pripomore k dobremu uspehu.
Čeprav tu v izseljeništvu nimamo toliko in takšnih umetnikov kakor Rusi, bi s pravim prednašanjem narodne pesmi naši zbori brezdvomno dosegli več uspeha, kakor ga imajo doslej. Saj je dobiti med nami rojakov, ki iz ljubezni do petja sodelujejo pri raznih društvih ter do-prinašajo, v več slučajih, razmeroma velike žrtve; tudi je bilo po.da-
no mnogo prav lepih pesmi in je bilo zborov, ki so nam bili res v čast. Da ni vedno zadostnih uspehov pri vseh tukajšnjih zborih, je največ krivo to, da preradi sezamo po skladbah, ki so težke tako za pevce kakor za občinstvo. V domovini, kjer je bilo dovolj sposobnih moči in dovolj časa, so se zbori lahko izkazali tudi s kakšno težjo klasično skladbo. Tukaj pa se s takšnimi pesmimi umi ja' veselje pri pevcih, ki postajajo nestrpni pri vajah, in občinstvo jih navadno ne razume ter zato ne zna ceniti truda in žrtev, ki jih je imel zbor s pripravami za takšen nastop.
1
Na tisoče je naših narodnih pes-Mnogo teh pesmi, prirejenih za zbore, je tukaj med nami, a le malokrat je pri nastopih slišati te vrste pesmi. Tukaj v izseljeništvu imamo šeposebn dolžnost gojiti narodno pesem, že radi rojakov ne-pevcev, ki jo premnogokrat zlorabljajo, ko jo “žingajo” v brezkončnost ter je zato v teh slučajih res “klanfarska” in radi nepotrebnega ponavljanja, tudi dolgočasna. Če se pa zbrane kitice te in one pesmi povežejo v šopek ali venček ter bi za vsak nastop skrbno pripravili enega ali več venčkov, bi to brezdvomno vplivalo tudi na nepevce, ki bi skušali posnemati in peti bolje. A dolžni smo še predvsem podati nekaj iz te naše velike in bogate zaloge tudi tukajšnjim ljudem, ter pokazati lepoto in bogastvo kulture našega preprostega naroda.
Čeprav so narodne pesmi razmeroma lahke, ker jih pevci imajo v krvi, bi bilo vendar priporočati, da bi sodelovali pri zborih tudi rojaki, ki imajo nekaj več glasbene izobraz- * *
O MLADINSKIH KNJIGAH,
KI SO!
Nedavno je neki pgledni inzemski list tole zapisal:
‘e več let nisem bral nobene knjige Karla Maya. A v dobrem spominu imam Winnetouja, Old Su-rehanda in Hadži llalefa. Marsikaterega pisatelja iz mladih let sem že zdavnaj pozabil, toda Karel May še živi pri meni in tudi ne bo umrl.
*
Ko sem pred nekaj meseci obiskal svojega znanca, je le-ta udobno sedel v naslonjaču, noge je imel prekrižane, na kolenih je imel knjigo in je zadovoljno puhal dim iz smotke. Položil je knjigo na mizo in je vstal, da bi me pozdravil. Pa je že tako, če te obišče kaka znana oseba, položiš knjigo z naslovom navzgor na mizo, češ poglej, kaj berem! Saj je dobra knjiga hkrati posetnica tistega človeka.
•Znanec pa je dal knjigo na mizo tako, da je bil naslov spodaj, in nisem se mogel premagati, da bi ne iztegnil roke po knjigi.
‘ ‘ O, saj ni nič posebnega! ’ ’
! No, pa sem že prebral naslov: Karel May.
In postarnemu možu, staremu fantu, je, bilo jako sitno, ko sem to storil.
*
“Veste kaj“, mi pravi drug znanec, “ravnatelj ta in ta zbira znamke in novce. Toda, da vam povem, mimo vsega tega in mimo učenih knjig ima tudi nekaj metrov na visoko knjig Karla Maya v omari. Te knjige bere od prvega zvezka pa do zadnjega in začne spet od začetka. A to na skrivaj. Noče, da bi mu to kdo omenil.’
*
Ko je moral‘moj prijatelj, slikar velikega imena, za nekaj časa v bolnišnico, je zahteval, čim se je zbudil iz narkoze naj mu prinesejo knjigo Karla Maya.
*
“Ali imate Karla Maya v knjižnici?”
Ravnatelj mestne ljudske knjižnice skomigne z ramami, rekoč: “Kajpa, saj Karel May ni nobeno posebno slovstvo in dolžni smo, da dajemo mladini le dobre knjige. Toda tako povsem brez Karla Maya le ne moremo shajati. Zato pa ga tudi imamo. In nobenih knjig mladina toliko ne zahteva, ko knjige Karla Maya. Kaj hočemo? Toda v našem katalogu ga ni.”
in uverjeni greste iz BANKE HOLANDES UNIDO, ker ste gotovi, da se bo vaš nalog z največjo varnostjo in hitrostjo izvršilo.
.. .in če do sedaj še niste nikoli z nami poslovali, zaupajte popolnoma našemu
JUGOSLOVANSKEMU ODDELKU
kjer vas postrežejo v vašem lastnem jeziku.
BANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAL BUENOS AIR,ES,
Casa Central: 25 de Mayo 81
Agencia No. 1: Corrientes 1900 • Agencia No. 2: Cabildo 2426/30 DIRECCION GENERAL: CURACAO
J
be in več čuta za estetičen nastop. Potrebno je to predvsem za sestavljanje venčkov, pa tudi za pripravljanje nastopov pred tujo bolj izbrano publiko, pred katero bi se morali pokazati z našimi narodnimi pesmimi vselej, kadar se nudi prilika.
I. P.
Voditeljica neke mladinske založbe pravi: “Javno'seveda odklanjam Karla Maya, saj mora knjiga mladini nujati same dobrine. Vendar, kaj vem, tako povsem brez Karla Maya le ne prebijemo. Imamo ga nekaj zvezkov, a javno in uradno ga seveda odklanjamo.”
*
“Karel May — zmeraj so ga pristni fantje radi brali in ga še zmeraj berejo. Ljudje smo zoper tebe in smo zate, ni te v katalogih in nisi javno in uradno priznan — vendar te bodo pravi fantje še vedno radi brali.”
* •
Tako ta list. Pri nas — kadar ne zaleže za mir v hiši ne to ne ono, zaleže Karel May. Fantje ga bero in v hiši je tiho ko v cerkvi.
IMEJTE SRCE ZA OTROKE
Timoteju je bilo devet let. Bil je ubog najdenček, toda pogumen deček. Zaradi deklice, ki so jo naziva-li Gay, se je igral potujočega viteza. Pa ne za šalo. Gay je v resnici potrebovala zavetnika. Zakaj bila je zelo lepa in šele štiri leta stara. In pustili so jo samo na pragu sveta, kakor tudi Timoteja.
Timotej in Gay sta bila v reji. Neznani ljudje so nekaj časa plačevali stari izprijenki v najbolj zanikrni četrti Bostona, da je pazila na otroka. Toda ko je ta ženska umrla, ni nihče vedel povedati, odkod da sta in tako se pišeta rejenca, ki ju je zapustila. Sosedje so ugibali, kam bi zdaj z otrokoma in nazadnje odločili, da ju bodo poslali v kako sirotišnico. Naključje pa je hotelo, da jih je Timotej slišal. Pri priči je sklenil, da ne bo tako. Naložil je deklico kar na doma stesan voziček in jo odpeljal. Gay ne sme v nobeno sirotišnico! Gay mora imeti dom! Timotej se je odpravil z njo na pot v neznane kraje, ker ji je hotel najti dom.
Ustavila sta se šele, ko se je sonce že pripravljalo, da pojde v zaton. Zaprašena in lačna sta obstala pred lično kmečko hišo, ki je bila ograjena s pobeljenimi količki ni kraj katere so bili ko na straži visoki' bresti Timotej je menil, da bi tu kar bilo zanju in potrkal na vrata.
V tisti na zunaj res Čudni hiši pa je bilo življenje pusto. V njej je samotarja zagrenjena stara gospodična Vilda Cummins, ki je bila zaprtega srca. Ko je odprla vrata in za-
gledala na kamniti plošči pred hišo ta dva begunca, so jo začeli sprehajati čudni občutki. Kaj neki hočeta! Popotna otroka pa sta jo p.vi-čakujoče gledala in Timotej je po-vprašal: “Prosim, ali bi potrebovali tu kaj otrok?”
Kaj takega! Toda do živega je šlo vsem, kar jih je bilo v hiši. Hlapec je sodil, da bi ne bilo narobe, če bi otroka ostala. Mislil si je, da bi bila gospodična Vilda potlej kmalu bolj človeku podobna. Tudi dekla Ana je menila, da bi bilo prav, če bi gospodinja vzela otroka za svoja.
Toda gospodična Vilda se je tresla od jeze in ni marala o tem nič slišati. Sam Bog ve, odkod sta umazana potepenca in ona naj bi si jui navlekla na g.avo! Menda se jim meša! Ali bo torej otroka napodila? Ne, to ravno ne. Vsak čas bo noč in beračka sta lačna in trudna. Nie naj si ne mislijo, da ni dobra kristjana in da neve, kaj si mora šteti v dolžnost. Seveda bo otroka lepo očedila, jima dala jesti in posteljo za čez noč. Toda zjutraj ju bo poslala v sirotišnico. Tako je mislila gospodična Vilda, ko je legla spat. loda ponoči se je gospodiču’ Vildi sanjalo.
V sanjah je morala v slepeči vročini na visoko goro. S težavo se je spenjala po strmem pobočju, veno mer v celo, ker ni bilo nikjer uhojene poti. Vsa upehana je morala naprej med šipkovimi grmi, katerih veje so jo lovile za obleko. Z vrha dol pa ji je pritekla naproti dekli-ea, ki je imela prav tak obrazek kakor Gay. Pomaljala ji je rokice, ko da bi hotela k njej v naročje. Toda gospodična Vilda jo je odrinila. Kako naj bi nosila otroka, ko se je sama komaj prestopala! Ko ji je otrok znova zastavil pot, ga je znova sunila proč in šla spet sama prc ti vrhu. Toda bila je že ob ves pogum. Vse moči so jo zapustile. Ko ji je prišel otrok na pot še v tretje, je bila že preveč obnemogla, da bi ga pahnila stran. In nekako ji je deklica sama zlezla v naročje.
Od tistega trenutka ni gospodična Vilda nič več čutila sončne vročine. Kamni so se ji zdaj sami kot-Ijali izpred nog. Šipki so razmikali veje pred njo in ji delali stezo. Zdaj je lahko zložno šla na goro! Še vedela ni, kdaj je dospela na vrh!
Na vrhu gore pa je čakal angel in vzel gospodični Vildi otroka. Potlej se je angel sklonil, potegnil s prstom po prahu in ji z njim zapisal na čelo: “Kar koli storite enemu teh malih, storite meni.”
Kate Douglas Wiggjn.
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
Slovenci doma in po svetu


VESTI IZ ZASUŽNJENEGA OZEMLJA
Govor dr. Ribarja primorskim Slovencem
Dr. Vladimir Ribar, tajnik jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu, D. C., je sin znanega slovenskega voditelja iz Trsta Otonarja Ribarja.
“Moji drag. p.imosi rojaki:
Danes se obračam do vas kot sin našega solnčnega Primorja in vam pošiljam pozdrave vseh Jugoslovanov iz velike demokratične Amerike, ki niso niti za en trenutek prenehali upati, da pride dan vaše in naše svobode in združitve z drugimi brati Slovenci, Srbi in Hrvati v močni in svobodni Jugoslaviji.
Mi vsi, ki smo morali svoj čas zapustiti Julijsko Krajino in se preselili v svobodno Jugoslavijo, mi vsi smo si postavili kot nalogo, da bo naše življenjsko delo posvečeno našim zasužnjenim rojakom ter jim pomagamo, kolikor je bilo v danih razmerah mogoče. Našli smo vsepovsod v Jugosla.iji razumevanje in veliko ljubezen, ki šo jo naši svobodni rojaki gojili za vas in za našo zasužnjeno Krajino. Posamezne vlade so poskušale olajšati breme, ki vas je težilo, pregovarjajoč z neusmiljenim tlačiteljem in vekovnim sovražnikom našega naroda, s fašistično Italijo Musodinija. Toda vse obljube in zatrjevanja so ostala le prazne besede in neizpolnjena prevzeta ob/eznost. Mussolini se ni nikdar pokazai kot dobro hoteči prijatelj, a njegova fašistična druhal je samo zatirala in ubijala, kar je bilo slovenskega in naseljevala tuje-rodce na našin tleh, kjer je stoletja in stoletja prebival in se trudil naš rod. Abesinsko in sedanjo vojno je ta Hitlerjev “Gauleiter” izkoristil, da je pošiljal naš narod iz Primorja v najhujše sektorje bojišča, samo da naše ljudi iztrebi in uniči. Tudi jih je naseljeval v takšnih krajih, kjer sta jin bolezen in ne.d. avo podnebje decimirala. In sedaj ta isti rimski pajac obljubuje tako zvani “Ljubjanski Provinci”, da se bo čuval njen posebni nacionalni značaj in naša kuitura. Ali ni to naj-večja ironija, da ta človek, ki se mora ravnati po komandi iz Berlina, ki je središče boja za uničenje vsega, kar je slovanskega, da ravno ta človek sedaj obljubuje neko vrsto kulturne avtonomije okrnjenega slovenskega otočiča. Ravno mi Primorci najbolje vemo, koliko so vredne italijanske obljube, ki smo na svoji lastni kom najbolj občutili, koliko “dobrot” nam je v narodnem pogledu dala ta toliko slavljena Mussolinijeva civilizacija in kultura. Celo naše Primorje je ostalo brez ene same slovenske šole, vse naše kulturne institucije so bile uničene, a naše zadruge in druge ekonomske organizacije so bile po faši-sičnih metodah “nacionalizirane”. A to vse pod pretvezo višjega državnega interesa in tako zvane višje kulture. In po vseh teh izkustvih naj Slovenci še verujejo “Gaulaj-terju” Mussoliniju, da bo čuval nacionalno posebnost nove province.
In jeli vsem znamo, kakšna je ta provinca? Ta provinca je le mali košček naše Slovenije, kajti po ukazu iz Berlina fašistični vodja se je moral umakniti iz že zasedenih krajev, da bi prepustil večji del našega ..aroda neizprosnemu in sadističnemu sovražniku današnje civilizacije, hunskemu poglavarju Hitlerju.
Tmindvajset let že tr^i naš narod v Julijski Krajni, vedno upajoč, da pride dan, ko se odpro vrata njegove ječe in da bode tudi on deležen onega, kar vsakemu narodu po naravnem pravu pripada, to je njegova svoboda. In kakor je leta 1914 srbska vlada v Nišu vsemu svetu objavila, da se sr.sku vojska bori za svobodo vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, tako je tudi danes jugoslovanska vlada po svojem predsedniku Dušanu Simoviču izjavila, da so cilji naše borbe ne samo vstajenje dosedanje Jugoslavije, ampak tudi osvoboditev in zedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev iz Isti e, Trsta in Gorice, naših bratov iz Korotana, Zadra itd., — da bo obnovljena Jugoslavija pravi in edini dom vseh.
Našli so se na žalost zopet predvojni in stari državniki na delu, ki nam hočejo tudi sedaj zanikati pravico do našega nacionalnega obstanka. Oni nam očitajo, da smo mi tisti, ki hočemo nekaj, kar nam ne pripada, in da si lastimo pravice do tujega. Jaz bi hotel postaviti samo eno vprašanje: na kateri strani se bori naš narod, a na kateri italijanski?
Slab je izgovor, gospod Sforza, ako pravite, da je italijanski narod potlačen in ne more govoriti, kakor misli. Kako pa je bilo mogoče, da so primeroma mali Jugoslovani mogli zapoditi svojo vlado, ki m odgovarjala njegovemu čustvu in prepričanju, ter sprejeti borbo z neštetokrat močnejšim sovražnikom vedoč, da jin bodo z vseh strani napadli tudi njihovi tako zvani dovčerajšnji prijatelji, a da veliki ita-ijansui narod ni v stanju, da se otrese Mussolinijeve tiranije in “blagodatnega” nacističnega prijateljstva? Pa ni sama fašistična Italija, ki je zanikala pravo našim utemeljenim pravicam in zahtevam, ampaK te elementarne pravice vsakega naroda je zanikal tudi predišistična Italija, kjer je grof Sforza igral prav značilno vlogo. Gotovo, grof Sforza je neizprosen in iskren sovražnik fašizma, a Jugoslavija mu je hvaležna za marsikatero prijateljsko gesto. Toda, če gledamo naše aspiracije tako z nacionalne kakor tudi z geografične strani, bo moral tudi on sam priznati, da so besede našega predsednika vlade utemeljeni in pravični izrazi tudi našega naroda.
Kaj je Italija dala Trstu in Reki, da ne govorimo o Zadru, za časa trajanja svojega režima? Ali jih ni ravno s tem, da jih je priključila “materi” Italiji — z vso veli ra ljubeznijo! — popolnoma uničila?!
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE.
Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah. obistih, .ietrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem Ženske bolezni.
Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo.
RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE. Zdravniški pregled $ 3.—
Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
S U I P A C H A 2 8
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini S00)
Vsak, ki je prišel v ta mesta, je mogel na svoje oči ugotoviti, da so nekdaj cvetoča pristanišča postala ta-korekoč grobnica, kjer je rastla trava po ulicah, kje. s tj, trgo.ina in plo. ba izginila ie teh nekdanjih živih trgovskih središe, in ako ste v intimnem razgovoru vprašali tudi nekdaj gorečega Italijana za njegovo mišljenje, vam je odgovoril, da sta bila Trst in Reno pod Italijo popolnoma uničena in žrtvovana na račun Benete in Genove. In to pa radi tega, ker ta mesta potrebujejo tako imenovani “hinterland”, zaledje, ki je nara\ na življenjska žila za nje. A vse zaledje je naseljeno z našim življem in samo Jugoslavija kot prirodno zaledje je bila v možnosti, da oživi in vzdržuje pravilno funkcioniranje teh trgovsk h središč.
Ali bo mogoče grof Sforza zanikal, da živi' na tem delu preko 6G0.G0j ljudi našega naroda, ki pod italijansko upravo ni imel ne samo nobenin pravic, ampa katera ga je skušala, ta uprava, z vsemi sredstvi uničiti in iztrebiti? Ali ni ravno predfašistična Italija odredila meje, ki so bile prava negacija narodnostnega principa, in ni bila ravno ona, ki nam ni hotela nikdar priznati manjšinskih pravic, med tem ko se je Jugoslavija obvezala in dala neznatnim italijanskim manjšinam vse privilegije narodne skupine, ki je štela le nekoLo tisoče/ oseb?
S tem seveda še ni rečeno, da bi ne bilo možno sodelovanje z našim italijanskim sosedom v bodočnosti. Ravno nasprotno. A ;o sta dva navezana drug na drugega, to sta ravno naša dva naroda, ki se drug drugega izpopolnjujeta. Prostora je za tega in onegea dovolj in ko pride do iskrenega in pravičnega sodelovanja in medsebojnega razumevanja, bosta jugoslovansko in italijansko ljudstvo — ko se bo rešilo fašističnega jarma — mogla zgraditi na tem delu Evrcpe v demokratičnem in svobodnem novem redu ekonomsko in politično organiza ijsko strukturo, ki bo ne samo služila na-
šim narodom, ampak tudi razvitku in napredku srednje in vzhodne Ev- j
rope.
To sem hotel v kratkem poudariti, da boste tudi vi, moji dragi bratje in sestre, vedeli, da se v tej velini borbi za svobodo in preroje-
nje vsega civihzi-anega sveta bije tudi boj za vas in za vašo svobodo in obstanek, in da je jugoslovanska vlada tudi za vas govorila, ko si je t pcsLavila kot enega od svojih glavnih ciljev vstajenje in zedinjenje ¡vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev.
] Danes se bije boj slovanstva proti nadutemu in pohlepnemu nacizma, ker se v isti bOjn. liniji bojujejo z nami tudi naši bratje čenosio-! valu, Poljani in Rusi, in ko zopet j stepa na plan realna in iskrena ide-i ja slovanskega bratstva. Borimo se | za naš obstanen in zn našo svobodo, toda obenem tudi za ohranitev današnje civilizacije in pridobitve svobodnega človeškega duha. Slovani so človeštvu dali že mnogo velikih umov in njiho .o dana.nje stališče, ki so ga zavzeli na strani pravice in pi a v lenosti, je zopet dokaz demokratičnega in svobodnega reda v Evropi. ’ ’
*
Mi primorski Slovenci imamo poleg dr. I. M. čoka, predsednika emigrantskih društev, v inozemstvu tudi dr. Ribarja, radi česar moremo zatrdno upati, da bodo po končani vojni naši kraji osvobojeni in priključeni narodni državi Jugoslaviji.
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
Diplomirana na Univerzi v Pragi in v Buenos Airesu Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 33*9
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik„ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Ate'm MARKO RAn.ATJ
Nekaj drobcev iz pisma v Ameriko
Neka rojakinja iz Pennsylvani,je 1 je poslala Prosveti pismo, katerega | ji je pisala njena sestra iz Gradca na Štajerskem dne 30. junija 1941. Iz tega pisma citiramo le nekaj odlomkov, ki se tičejo slovenskih krajev v bivši Jugoslaviji. Vse drugo v pismu je privatnega značaja in brez p.mena za javnost.
“Gotovo že veš, da je Spodnja Štajerska spet k nam pridružena do Dobrove , kot je bilo prej pod Avstrijo. Ali dol se še ne moremo peljati, ker meja še ni odprta za nas. Veš, to je nekaj groznega. Mi, ki smo od tam doma, ne smemo, tja, toda oni, katerih res ne bi bilo treba, se pa lahko vozijo sem in tja. . . Pa vse bi še nekako šlo, če bi bilo enkrat le te vojne konec... Da bi vsaj enkrat rekli: No, zdaj je pa konec vsega... Pa bo že (zaradi cenzure! op. ur.) naš blagi Hitler vse tako naredil, da bo prav... Drugače nam še nekako gre. živeža i-marno še vedno dosti in dela pa tudi... Tam doli niso nič vojne čutili, samo v Krškem so videli nemške i vojake, to je bilo vse. .. Ni bilo tre-; ba nikomur ‘ajnrikat’ dol na Slo-i venskem...”
taloni v New York, je 12. avgusta povedal uredniku Glasa Naroda — ta je pa razgovor objavil — da je Hitlerjevo povelje, da mora biti Slovenija v treh mesecih popolnoma nemška. Nepopisno je, kako Hitlerjevi gestapovci divjajo na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem. I Najbolj preganjajo in zatirajo in-I telektuaice in javne ljudi. Nobene I izjeme ni za škofa na vrhu do zad-I njega vaškega učitelja.
i
Sadistični gestapovci imajo za Slovence le izraze: svinje, psi, marš slovenische Pakage! ^ Slovence iz j mest in kmetij dan za dnevom od-! važajo v celih trumah v Bosno in I Srbijo. Vsakdo mora pustiti na me-! stu vse svoje imetje, le obleko na ! sebi sme imeti in na roko dobi 200 j dinarjev. Nato jih natrpajo v živin-i ske vagone v to ikem številu, da re-veži ne morejo niti stati. Vsak vagon | je zapečaten in ne sme se odpreti,
! dokler ne pride na določeno mesto’. Vožnja traja več dni in ves ta čas so siromaki zaprti v vagonih kakor živina brez zraka, brez vode in hrane... Jokanje, kričanje, tuljenje v vagonih je nepopisno..,
Zakrajšek je rekel: “Ne pozabite, ameriški rojaki, da so med temi trpini lahko vaši otroci, vaši starši, vaši bratje in sestre ali drugi sorod-! niki, kajti nemška drhal ne pozna izjem. . . ”
i Pater Zakrajšek je povedal, da ni I bezal iz Hrvaške, temveč je odpoto-| val iz Ljubljane kot ameriški državljan s pomočjo bivšega ameriškega konzula Johna Meillyja v Zagrebu in svojega brata Leota iz New Yor-ka. če mu ne bi bila ta dva pomagala, ne bi bil nikdar mogel zapustiti stare domovine.
“SLOVENCI MORAJO BITI UNIČENI V TREH MESECIH!”
Znani pater Kazimir Zakrajšek, ki je prišel pred par meseci z le-
Veliki zavod
“RAMOS MEJIA” Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi
Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdrav Ijenje na podlagi krvne analize (914 I KOŽA: Krončni izpahi, mozoijeki. Izpa danje las. Ultravioietni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez opera cije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneraciji
po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izgubi spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. šib kost si ca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ČREVA; colitis, razširjenje, kronična za
peka.
GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: b-ei operacije in bolečin,
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.—
: PLAČEVANJE PO $ 5,— NA TEDEN I Naš zavod s svojimi modernimi naprava-j nu in z izvrstnimi SPECIJALISTI Je i edini te vrste v Argentini. — I.ečenj j zajamčeno. — Ugodno tedenska mo. plačevanje.
OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE

Facundo Quiroga lázu " U. T. 22 - 8327 DOCK S U D
it
i t
L
....
Naznanjam cenj. rojakom, da imam že za SPOMLAD in POLETJE veliko izbiro najfinejšega blaga. — Cene zmerne!
Delo prvovrstno!
\
Krojačnica
LEOPOLD UŠAJ GARMENDIA 4947 La Paternal Buenos Aires
0k
I-i»,



.
*
Str. 5
Drobne vesti iz
JUGOSLAVIJE
Čez 400,000 otrok odvedenih v Nemčijo!
New York. — (Slavonic Bulletin) — Odkar je bila Jugoslavija okupirana, so naciji s silo odvedli več ko 400,000 slovenskih in srbskih otrok od petega do petnajstega leta starosti v Nemčijo. Večji del pota so otroci morali prehoditi peš in na tisoče jih je med potjo umrlo vsled telesnega izčrpanja in gladu. V Nemčiji dajejo otroke kmetom, pri katerih morajo težko delati in ker ne razumejo jezika, so zaradi svoje “zabitosti” stalno pretepani. . .
*
Radio iz Budimpešte pravi, da vedno več novih nemških časopisov nadomešča domače na Hrvaškem. Najnovejši nemški list v Zagrebu .¡e
“Neue Ordnung”.
*
V	Sarajevu je prepovedano stopili iz hiše na ulico po šesti uri zvečer. Kogar policija dobi zunaj po tej uri, ga odvede v prisilno delovno taborišče. — V vseh hrvaških mestih je prepovedano hoditi zunaj v gručah in kazen za ta prestopek je prisilno delo v taboriščih.
*
V	Zagrebu je bilo ustanvljeno posebno sodišče za “klepetulje”. Hrvatom je prepovedano širiti vesti o bojih s četniki, o aretacijah in eksekucijah.
*
Na podlagi poročila iz Vichyja, Francija, je bila vest o obešenju 102 komunistov v Zagrebu toliko popravljena, da je bilo obešenih 132 oseb in med njimi ni bilo niti enega komunista. Bili so sami Srbi in lojalni Hrvatje.
*
V	Zagrebu prodajajo kruh iz dveh tretjin koruzne moke in ene tretjine pšenične moče po štiri in pol dinarja za 80 dekagramov. V Dalmaciji je koruzni kruh po 6 din kilogram. Prebivalci otokov Korčula, Mljet, Hvar in Brač so brez vsakega kruha, odkar so tam italijanski fašisti gospodarji.
*
V	Hercegovini in Črni Gori ni več videti nobenega domačega moškega razen dece in starcev. Vsi se skrivajo v gozdovih pri četnikih ali pa so bili pobiti oziroma odvedeni na prisilno delo v Italijo in Nemčijo.
*
Črka “V” se širi dalje po vseh mestih Hrvaške in Rosne ter Srbije.
*
Chicago. — Radio iz Berna, Švica, je sporočil 14. avgusta, da je bilo v Traniku, Bosna, ustreljenih s strojnico 70 jetnikov, čez 200 pa ranjenih pod pretvezo, da so hoteli pobegniti. Druge eksekucije so bile v Doboju in Sanskem mostu.
*
Kairo, Egipt. — V tukajšnjem glavnem stanu jugoslovanske armade je začel izhajati srbohrvaški list Jugoslovanski Glasnik, ki se tiska v cirilici in latinici.
LA VERDAD SOBRE DALMACIA
Krojaenica ‘Gorica’ Franc Leban
WAHNES 2191 Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal
Italijani pravijo, da je Dalmacija italijanska, pa hočemo podati pravo stanje te naše .epe zemlje. Podajamo čanek v španščini, ki je povzet iz govora učitelja g. Andreja Kukolja, katerega je imel v radiju v Maga-llanesu.
*
Dalmacia es la mis hermosa y la más pura de las provincias yugoeslavas. Es la tierra del sol, del mar, de cientos de islas, de eterna belleza natural, y la más rici en su monumento , seculares. Ella es la cuna del renacimiento yugoeslavo, de la literatura yugoeslava y la patria de grandes artistas, literatos y políticos yugoeslavos, como sor:	Ivan Mes-
tro kič, esculto mundialmente conocido; Ivan Gund 11c el inolvidable peeta de incomparables joyas de la literatura yugoeslava, y Frano Supi-jio el gran lides político yugoeslavo durante la pasada guerra mundial, i que ofreció e¿ saerircio de su vida ! por sus ideales patrióticos.
Dalmacia es la parte de Yugoesla-I via, su corazón y su tierra más que-; riela, porque durante siglos fué el | baluarte de la ideología nacional yugoeslava y el centro de cultura de nuestro pueb o.
Dalmacia fué el freno contra las injustas pretensiones de la orilla contraria y así pudimos conservar para nosotros y nuestros hijos esta piedra preciosa, la más querida de la corona yugoeslava.
Aprovechando esta oportunidad deseamos demostrar, en esta tierra democrática, donde la palabra y el pensamiento son libres, y con datos extraídos de las estadísticas oficiales italianas y yugoeslavas, la verdad real de los italianos en Dalmacia.
Ultimamente Italia se adjudicó la Dalmacia, provncia a la cual los italianos consideraban desde muchos años tierra irredenta, pero si analizamos los diversos factores que contribuyen para que cierto territorio pueda considerarse irredento, llegaremos a la conclusión de que tal nembre jamás podran daile los italianos. Tanto la historia de Dalmacia, como asimismo su población eminentemente eslava, demuestra que Dalmacia no podrá en ningún caso constituir por mucho tiempo, parte integrante de Italia.
Según estadísticas oficiales yugoeslavas había en el año 1924 en Dal-macia 788.000 habitantes de los cuales 5.627 eran italianos. Los escritores y propagandistas italianos manifiestan que estos resultados son falsificados, pero las cifras que estos indican tampoco pueden demostrar que Dalrr acia sea italiana, sino todo lo contrario.
A. Brunialti y S. Grandi en su gran obra “II Mediterráneo”, Torino 1922, Vol. II, pag. 10011, dice que en el año 1910 había en Dalmacia 610.669 croatas, y 18.028 italianos. A. D’Alia en su libro “La Dal-mazia d’oggi”, 1928, cree al igual que Umberto Nami, “Italia e Jugoslavia”, que en Dalmacia habitan 40 000 italianos. Oscar Randi, “La Jugoslavia”, Napoli 1922, dice que, en toda Yugoeslavia viven 16.000 italianos. B. Mussolini, Firenze 1923, baja este número a 9473.
Pero cuanto pueden interesarnos las opiniones de escritores italianos, más ha de interesamos las estadís-
ticas oficiales del Ministerio de Relaciones Exteriores de Italia del año 1927, cuando se publicó por primera vez en Italia un dato oficial al respecto. Según dicha estadística vivían en el año 1927 en toda Yugoeslavia 14.329 italianos de los cuales en Dalmacia 6.802 “Censimento degli Italiani all’Estero alia mettá del anno 1927”, Roma 1928, pág. 199	201. Estas cifras las acepta el
“Calendario atlante de Agostini”.
El Dr. Ivo Rubic, en el año 1929 publicó el fruto de largos estudios e investigaciones, referente al número de italianos que viven en Dalmacia, demostrando que el número de estos últimos es inferior a los consignados en la esta'Estica ofi ial italiana. He aquí los datos según Rubic, para las localidades en las cuales hay en Dalmacia italianos, porqpe hay más
El número total de italianos en i Dalmacia era el año 1926: 5.627, pe-o ya en el año 1929 este número disminuyó notablemente porque e-mDra on 714 italianos.
Si nos fijamos en el número abso-j luto, \ emos que solamente en 16 localidades hay más de 50 italianos, i La tesis, da la prensa itahana, que en las ciudades los italianos forman mayoría, es absurda, porque ni siquiera en una sola localidad, sea ciudad, pueblo o aldea, los italianos no forman mayoría, hecho que no ocultan las estadísticas oficiales de Italia.
Pero hay otro dato que nos interesa y que pod íanos reproducir de la o" ra ya citada, o sea cuantos de los 4,913 italianos, son de sangre italiana. Aquí nuevamente los italianos se llevan la peo: parte. De los 759 italianos de la 7ocalidad de Krk el 45% tienen apellido eslavo o sea 344 de los llamados italianos de Krk son
Bajni Rab v Dalmaciji
de un 85% delocalidades y en las cuales no hay un solo italiano:
Localidad Dol
Drenova Drniš Dubrovnik H/ar Iz Veli
Kaštel Sučurac
Knin
Koločep
Komiža
Korčula
Kotor
Kovačič
Kraljeviča
Krk
Lopud
Mamrska
Mokošica
Olib
Orebič
Pag
Postira
Rab
Silba
Sinj
Skradin
Smilčič
Solin
Split
Šibenik
Vrfcoska
Trogir
Zlarin
Zaion
Habita tes 715
1.380 1.750 8.593 2.150 1.753 1.860 1.600
218 3.528 1.978
2.380 733
1.198 1.760 347 2.200 213 1.331 610 4.800 1.418 963 1.100 2.875 650 619 2.396 46.037 14.500 968 1.296 1.980 40
Italianos
9
380
11
503
89
21
26
5
5
19
137
4 7
29
759
5 2
6
22
9
88
19 128 145
15
24
10
89
1.309
123
13
132
20 7
Hay además algunas localidades adonde viven uno o a lo sumo dos italianos.
A base de la estadística elaborada por el Dr. Rubi' que difiere tan poco de las estadísticas oficiales, sean estas yugoeslavas o italianas, podemos sacar las siguientes conclu-
’ ¿ á
aquellos que después de la guerra de 1914-1918, optaren por razones de conveniencia económica, por la naciona idad italiana. En Silba la proporción es todavía peor para los italianos, pues de los 145 “italianos” solo 15 personas tienen apelli- ¡ do italiano, o sea el 10%, de modo j que solo un 1,36% de la población j de Silba son verdaderos italianos.
En Krk, Silba, Rab, Suiak, Dre-nova y algunas otras localidades muchas personas, después de la primera guerra mundial, optaron por la naciona1idad italiana, porque como casi la totalidad de la marina mercan e austri ca pasó a poder de Italia, los trip lantes de los barcos se vieron en Ja necesidad de optar por esta nacionalidad, ya que -en aquel momento Yugoeslavia no tenía aún su flota rropia para dar ocupación a esta gente.
Resumiendo todo lo expuesto, vemos que en Dalmacia ,ñvía-' on el año 1929 solamente 4.913 italianos, cifra que ha disminuido a_io tras r ño, de modo que, en el año 1929 so lamente el 0,62% de la población de Dalmacia era ds naoionali:'ad italiana y un 99,28% de nacionalidad yugoeslava, siendo el resto de 0,10% de otras nacionali ’ades. También vemos, de los 4.913 italianos solo 1.403 tienen apellido italiano y 3.610 apellido eslavo, lo que da un 0.19% de pob ación de origen y nacionalidad italiana, de modo que, cuanto más analizáramos los derechos de Italia sobre el territorio de Dalmacia, llegaríamos siempre a la conclusión de que dicho; “derechos” pueden existir so amente en la cabeza de los chauvinistas italianos.
I Si analizamos la cuestión desde la 'parte histórica prescindiendo de la 1 paite étnica, vemos que en Dalma--J tia desde el año 551 cuando llegaron los croatas y en las vecindades de Split se coronaoan los duques y posteriormente los reyes de Croacia, jamás Dalmacia perteneció a Italia, Hubo un tiempo cuando Venecia estaba en la cumbre de su poder, que algunas pocas localidades dalmatas reconocía-, al protectorado de Venecia, pero nunta esta ha considerado a Da macia como territorio suyo.
En Dalmada encontramos qa desde los primeros siglos monumentos escritos en lengua croata mientras en otras provincias de Cro cia toda-
ía se escribía sol mente en latín según costumbre de aqnel tiempo en Europa.
Ahora bien, si los italianos creen que Dalmacia es italiana porque en siglios pasados a'gonas pocas localidades de esta pro/incia reconocían ai protectorado ds Vene iá, entonces Yugoeslavia podría haber reclamado para sí a Venecia, misma, porque esa ciudad pagaba por ciento dos años un considerable tributo a los reyes de Croacia, para que estos les permitieran navegar por el /.driáticc y para que les protegieran en la navegación, de los piratas que abundaban entonces, y reconocía Venecia que Cro cia era la dueña de Adriático. Sería absurdo que Yugoeslavia, reclamase para sí a Ve-necia, pero Jos derechos de Italia son aúi menores sobre Dalmacia!
Ni la Venecia Giulia (provincias
e Istria, Gorizia, Trieste) que desde el año 1918 forma parte del Reino de Italia tiene una población que fuese en su mavoría italiana, porque e’ 81% son eslovenos y croatas, 1,5% austríacos y 17,5% italia-nes, de modo que ni la provincia limítrofe a Dalmacia es italiana por su población.
Todo esto que abo~a sucede en territorio y con territorio yugoslavo es de corta duración y nosotros confiamos que nuestra justa causa triunfará aunque sea mediante grande; sacrificios. Esto nos garantiza no solamente el imperativo de nuestra voluntad, sino que también la uránime decisión de nuestro leal aliado, el Imperio Británico, Estados Unidos de América y Rusia, que lucha por una vida futura más libre y más feliz, no solamente de sus pueblos, sino de todos los pueblos que hoy yacen baío el látigo del totali-tarizsmo y la fuerza bruta del Eje!
Trgovci in obrtniki!
Oglašajte v “Slovenskem listu ”, da Vas bodo naši ljudje poznali!
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Černič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
II. T. 54 - 3588
sienes:
PRVOVRSTNA KROJAÖNICA
“LA ESTRELLA”
ZA OBLEKE, SUKNJE IN PERAMUS
V ZALOGI VELIKA IZBIRA BLAGA ZNAMKE SUPERLAN
Stanislav Maurič
TRELLES 2642 — Buenos Aires U. T. 59-1232
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 od 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO BARTOLOME MITRE 1876
j ZOBOZDBAVNIKA j DRA. SAMOILOVIC } }	de Falicov in
j DR. FELIKS FALICOV
? Sprejemata od 10 do 12 in od |	15—20 ure.
I DONATO ALVAREZ 2181 *	U. T. 59 - 1723
m
Técnico Constructor
Proyectos - Planos Trámites
Ir
Ilomigón Armado - Firma de los Planos Pedro Morán 5130 Buenos Aires U. T. 50 - 5585
I FOTOGRAFIJA
I “LA MODERNA”
I VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
$ Ne pozabite
| FOTO “LA MODERNA”
I	S. SASLAVSKY
j Av. SAN MARTIN 2579 | Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363
Vlila Devoto U. T. 50-0277
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici “Raw-son”, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Gene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
ZA POUK IN ZABAVO
Tragedija človeštva
Stara judovska pripovedka pripoveduje o umetnem človeku, ki se je imenoval Golem. Zaradi nepazljivosti njegovega stvaritelja, to je naravnega človeka, pa je Golem postal gosp „do alec in kočao celo uničevalec pravega nara nega človeka. Golem torej, ki je bil proizvod človeškega razuira, je postal orodje in sreds.vo, s katerim je človek bil uničen. Njegov proizvod mu je zrastel čez glavo in postal močnejši kot človek sam.
Ta stara judovska pravljica nas v marsičsm spominja na žaloigro, ki so odig.avp, v sodobnem življenju, človek je ust aril čudovito dovršeno tehniko, ki pa je za njega postala uničujoča znanost. Tehnika je v novodobni evropski kulturi zadobi-la tolikšen razmah in tako veliko silo, da je evropski človek ne more več obvladati, ampak je sam postal njen sužsnj. Novodobna kultura se tako uničuje iz same sebe. Uničuje se zaradi t:ga, ker ni v njej več pravega ravnovesja. Modemi izraz za Golema je danes — robot. To je človek-stroj, ki je na nekaterih svetovnih razsta ah vzbujal naj večjo pozornost. Ljudje so ga občudovali kot tehnično čudo, prav tako kakor so baje v pravljici tudi strmeli v Golema. Zdi se, kakor da je evropski človek na nek načih zaslutil usodo, ki se mu plete iz kulture, ki ustvarja robote. Imamo v literaturi tudi več posrečenih pesnitev in celo romanov, ki obdelujej o problematiko robota. Nekateri so imeli tudi priliko, da so gledali v Wegenerjevem filmu znano igro po Meyrinckovem romanu, ki nazorno prikazuje usodo čLveka pod oblastjo robota.
Ljudje se za ta vprašanja zanimajo zaradi tega, ker slutijo, da se ob njih na nek način dopolnjuje njihova lastna usada. Robot je postal usoden za naše življenje. Mi, ljudje 20. stoletja, nismo vež gospodarji nad našo tehnično civilizacijo, ampak smo postali njeni sužnji. To nam je pokazala že svetovna vojna 19 4—1918, a še bolj prepričevalno nam to dokazuje sedanja vojska. Vsi mehanizmi, kar smo jih iznašli, so postali sami svoji, samoupravni in so si dali svojo la tno zakonitost ter se ne puste več voditi od človeka. Tehnika. gospodarstvo, politika, vojska ne poslušajo več človeka, ampak se ravnajo po svojih lastnih postavah Morda se še kdo spominja na pričetek vojne leta 1914. Tedaj so zelo vplivne evropske osebnosti posredovale pri ruskem carju, naj bi zaradi ohranitve svetovnega miru Rusija ustavila mobilizacijo. Toda iz Petrograda je prišel odgovor, da bi tudi pri najboljši volji tega ne bilo mo" oče več storiti iz
ki ga je sam ustvaril. Zdi se, da ne more več po svojih željah obračati tega strašnega vojnega orodja. Tragedija, ki jo slika židovska pravljica o Golemu, se danes uresničuje v najstrahotnejših dimenzijah. 1
Drin
Barka in Bengazi
Iz Tobruka, vojnega pristanišča in važnega letalskega oporišča, je 70 km preko puščavskega pogorja Akaba, ki mu Italijani pravijo Mar-marica, do vzhodnega rodovitnega dela pokrajine Barke. Akaba je ap-neniška planota, ki se od vzhoda dviguje do višine 500 in celo 800 m, proti morju pa naglo pada in se le v nekaterih predelin znižuje postopoma. V morje moli v podobi -polotoka, od treh strani obdanega z morjem ter pristopnega po morskih vetrovih ter padavinah. Dežja pade v tem predelu do 500 mm. Apneniška tla vsrkajo vase vso vodo, zato tu ni niti ene reke, pač pa obilica izvirkov, studencev, luž in jezerc, na severnem bregu se najdejo celo manjši potoki. Na rodovitni rdeči glini obrežja dobro uspevajo razne trave, grmovje in drevje, zlasti smokve, nizki hrast in ciprese. A-rabei imenujejo ta predel Zeleno pogorje.
Jrroti jugu prehaja Barka polagoma v Libijsko puščavo s peščenimi sipinami. Dočim se severni del zaradi rdeče ilovice imenuje Rdeča Barka, pravijo puščavskemu delu Bela Barka. Vasi je v Rdeči Barki mnogo in zemlja je dobro obdelana. Domačini so pestra zmes Feničanov, Grkov, Rimljanov in Egipčanov. Kasnejši priliv Arabcev je prevladal popomoma in danes vsi domačini govore arabski in so muslimanske vere. Italijanski konzuli so svoj čas cenili število domačinov na 35U.OOU. V bojih, ki so trajali nepretrgoma od leta 1911. do začetka 1932., se je precejšnji del domačinov preselil v Egipt, mnogo jih je poginilo v bojih in v pomanjkanju, ki je bilo posledica dolgotrajne vojne, tako da so jih 1. 1936. našteli le še 132.000.
Italijanska oblast in uprava ima svoje središče v Benghaziju. Okolica tega mesta ni bogve kako rodovitna, ker so tla prenasičena s soljo, ki se pridobiva in tvori znaten vir dohodkov. Nad nizkimi hišami mesta Bengazi kraljuje na griču stara trdnjava, ki je bila že v turških časih sedež oblastev ter posadke. I-talijani so zgradili nov del mesta z lepimi modernimi stavbami ter prelepo katoliško katedralo. Italijanskih priseljencev je kakih 50.000, ki so deloma kmetovalci, deloma trgovci in delavci. Pristanišče, ki ga tehničnih ¡ zanaša pesek, je oblast obdala z ve-
vzrokov”. Potem so si diplomati pri zadevali, da bi vojsko vsaj “omejili”. Toda vse je bilo zaman. Vojni stroj je že stekel in je divjal dalje, ne da bi se oziral na človekove želje in njegove zapovedi. Vojna vihra se ni dala več ustaviti. Vojska ni bila več sreds.vo politike za dosego določenih' političnih ciljev, ampak je postala absoluten vladar nad narodi in njihovo usodo. Nad to strahotno pošastjo so se mnogi misleči duhovi zgrozili in hiteli pisati knjige in pos.a ljati teorije, da vsaj v bodeče vojna umetnost ne sme poznati drugih ciljev, kakor pa jih bo naj strožje določala in omejevala politika. Toda izb uh nove vojske in njeno razširjenje nam dokazuje, da je vojska sila, ki ni več v človeški oblasti, čim se po avi med narodi. Poznavalci zgodo ine vojska pravijo, da se je v Napoleonovih vojskah pr ič pokazalo stremljenje vojnega stroja, da hoče biti avtonomen in da se ne pusti voditi od človekovih rok. Zadnja sveto /na vojska, pa tudi dosedanji potek nove vojske, nam jasno kaži, da je vojska res avtonomna sila, l.i ima za svoj cilj splošno uničsnje. Povojni politiki so ustvarili mirotvo.no Zvem narodov, ki pa kljub svoji grandioznosti ni bila v stanu, da bi preprečila rove vojske. Mnogi si stavljajo vprašanje, ali ni ničesar, kar bi moglo uničiti vojni stroj, preden nas bo on vse pod seboj pokopal? Toda zdi se, da človek ni več gospodar vojnega stroja,
. likimi pregradami, ki se še vedno i ojačujejo. Mesto je dobilo svoje ime po glasovitem muslimanskem svetniku Ben Ghaziju, ki je tu pokopan. Staro grško mesto, ustanovljeno okoli 1.500 pred našim štetjem, se je imenovalo Euhesperides, kasneje pa Berenike, na čast ženi tretjega egiptskega vladarja iz rodu Ptolo-mejcev.
Od Tobruka 150 km proti zapadli leži mesto Derna, ki ima preko 10.000 italijanskih naseljencev. Se 160 km proti zapadu od Derne leži Barka, italijansko Barce, po kateri je ves polotok dobil svoje ime. Barka leži v globoki, 30 km dolgi in 12 km široki dolini. Ustanovili so jo grški naseljenci 1. 551. pred našim štetjem. Enajst stoletij kasneje so mesto osvojili muslimani. Zavojevalec Amr je sklenil s tamošnjimi kristjani posebno pogodbo. Pustil jim je vse imetje ter popolno samoupravo, naložil jim je le letni davek 13.000
zlatnikov. V kasnejših nemirnih časih pa je mesto bolj in bolj propadalo in prebivalstvo se je pomusli-manilo ter se preselilo v bližnjo pokrajino Merdž. Italijanska vlada je obnovila mesto Barko ter jo zvezala s 100 km dolgo železnico z Bengazi jem.
Barka je imela svoje posebno pristanišče Ptolemais, današnjo Tol-mejto, odaljeno kakih 30 km v se-verozapadni smeri. V tem mestu in v okolici Barke je deloval znameniti škof Sinezij. Rodil se je na veleposestvu svojih staršev v okolici Barke 1. 373. V Aleksandriji je poslušal filozofske nauke pri zadnji paganski profesorici filozofije Hipa-tiji. Po študijah se je vrnil domov ter se popolnoma posvetil knjigam, lovu in gospodarstvu. V tridesetem letu je še enkrat posetil Aleksandrijo ter se tam poročil s svojo ljubeznijo iz dijaških časov. Močno se je zanimal za javne posle mesta Ptoio-mais in hvaležni meščani so ga izvolili za svojega škofa. Sinezij pa dolgo nihotel prevzeti škofovske časti, ker se ni hotel odpovedati posestvu, knjigam in ženi, ki jo je iskreno ljubil. Aleksanudrijski patriarh Teo' fil pa je Sinezija na vsak način hotel imeti za škofa, zato je sprejel njegove pogoje ter ga posvetil. Kot škof se je Sinezij izvrstno obnesel. Vodil je ceste obrambne vojne proti puščavskim razbojnikom, zlasti pa je posvetil svoje moči borbi proti prefektu, ki ni bil niti pagan niti kristjan ter je kršil državne in cerkvene zakone, kjer se je le dalo. Bil je tudi v prijateljskih stikih s sv. Avguštinom.
Iz Tobruka je do najbližje železniške postaje v Barki 310 km. Po vsem obrežju drži asfaltirana cesta do egiptske meje.
Ti predeli so sedaj še vedno v italijanskih rokah, dasi je bilo misliti, da jih bodo zasedli. Angleži. General Waved je namreč začel s svojo vojsko naglo prodirati od egiptovske meje in prišel že do Bengazija. Tu je svojo moč oslabil, ker je poslal močne oddelke svoje vojske v Abe-sinijo. To priliko so pa izrabili Italijani, katerim so prišli na pomoč Nemci, ki se še sedaj dobro ne ve, odkod so prišli, sumi se pa, da so prišli preko francoske kolonije Tu-nez v Libijo ter da jim je Darlan dal razpolago svoje ladje na razpolago za prevoz ravno v času ko je bila Libija v nevarnsti, da jo Angleži zasedejo. Nemci so skupno z Italijani potisnili Angleže nazaj do egiptovske meje in so Tobruk večkrat tudi zavzeli. Končno pa so ga Angleži zasedli in vsa prizadevanja, da bi jim ga spet iztrgali, so se izjalovila.
V splošnem vlada okrog Tobruka mir, le tu pa tam napravijo Angleži kak izpad, da zadajo Nemcem in Italijanom čim več izgub.
>“ •*»*«*•
Dr. Nicolás Mariin
ODVETNIK
ZA TRGOVSKE ZADEVE
Posvetovanje za naročnike Slovenskega lista brezplačno.
ARENALES 1361
U. T. 41-3520, Buenos Aires
Dolžnost vsakega našega človeka je, da je član J.N.O.
Krojačnica
Izdelujem obleke po najnovejši modi. — Cene zmerne.
Rojakom se priporoča
Peter Capuder
Rio Bamba 879, Bs. Aires
Trgovina čevljev
BELTRAM
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
Franjo Patemost, Brazil:
Evropska vojna v luči prerokov
(Nadaljevanje)
XII.
POMEMBNA NAPOVED IZ MAINZA
Ta napoved je bila objavljena v začetku 19. stoletja in govori o delni porušitvi mesta Mainz, ob Renu v Nemčiji, kakor tudi o neki strašni bitki v okraju Westfalije. In kar je še posebno zanimivo, obstoji o tej bitki v Westfaliji, tudi druga stara prerokba, v Nemčiji zelo poznana ter imenovana bitka pri brezi (Pre-fezeiung von der Schlacht am Bir-kenbaum), napoveduje isto kot prerokba iz Mainza, ki se glasi:
Naša dežela bo videla velikansko bitko, ki bo tako krvava in strašna, da se kaj strašilej šega še nikdar ni videlo..., ta bitka bo trajala tri dni in tri noči... Velika nesreča bo zadela naše mesto Mainz in njeno okolico, porušeno bo od ognja in meča; in prebivalstvo bo pomrlo od lakote. Toda pokončanje ne bo popolno, ker prišlo bo zadnjo minuto in sicer od zahoda... ”
“Glavno pozorišče bitke bo pri Hammu, Paderbornu in ob reki Renu. Velikanske trume vojščakov, večje se še nikdar niso videle, se bodo bojevale, in grom z neznansko silo bo bučal po zemlji in zraku; in črni oblaki od dima in ognja bodo zakrili solnce, da se bodo vojaki bojevali tri dni v popolni temi.. . ”
Kar se nanaša na porušitev Mainza, poglejmo še enkrat Nostradamusa, ki nam napoveduje porušitev Koelna od Rusov; Koeln je tudi mesto ob Renu in sicer nekoliko nižje od Mainza: “Armenski veliki vojvoda (Slalin) bo zasedel Dunaj in prodrl do Koelna; vsi svečeniki in večina prebivalcev bodo pobiti, tudi onim iz Mainza no bo prizaneše-no...’
To čisto jasno kaže, da bo ruska vojska prodrla do reke Rena; tudi sv. Anton (nemški) je videl niško in nemško vojsko v bitki v Westfa-liji, ki je bila pokončana od strašne bolezni...
*
Menih SOUFFRAUD (1755-1828)
je zapustil naslednjo napoved:
“Dve evropski velesili se bosta oborožili (Nemčija in Italija) ter naapdli bosta Francijo in druge-evropske narode... toda uničeni bosta od Rusije, ki bo prodrla s svojimi konji do reke Rena ter jim dala pit vode iz nje... pa onostran Rena ne bo prešla...
NAPOVED FRANCOSKEGA MENIHA JOHANN_ SA IZ LETA 1600 P. KR.
Ta prerokba je bila objavljena v pariškem “Figaro” 10. septembra 1915, ter ponatisnjena lansko leto od londonskega lista “The Great World”. V teh napovedbah so rabljene simbolično živali za države; in sicer Angleško predstavlja “Leopard”, Francijo “Petelin”, Rusijo “Beli Orel”, Nemčijo “Črni Orel” in Italijo navadni “Orel”; in ta prerokba se glasi:
“V dvajsetem stoletju po učlovečenju “Besede” (Odrešenika), se bo učlovečil Antikrist, ki bo prinesel na zemljo toliko gorja in zlobnosti, kolikor je bilo Nebeško Učlovečenje prineslo dobrega”.
Antikrist po tej prerokbi ni nihče drugi kot Hitler; in Hitler je tudi Apokaliptična Zver, o kateri pravi sv. Janez, da “kdor ima pamet, naj zračuna številko Zveri, ki je številka človeka in njeno število je 666.” Po grš' i*’ številkah ima ime Hitler število 666.
“Antikrist bo sin iz dežele Luthra, Boga bo klical za pričo, da je Njegov prerok; ta princ Laži bo prisegal nad Sv. Pismom, da je on prava roka Najvišjega, ki ga je poslal, da kaznuje s podjarmljenjem pokvarjene narode.
: :Njegovi nefcrojni vojščaki bodo imeli za geslo: Bog je z nami; in te njegove vojaške trume bodo prave peklenske legije...
“Več časa bo deloval z zvijačo in izdajstvom, ne bo držal dane besede
in ne pogodb (Hitler je do danes prelomil še vse dane besede in sklenjene pogodbe); njegovi privrženci in ogleduhi se bodo razširili po vsej zemlji, (to so 5. kolona, kjer je žal nekaj teh ogleduških izdajalcev tudi med našimi rojaki, ki so v svoji zaslepljenosti nasedli “pobožnim” besedam Antikristovim, ali pa se mu prodali za par Judeževih grošov) ; in on Antikrist bo gospod vseh tajnosti tistih, ki bodo na oblasti...
“Njegov ČRNI OREL (Nemčija) se bo vrgel nad PETELINA (Francija) ga premagal in oskubil, da mu bodo ostale samo ostroge; iznenadif ga bo od druge strani (preko Belgije) in zasedel bo polovico njegove dežele, (vse se je točno izpolnilo) p in Petelin bi bil nedvomno takoj izgubljen, ako bi ne bilo pomoči LEOPARDA (Angleška) in njegovih krempljev...
“Na severu pa bo čuval veliki BELI OREL (Rusija), ki pa bo tudi iznenaden od ČRNEGA ORLA; ta bo pa podlegel po dolgem in strašnem boju močnemu klunu BELEGA ORLA...
“Tedaj bo oskubljeni PETELIN (Francija) dobil nov pogum, in napadel bo ponovno ČRNEGA ORLA in sicer z ostrogami, ki so mu še ostale in bojeval se bo hrabro...
uIn ko bo Antikrist videl, da je izgubljen ČRNI OREL, postal bo zelo besen in večkrat bo prosil za mir; toda sedem angelov, ki jih je poslal Gospod in ki bodo hodili pred vojsko BELEGA ORLA, LEOPARDA in PETELINA in ki bodo razlivali ogenj in jezo Božjo po tej grešni zemlji, ti angeli ne bodo dopustili, da bi se ČRNEMU ORLU dalo mir poprej, predno ČRNI OREL ne bo izgubil zadnjega vojaka in dokler ne bo pobit in potolčen, kakor se tolče žito na podu...
“Več mesecev bodo ČRNEGA ORLA in njegove PRIVRŽENCE (njegovo 5. kolono) tolkli in pobivali, in sicer: BELI OREL ga bo obdelo val s svojim močnim kljunom, LEO-PARD ga bo razpraskal s svojimi močnimi kremplji in PETELIN mu bo zadajal globoke rane s svojimi ostrogami; in da bo poraz Antikrista popoln bo BELI OREL (Rusija) zasedel vso zemljo ČRNEGA ORLA (Nemčije) in onega drugega ORLA (Italije), in iztrebil bo iz zemlje vse privržence in ogleduhe Antikristove, da bo zemlja zopet čista...
“Tedaj bo Antikrist znorel, zgubil bo pamet in umrl bo od vseh zapuščen in proklet.
*
“Dežela ČRNEGA ORLA pa bo razdeljena na več dežel, toda nobena ne bo imela m°čne hiše, ne vojačkov in ne mornarice...
“Tedaj bo začela doba miru in napredka za vse vesoljstvo; vojsk ne bo več in vsak narod bo vladan po svoji želji in božji pravici...
“Jagnje Božje bo vladalo svet in Njegovo kraljestvo bo posvečenje človeštva, kar se bo moglo zgoditi le po porazu ČRNEGA ORLA, ki je simbol sirove sile, ki terpta pravice I slabih...”
Naši čitatelji so videli, da se je večina tega kakor tudi drugih prerokovanj že izpolnilo; in da se bo izpolnilo še ostalo nato gleda in deluje Velika Britanija, kot zaščitui-ca malih, po Nemčiji in Italiji teptanih in zasužnjenih narodov.
(Slede astrologične napovedi)
Ali si že član Jugoslovanske Narodne Obrane?
Ako še nisi, vpiši se!
RESTAVRACIJA
“PRI ŽIVCU”
kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Oprava in sobe za prenočišče popolnoma prenovljene
EMIL ŽIVEC
Osorio 5085 — La Paternal
Nekoč in
Ne bi hotel povedati ne kje ne kdaj, ker bi to morda rodilo kako zamero. Stara stvar je namreč, da se vsakemu zdi, da mu jebila storjena krivica, če pride na dan kaka njegova nerodnost... A vsak smatra — čudno, kaj ! — da je njegova pravica, da se stavljajo v zlat okvir njegove zasluge, bodisi resnične ali pa tudi — umišljene... Saj ni za nikogar skrivnost, da je veliko takih ljudi, ki se imajo za najbolj častite in spoštovanja vredne, kljub temu da drugi o njih povsem drugače sodijo... Je pač tako, da svoje lastne napake vsakdo skuša prikazati s stoo pravičili in nazadnje sam sebi verjame, da .je res tako, kakor si je njegov« domišljija izmislila v svoje opravičilo...
Zato je preveč kočljiva zadeva, če človek pove določno kaj takega', kar ne služi v pohvalo prizadetemu in zato je bilo. .. nekoč in nekje.
Lična hišica! Danes še ni, pa bo neniara jutri, kadar dobi novo obleko v obliki svežega ometa... Toda temu ni kaj prerekati. Hišica je zgrajena po prav lepem okusu in tudi spredaj ima lep prostorček, kjer se bo lahko naselila cvetna pomlad v rožnem vrtičku, ali pa sočna solata ...	. j;•1|
Vse to pride s časom. Saj je morda komaj kaj mesecev, ko so rojaki prišli v ta mladi, še ne dograjeni domek...
Grudasta zemlja, skozi katero je /zhojeua vegasta gaz do vhoda, bolj kaže, da je hišno sbetišče kot bodoči hišni vrtiček.. .
líes da človek ne hodi okrog kot sodni opazovalec in nadzornik higi-jene, toda kjer je pa zanikrnost le preveč kričava, preveč očitna, je nemogoče, da bi tega človek ne o-pazil. Toda... Kdo ve? Saj je treba vse opravičiti. Morda je žena bolna in ne more držati reda... Morda nagajivi otroci vsak hip vse razvlečejo in kdo bi pač mogel vsak trenutek biti njim za petami?
Stopil sem skozi hišna vrata. Nič posebnega in nič obsodbe vrednega ni, če je tlak še zemljat. Vsak mesec nekaj, pa bo koncem leta že vse gotovo! Pa nemara niti to ni mogoče, ker se sedaj dela po malo,
nekje...
a zemljišče je treba plačati, cestne in higijenske prispevke tudi... Od kod naj pride denar za cement in pesek, za tlak in za drugo.... Ni nemogoče, da je gospodarski položaj tega kriv... Mogoče pa je za vsem tem vendarle tudi kaj nerodnosti, če tako čaka hiša skozi več let in bi skrben gospodar že našel izhod, in snažna gospodinja bi tudi po svoje poskrbela, .kako urediti dom tako, da bo lično bivališče urejene družine.
Tam leži en otroški čeveljček, tamle je nogavica, tam kos časopisa, tam spet zvrnjen zaboj na katerem leži ena stekelnica in stoji druga z odbitim vratom....
Čuden prizor je to, ki nikakor ni j v priporočilo gospodinji, ki je prav j tisti hip krmila kokoši zadaj nekje | na vrtu.
Sirota nima časa, tako sem jo opravičil. Kadar bo končala s svo- j jimi živalmi, pride na vrsto hiša in j predno se. vrne mož z dela, bo že vse v vzor nem redu! Da bi le tako bilo res!
Debelo je pogledala gospodinja, ko je slišala moj slovenski pozdrav. Očividno se ji niti sanjalo ni, da živi v Argentini tudi slovenski duhovnik. In tako je tudi sama povedala: da še ni nič vedela o tem... Pa je vendar skoro neverjetna stvar, da bi oseba, ki živi skoro sredi med Slovenci, ki ima nedvomno mnoge poznane rojake, ne bi še nikoli slišala o slovenskem duhovniku, ko je’vendar že 8 let, ko je prišel rajni g. Kastelic in je bilo že nešteto prilik, da bi morala zvedeti kaj o tem...
Pa je na svetu že tako, da se ni ničemur čuditi.
Zato se seveda tudi nisem začudil, ko sem pogledal v kuhinjo, ki je kazala prav enak vzoren nered, kot ga je bilo videti okrog hiše in v veži.
Še v spalnico mi je bežno padel pogled skozi odprta vrata. Na steni je bilo videti nekaj božjega... To je seveda kaj preprosta stvar, kajti stene molijo in kolnejo, vzpodbujajo in pohujšujejo... kakor se pač zahoče gospodarjem v sobi. Vse-kako je dal ta prostor nekoliko pri-
jaznejši vtis — dokler ni moj pogled obstal na postelji z gnusnimi capami... Bilo je ob štirih popoldne ....
Pravim:	nisem nikak nadzornik
snage in reda. Take stvari mi padejo v oči, kadar so prav vidno izpostavljene in kadar je povsem očitno, da nimajo nobenega resničnega opravičila, ker je sama zanikrnost kriva.
Tista oseba, na katero se to nanaša, najbrže ne bo dobila v roke tega branja. Ne bi hotel, da bi se kdo vznemirjal, da “leti nanj” ta spis.
Rad pa bi opozoril vse bralce na veliko važnost reda in snage pri hiši.
Saj je vendar ženi med prvimi nalogami to, da vzdržuje dom v prijetni ličnosti, ki je prikupna za moža, ko se truden vrača z svojega napornega dela. Kaj čuda, če se marsikomu zgodi, da se mu nič ne mudi domov in raje zavije v “bo-liče”, kjer najde več ljubeznivosti, kot pa v lastnem razvrteni domu. Le kaj ga naj vleče domov, če bo pa moral najpcprej po hiši in kuhinji vse pospraviti, prostore prezračiti ... Kaj čuda, če se radi ženine nerednsti razdere družinska sreča... Prav ni. toda zgodi se! Saj je naloga žene, da možu naredi prijetno življenje v ljubkem domu. Z ne-rednostjo pa je kriva, da se družinska sreča razdere.
In nadalje: kje pa naj se nauče otroci reda, če v lastnem domu leži vse v neredu in vse križem. Če ne vidijo skrbne roke materine, ki vsako stvar vedno postavi kamor spada, kdo jih bo naučil reda. Edina stvar, na katero pazi mati je to, da jih odpravi v šolo na vse načine nališpane. Tako se otroci naučijo na kričeče nasprotje med tem kar jenoiri in tistim kar je zunaj. Zunanji videz še spoštujejo, za notranji red jim ni nič.
Kako naj bi bili torej taki otroci krepostno vzgojeni, kajti ista mati, ki ne zna držati reda v hiši in ki ji ni za tisti red nič mari, bo še manj umela vzgajati v otrocih lepe značaje. Trmasti bodo, gizdavi, leni, sebični, nevoščljivi... Ne more biti drugače, kajti vsaka stvar dobi obliko po vzorcu v katerem se izdela...
Naše gore: Stol, na katerem se vidi tudi znamenje križa
Le malo kvader vstran je tudi kapela, kjer bi verska vzgoja vsaj nekoliko mogla popraviti kričeče napake materine zanikrnosti j kjer bi tudn mati dobila kako potrebno besedo, ki bi jo opozorila na velikost in odgovornost zanemarjenih dolžnosti... Toda:	saj nikdar ne
gre ona tja, pa tudi otrok nikdar ne pošlje v cerkve, ker — nima časa! Saj niti vedela ni za cerkev. Niti zvona ni slišala!
Nima časa! Zato ima tak nered v hiši! Nima časa, — zato ne gre v cerkev... Torej gre ves njen čas samo zato, da oskrbuje kokoši! Ni r>a časa niti za otroke, ne za moža, ne za lastno dušo in ne za Boga!
Hladnik Janez
Cerkveni vestnik
26 sept. Maša na Avellanedi. Molitve na Paternalu.
5. okt. maša na Paternalu za Franca Ilnikar. Zapel bo tudi žalni zbor.
Ob 12 uri pri sv. Rozi za Antona Pipan.
Rojakom v Rosarin
Id 6. do 9. okt. bom obiskal rojake v Rosariju.
7. okt. je praznik roženvenske Matere Božje, ki je v Rosariju praznik. Letos pa se tiste dneve vrše velike slovesnosti.
Za Slovence b pri sestrah v ulici Cordoba 1646 sveta maša, ob 9 uri, katere se boste mnogi rojaki z veseljem vdeležili. Tisto jutro bo tudi prilika za sveto spoved v isti kapeli. Povabljeni ste vsi.
Popoldne pa se bi tudi lahko kaj zbrali, da bi imeli nekaj cerkvenega in kaj razvedrila. V Rosariju bo maša tudi 6. in 8. okt. pri sestrah.
V	Cordobo bom nadaljeval pot v sredo ponoči z vlakom in bo sveta maša v četrtek 9. okt. in nato še v petek in soboto obakrat ob 8 uri v cerkvi “La Merced”.
V	nedeljo .12. okt. bom pa že spet nazaj v Buenos Airesu in bo v redu maša na Avellanedi, kot po navadi.
Hladnik Janez
Ignacij Borštnik
Rojen 11. julija 1858 v Cerkljah na Gorenjskem, umrl 23. septembra 1919 \ Ljubljani.
V Ljubljani je obiskoval nekaj razredov gimnazije in učiteljišča ter postal bančni uradnik. Leta 1882 je prvič nastopil na odru ljubljan-! ske “Čitalnice” in odšel 1885 na j Dunaj v dramatično šolo. Naslednje leto se je vrnil v Ljubljano, prevzel vodstvo dramatične šole, prirejal predstave v starem gledališču in igral zopet na eitalniškem odru do otvoritve novega gledališča (1892). Leta 1894 je odšel na zagrebško gledališče, odkoder se je vrnil v Ljubljano par mesecev pred smrtjo.
Borštnika smatrajo za našega najveejega igralca. Znal je varčevati z zunanjimi sredstvi, ostal tudi v izraževanju največjih strasti miren in naraven ter se je poglobil v značaje. Najrajši je igral moderne vloge, naravnost mojstrski starce. Izmed slovenskih je zaslovel kot najboljši tolmač Cankarjevega Kan-torja v drami “Kralj na Betaano-vi”.	*
Caričin ljubljenec
ZGODOVINSKI ROMAN
Nadaljevanje 244
—	Če hočeš, ti dam vse te milijone ljudi, — vzklikne carica Katarina, ki je ves čas motrila nesrečno deklico s strogim pogledom, — te-.ga edinega pa zahtevam brezpogojno zase.
In napočil je trenutek, ko je Elizabeta spregledala.
Če do sedaj tudi ne bi bila vedela vse resnice, je sedaj zagledala strašen prepad, pred katerim se je nahajala.
—	Carica! — krikne Elizabeta Voroncov. — Vi ljubite Potemkina? — Tedaj naj se me Bog usmili!
Nesrečnica dvigne čašo k ustom.
To je storila s pogumno in odločno kretnjo.
Začela je piti.
Z žejnimi požirki je praznila kupo.
Naposled pa ji pade kupa iz rok in se žvenketaje zvali s preproge. Katarina se zgrozi in obrne.
V trenutku, ko je premagala svojo tekmovalko v ljubezni, je izginila njena moč, zapustila jo je ne-ustrašenost, — pred svojo žrtvijo je stala prestrašena, plaha in malo-dušna — sama Katarina Velika se je zgrozila nad svojim dejanjem.
Povesila je glavo in z izbuljenimi očmi strmela v Elizabeto, ki je ležala v najbolj oddaljenem kotu salona.
Stala je tako in premišljevala o svojih žrtvah.
Precejšnje je bilo število tistih nesrečnežev, ki so morali radi nje oditi s tega sveta.
Zdajci pa jo glasno stokanje zdrami iz premišljevanja.
—	Ona umira! — vzklikne Katama. — Umira! Ko pa bo mrtva, bo Aleksander Potemkin moj!
Elizabeta Voroncov je zopet znova čutila vse bolečine, ki jih je morala tedaj pretrpeti.
S svojimi zadnjimi močmi se je še enkrat vzravnala.
Strašne bolečine so jo mučile. Z obema rokama se je uprla v majhen zlat stol.
Na čelu so se ji lesketale velike znojne kaplje.
—	Še nekaj bi ti rada povedala! — je rekla nesrečna deklica s slabotnim glasom. — Vem, vse vem. — Bodočnost se jasno odpira pred mojimi očmi.
Potemkin bo ležal v tvojem, naročju, Katarina! Tvoj bo, Aleksander bo popolnoma tvoj!
Oh, carica vsili lahko človeškim srcem tudi ljubezen! To ti ne bo težko, ker si lepa, zelo lepa!
Kateri smrtnik bi se ti mogel u-pirati ?
Toda, poslušaj me, Katarina, — poslušaj mojo zadnjo prošnjo in mi jo usliši!
Ne prevaraj ga, — ne smeš ga izdati, — ne smeš ga upropastiti, — imej ga, Aleksander naj bo tvoj, — toda bodi mu zvesta — zvesta!
In Elizabeta se zgrudi, kakor da bi jo bila zadela strela.
■ Katarina se nagne k svoji žrtvi.
—	Ali me še sliši? — vzklikne carica.
Dvignila si svojo roko in s tem dala znak, da me še slišiš.
Poslšaj me torej:
Prisegam ti, da bom Aleksandar Potemkina vedno ljubila, da mu bom zvesta in da ga bom osrečila kakor ni še nikdar osrečila žena nobenega moškega!
Ko je Katarina prijela nesrečno deklico za roko, je čutila, da je bila že popolnoma hladna.
Elizabeta je vseto znova doživljala.
je tedaj grof Gregor Orlov rešil, ka-
Premišljevala je o tem, kako jo ko je odšla iz temne carske grobnice in kako je zopet zagledala svetlobo dneva.
Dembinski je divje podil svoje konje.
Elizabeta Voroncov je sedela v kotu trojke, zaprla je oči in se vozila neznani bodočnosti naproti.
172.	POGLAVJE.
V Petrogradu
Po prespani noči po dvornem plesu v zimski palači je sedela baronica Fatima Reninska v svojem budoarju, njen prijatelj in pomagač Julijan Sanderski se je izprehajal po sobi.
—	Tvoj včerajšnji nastop je bil zelo srečen, draga Fatima, — reče Julijan Sanderski in se nasmehne. — Še dva ali pa tri takšne uspehe in brez skrbi bova odpotovala, imela bova dovolj denarja, da bova lahko začela kje v inozemstvu novo življenje.
—	Tale niz biserov je zares prekrasen, — reče Fatima Reninska, ki je motrila bisere v svoji roki. — Debela dvorna dama ni ničesar o-pazila.
Zdajci pa potrka nekdo na vrata.
Fatima hitro skrije nakit, potem pa vzklikne:
—	Naprej!
Na vratih se pojavi sluga.
—	Kaj hočeš zopet? — vzklikne baronica. — Mar ti nisem rekla, da me danes ne smeš motiti!
—	G°spa baronica, prišel je gospod grof Agapov, ki bi rad govoril z vami o neki važni zadevi, kakor mi je dejal — odgovori sluga.
Fatima in Julijan se spogledata.
—	Grof mi je obljubil, da bo danes prišel k meni, — zašepeče Fatima. — ZfR se ini, da bi mi rad nekaj povedal.
Najboljše bi bilo, če bi ti odšel v sosedno sobo. Od tam bi lahko slišal vsako besedo.
Potem pa se Fatima obrne k svojemu služabniku in mu reče:
—	Pripelji gospoda grofa!
Sluga se prikloni in odide, da bi
izvršil povelje svoje gospodarice.
Julijan Sanderski pa hitro odide skozi stranska vrata iz sobe, kjer
je ostala baronica sama.
Fatima vstane s svojega sedeža, stopi pred zrcalo, si popravi frizuro, potem pa se s smehljajem na ustnicah obrne proti vratom, kjer se je pravkar pojavil grof Agapov.
—	Lepo je, gospod grof, da ste bili zvesti dani besedi, — vzklikne ponudi roko.
—	Če imate malo časa, gospa baronica, bi rad spregovoril z vami nekaj besed, — ji odgovori grof, ko ji je poljubil roko.
—	Izvolite sesti, dragi grof, —-ga povabi Fatima in sede njemu nasproti.
—	Dandanašnji so zares čudne razmere, draga baronica, — spregovori grof Agapov, — prepričan sem, da se boste silno začudili temu, kar vam bom povedal.
—	Zadeva je torej neprijetna? — vpraša Fatima.
—	Kakor se vzame, — odgovori grof.
Iz vaših včerajšnjih besed sem spoznal, da ne veste prav za prav, kdo so vaši starši, draga baronica,
—	začne grof Agapov, iz čigar besed si lahko takoj spoznal, da ni prijatelj slepomišenja.
Mislim, da poznam vaše poreklo, to pa je tudi vzrok, da sem prišel k
vam.
Vedno je bil moj najboljši prijatelj pokojni knez Gregor Orlov. Dokler je bil še na vrhuncu svoje moči in mož carice Katarine, nam je bilo vsem v Rusiji dobro.
Ko pa se je carica zaljubila v tistega Aleksandra Potemkina, so nastopili nam velikašem slabi časi.
Toda tudi to bi navsezadnje tiho prenašal, če bi ne bila mojega prijatelja Orlova doletela tako strašna usoda, smrt, ki si je ni zaslužil.
—	Čemu mi to pripovedujete, dragi grof? — vpraša Fatima začudeno.
—	Čemu? — ponovi grof Agapov.
—	Knez Gregor Orlov je vaš oče,
draga baronica Reninska!
Fatima plane.
Nekaj časa ni mogla spregovoriti niti besedice, potem pa je komaj zajecljala:
—	Zato me je torej njegov brat vzel v svojo hišo?! — Gregor Orlov je bil torej moj oče!
—	Da, baronica, toda to še ni vse. Danes boste doživeli še veliko večje presenečenje.
Ali veste, kdo je vaša mati?
—	Ko sem bila še otrok sem vedno mislila, da je črna ciganka Maria moja mati, — odgovori Fatima. — Pozneje sem se prepričala, da me ona samo vzgaja in hrani.
—	Uganili ste, — odgovori grof Agapov. — Ciganka Marfa je bila samo vaša krušna mati, vaša prava mati pa je neka druga žena.
To je žena, ki je najmogočnejša v Rusiji.
Poglejte se v zrcalo, draga baronica Reninska, — poglejte svoj o-braz, premotrite svoje poteze in mi povejte, če niso podobne potezam naš carice Katarine.
Fatima je sedela nekaj časa kakor okamenela.
Zdajci pa ji je obraz zalila temna rdečica, planila je s svojega sedeža in vzkliknila:
—	Katarina, carica ruska da bi bila moja mati?
Kako vendar to?
Mar je to mogoče?
—	Zagotavljam vam, moja draga baronica, da je vse tako, kakor vam pravim.
Carica Katarina se je že pred mnogimi leti poročila z vašim očetom grofom Gregorjem Orlovim, zakon je bil seveda tajen.
Ko ste se vi rodili, vas je odnesel vaš oče k svoji zaupnici, k črni ciganki Marfi, ki vas je vzgajala in ki je skrbela za vas vse do tistega trenutka, ko vas je Aleksej Orlov vzel v svojo hišo.
Fatima se je prijela z obema rokama za glavo.
SLOV
List izdajata "SLOVENSKI DOM’ in KONSORCIJ
LIST
Manica:
PRETENTAL GA JE
Zagorski kmet je peljal z voliče-ma voz drv na prodaj. V strmem klancu pa se je ustavil voz. Voznik je zaman priganjal voliča, ki sta že itak vlekla na vse kriplje. Končno se je še sam naslonil ob voz in potiskal kar so mu dale moči, a vse je bilo zaman. Voz je stal kakor ukopan. Kmeta je začelo skrbeti. V tej stiski je zaklical:
“Oh, da bi mi zdajle kdo pomogel, pa magari če bi bil sam hudobec!’’ Komaj so šle te besede čez njegove us.ne, že je bil peklenski kosmatinec tu. Zasadil je svoje nabruše-ne kremplje v naložena drva in potisnil. Zdaj je šlo kakor po maslu. Kakor bi mignil, je bil voz vrh klanca.
Še preden se je kmet od strahu in začudenja dobro opomogel, se mu je črnuhar zarežal v obraz: “Haha-hehoj! Ali si videl kako znam? Ampak — zastonj se ne bom trudil. Tak bedak nisem! Čez leto dni pridem pote. Pripravi se!” Hudobec je odkopitljal, kmeta je pa zaskrbelo. V hudobčevem obla-stvu — kaj pa mislite... !
“Eh, morda ga pa ne bo”, se je slednjič v mislih potolažil kmet in kmalu pozabil na črnuha.
Leto je hitro minilo. Kmet se je prav tedaj mudil »v gozdu. Nalagal je steljo. Pomagal mu je njegov sosed bajtar Lovrač, silno velik in močan dedec. Imel je košate brke in grdo je gledal. A privzdignil je za dva, če je bilo treba.
Ko je bilo naloženo, je Lovrač skočil na voz. Legel je po dolgem in kar utonil v mehkem listju. Gospodar je pa z bičevnikom napravil pred voličema križ in pognal.
Kmalu nato je na cesti pred njegovimi nogami nekaj začivkalo. Kmet se ¿skloni in zapazi na tleh pred seboj drobnega ščinkovčka, ki ima zlomljeno nožico.
Mcžak je dobrega srca. Ker se mu nebogljeni žvrgolivček smili, ga pobere in vtakne v žep.
Nekako sredi pota, ob njivi, na kateri so se bohotile debele zeljna-
te glave, pa voznik ustavi, da se voliča nekoliko odpočijeta.
Tedaj pa — kakor bi padel iz zraka — stoji pred njim hudobec in zarjovi:
“Hohoj! Prav to minuto je minilo leto dni, odkar sem ti pomagal. Halo, takoj z menoj!”
Kmeta se vragca sicer prestraši, toda pokaže mu tega ne. Trdo mu odgovori:
“Ne grem s teboj. Škoda bi me bilo! ’ ’
“Huuu—”, se mu roga hudobec, “kaj pa vendar znaš, da si tako nepogrešljiv?”
“Čarovnik sem”, samozavestno laže kmet.
“Tako, tako”, se poredno muza vragec, “to bomo pa takoj videli. Če je res kar trdiš, te bom pustil v miru. ’ ’
Nato pobere vrag kamenček in ga spremeni v — živo ptičjo glavo.
“Naredi še ti tako.” veli kmetu.
“To si pa slabo napravil,” se opogumi kmet. “Kaj bo sama glavica. Jaz bom pričaral kar celega ptiča!”
Zdaj tudi on pobere kamenček, ga vtakne v žep in potegne ven — ščinkovčka.
Vrag presenečen zazija, da se mu vidi v kosmato grlo. Nato pa ves besen izruje na njivi zeljnato glavo in jo spremeni v — živo človeško glavo.
“Pa še ti to napravi/ ’ zatuli ves togoten.
“To je zame igrača,” se norčuje kmet in tudi on izruje zeljnato glavo. “Ampak jaz sem pa že drugačen junak. Začaral bom iz te glave kar celega človeka!”
To rekši trešči kmet zeljnato glavo na voz. Lovrač, ki ga je glava precej trdo pobožala po kosmatem obrazu, skoči kvišku in jezno zavpije:
“Kdo si, kje si, da ti zmeljem kosti?!”
Kosmati kopitar se Lovrača tako
prestraši, da pri priči zbeži čez drn in strn. Od divjega teka se mu vname gosta in dolga dlaka. Ves osmojen trešči v pekel. Da bi potem še kdaj nadlegoval kmeta — čarovnika, mu seveda ni hodilo nič več na misel.
UGANKE
Ime njegovo vsem je znano njegovo mesto, njega grad on je zaslovel že prav rano v njem vidimo mi polno nad.
(•H .mp>ci fiG-i-fl)
*
Železna pot se vije preko polja in ravnine skozi hrib se rije spenja se v višine.
("B3IUZ0[a$j)
*
Kdor mene uporabi da daleč govori in cesto se brez mene še tata ne vlovi.
(•UOJORL)
Pavle Gal:
SKOPUŠKI KMET
Pred mnogimi, mnogimi leti je živel bogat kmet, ki je bil velik skopuh. Siromakov in prosjakov ni maral. Pse je ščuval nanje ali pa jih je sam pretepel in spodil od hiše.
Zgodilo pa se je, da sta nekega dne potrkala na njegova vrata dva popotnika. Kristus in sveti Peter. Neusmiljeni skopuh je pravkar sedel pri kosilu. Ko je zagledal popotnika, se je zadrl:
“Kaj bi rada? Hitro govorita!” “Prosiva božjega daru!’ mu odgovori mirno Kristus.
“Takoj dobita bežji dar!” reče kmet in se zlobno nasmeji. Stopi na prag in zažvižga psom. Psi hiti’0 pridrvijo in se dobrikajo gospodarju. Ta jih naščuva na Kristusa in na svetega Petra, toda psi nočejo ubogati.
tiček
Tedaj pa dvigne Kristus desnico in reče:
“Nesrečni človek! Pse ščuvaš, da bi planili na siromaka. Odslej se’boš sam tresel pred vsakim živim bitjem, pa naj si bo človek ali žival. Odrešil pa te bom šele tedaj, ko umre zadnji človek na zemlji!”
Po teh besedah se je skopuh izpre-menii v zajca. Hitro jo je popihal v bližnji log, zan jim pa so zdirjali psi in ga skušali ujeti. Od tistih dob velja zajec za najbolj boječo žival.
Gustav Strniša:
PRAVLJICA .
Danes vam, otroci dragi lepo pravljico povem o blesteči, beli kači, ki hodila je k ljudem.
Mleko je z otroki pila, govorila kot ljudje, kaj je z njimi govorila, tega nihče več ne ve.
In o drobnem biser-polžu še povem, ki je blestel ji na glavi, v zlati kroni kakor solnce je žarel.
Kača bila je princeza, polžek bil njen vdani paž, kača bila je zakleta, z njo blesteči polžek naš.
Oče kralj ju je začaral, hčerko svojo je preklel, ker je poljubila paža, ki bi jo za ženko vzel.
Rešil bi ju, kdor prebrodil bi globokih rek deset, in deset gora prehodil k njima šel v skrivnostni svet.
Tam bi zdrobil kači glavo, potlej s pažem se boril, ter dosegel čast in slavo, saj sam kralj postal bi bil!
Ko pastirček, mali Gregee zvedel je za to povest, se takoj je sam napotil, prek voda, gora in cest.
Ko odseka kači glavo, drobni paž pred njim je stal:
“Za kraljičino in slavo se boš z mano bojeval!”
a
Gregee pa se je nasmehnil: ^“Sam kraljičino imej, le da vaju sem zdaj rešil, spet napotim se naprej ! ’ ’
Pa kraljičina vesela mu je dala kup zlata, in presrečna ga objela:
“Našel srečo boš doma!”
Gregee se domov je vrnil, kupil mnogo je sveta, kjer postal je srečni kmetic — kralj brez krone in zlata!
A. Debeljak:
SKAVTSKA KORAČNICA
Če nisi v Stegu še doslej, sprebrni se ko Savel.
Zapiši v skavte se čimprej, to hoče Baden-Powell.
Početnik naš tako želi, da v vodu bodi kavelj, odločen skavt, junak časti, ne puhel besedavelj.
Prirodo čislaj vsepovsod, spoštuj to božjo čudo.
Na skrbi dom imej in rod in dedov sveto grudo.
V mišljenju bodi vedno čist. smehljaj se, poj v težavi.
Tako gore boš naše list, volčič tako boš pravi.
Le rasti, rasti, skavtski roj, ves svet na plan te zove.
Naš očka je zaspal v pokoj, a čete bde njegove.
*
Nedavno je preminul angleški general, sir Robert Baden-Powell (*1857 - t 1941), ustanovnik skav-
tizma.
Še vedno ni razumela grofovih besed.
Bila je caričina hčerka.
Saj če bi bila to resnica, jo čaka sijajna bodočnost.
Toda stari grof Agapov, ki je carico Katarino in njene muhe dobro poznal, je vedel, da bi bilo nevarno in morda celo usodno za Fatimo, če bi Katarina zvedela, da ta njena hčerka živi, da je odrastla in da se nahaja v Petrogradu.
—	Preden pa preidem na vse ostalo, mi dovolite, draga baronica Re-ninska, da vam povem, kako in zakaj je umrl vaš oče, — spregovori grof Agapov po kratkem molku.
Vedeti morate, kako hudobna, potuhnjena in kruta je carica Katarina proti ljudem, ki jih je nekoč ljubila in ki so ji bili zelo blizu.
Mislim, da ni bilo moškega, ki bi bil tako ljubil carico Katarino, kakor jo je ljubil vaš pokojni oče.
Naenkrat pa se je Katarina zaljubila v Aleksandra Potemkina.
Nekega dne se je vaš oče sprl s earičinim miljeneem in mu med prepirom izbil oko.
—	S.išala sem o tem, — pripomni Fatima.
—	Od tistega trenutka pa je Katarina začela premišljevati, kako ni se mu maščevala.
In njeno maščevanje je bilo strašno.
Niti misliti si ne morete, kako kruto se je Katarina maščevala Gregorju Orlovu, kako peklenski ga je uničila!
Oh, gospod grof, vse to je tako strašno, tako nečloveško in vendar moram zvedeti vso resnico!
—	Poslušajte me torej! — reče gi^of Agapov. — V kratkih potezah vam bom orisal smrt vašega očeta.
Pred svojim zakonom s carico Ka-' tarino, je bil vaš oče ljubimec carice Elizabete.
Tudi iz tega zakona se je rodila hčerka, ki so jo oddali v Nemčijo v vzgojo.
O tej hčerki ni vaš oče ničesar vedel.
Nekega dne je prišel grof Panin v zimsko palačo k carici Katarini s skrbipolnim obrazom.
—	Kaj se je zgodilo, Panin? — je i vprašala carica Katarina, ki je premerila svojega ministra s prodirajočim pogledom. — Vaše čelo je nagrbančeno, vidim, da ste razburjeni. — Mar mi preti kakšna nevarnost?
—	Ne preti vam sicer še tako strašna nevarnost— odgovori minister Panin — toda bojim se, da bi utegnila iz tega nastati velika nesreča, če ne bomo odstranili takoj vseh začetkov.
—	Oh, povejte mi vse, — vzklikne Katarina, — slišati hočem resnico! Za kaj gre?
—	VeLčanstvo — ji je odgovoril minister Panin po kratkem molku,
| — pojavila se je nova nasprotnica in tekmovalka, l.i bi se rada povzpela na carski prestol.
Katarina se je začudila ob tem odgovoru.
—	Kdo je to? Govorite!
Panina so spravile te besede v
zadrego in pogledal je v papirje, ki jih je prinesel s seboj.
—	Gre za hčerko pokojne carice Elizabete, — odgovori Panin — njen oče pa je Orlov!
Katarina se opteče.
Zamolklo krikne in omahne v naslanjač.
—	-Slutila sem, da me je varal. Ha, ta podlež! Medtem, ko je ležal pri mojih nogah, ko mi je prisegal
: da me ljubi in mi je zvest, me je varal s tisto staro Elizabeto! Preziram ga!
Ah, Panin, kako sram me je, da sem pripadala kedaj temu podlemu I človeku!
i — Ne razburjajte se, Veličanstvo, ! sedaj gre za to, kako bi sfttrili to de-| klico neškodljivo.
j —Da, odstraniti moramo njego-| vo hčerko, pa tudi Orlova moramo ! uničiti! — vzklikne Katarina.
Sedaj pa vas prosim, moj dragi Panin, da mi pripovedujete o tej moji novi tekmovalki.
Minister Panin razgrne šop listin, ki jih je prinesel s seboj, jih neko-likokrat prelista, potem pa spregovori z resnim in strogim glasom:
—	Deklica je lepa, trdi, da je bila rojena leta 1772., pravi da je živela v različnih državah pod različnimi imeni.
Sedaj se nahaja v Benetkah, kjer se izdaja za grofico Klariso Pine-berg.
Obrnil sem se na svojega zaupnika, angleškega poslanika v Petrogradu, ki mi je dal točna pojasnila.
Tam živi življenje pustolovke in če se smem zanesti na poročilo poslanika, razpolaga z gromnimi vsotami denarja, — vedno jo obdajajo bogati prijatelji in oboževalci.
—	Oh, ki bi videla sedaj Gregorja Orlova, bi mu z uživanjem zabrusila v obraz:
Tvoja hči, Gregor Orlov, je pustolovka, postala je blodnica, ki si jo lahko vsakdo kupi!
Katarina je planila s svojega sedeža in začela razburjeno hoditi po sobi sem ter tja.
Ali pa veste, kaj je tedaj sklenila?
Načrt, ki si ga je izmislila v tistih trenutkih, je bil podoben delu samega demona.
Poslušajte, baronica, kaj si je Ka-j tarina izmislila.
j Sklenila je, da bo grofa Gregor-| ja Orlova poslala z nekaterimi la-| d jami ruske vojne mornarice v Bell netke z nalogo, naj nevarno tekmovalko ujame in jo živo pripelje v Rusijo.
Grof Gregor Orlov je bil presrečen ko je slišal željo iz Katarininih ust.
i
Še vedno jo je ljubil in upal je, da si bo znova p. idofcil njeno ljubezen in naklonjenost.
Z veseljem je sprejel Katarinino ! nalogo, odplul je z mornarico v Be-
netke, kjer je z zvijačo zvabil lepo grofico na krov svoje ladje.
Grof Gregor Orlov ni seveda niti slutil, da je odšel na to pot, da bi pogubil svojega lastnega otroka.
Ko pa se je vrnil s svmjo ujetnico v carsko Rusijo, ko je izročil lepo grofico Klariso Pineberg krvnikom, je prišel h Katarini po nagrado.
Kar pa je tam doživel, nadkrilju-je vsako domišljijo.
—	Ponudite mi svojo roko, knez Gregor Orlov — mu je rekla carica Katarina, ko je prišla v njegovo palačo in je hotela oditi z njim v njegovo spalnico.
Knez Gregor Orlov zapre vrata, ko je Katarina bila v sobi, po dolgih letih se je nahajal prvikrat z njo v sobi, v kateri sta preživela toliko srečnih trenutkov.
Ko pa je hotel Katarino objeti in jo položiti na posteljo, v kateri se je nadejal, da bo zopet začutil njeno neposredno bližino, je našel v njej truplo, svojo mrtvo hčerko Klariso.
Ne morete si predstavljati, moja draga baronica, kako strašno je delovalo to spoznanje na vašega očeta, na mojega ubogega in nesrečnega prijatelja.
Namesto ljubice je našel mrtvo truplo svoje hčerke, ki jo je kruta carica Katarina hladnokrvno pahnila v temnico in povzročila njeno smrt.
Vaša uboga sestra je umrla v Pe-tro-pavlovski trdnjavi neke noči, ko je Neva nenavadno narasla in prodrla v strašno vodno celico, kjer je bila zaprta mlada grofica.
Katarina je ukazala mrtvo truplo prenesti v palačo Gregorja Orlova in ga položiti v njegovo posteljo.
—	Strašno! — vzklikne Fatima.
—	Ni težko uganiti, kako je bilo tedaj vašemu očetu pri srcu.
Dolgo je klečal ob truplu svoje mrtve hčerke, minilo je dolgo, da se
je zopet zavedel.
Toda ni živel več dolgo.
Prej kakor se je earičinim biričem posrečilo, da bi ga ujeli in zaprli, se je sam zastrupil.
Tako je izginil dober in plemenit človek, uničila pa ga je žena, ki ima toliko grehov na svoji vesti.
Fatima ne odgovori ničesar.
Sedela je v svojem naslanjaču, bila je bleda in je nemo strmela predse.
—	Maščevanje! — je zašepetala čez nekaj trenutkov. — To vpije po maščevanju — po strašnem maščevanju !
—	Res je, kar pravite, — odgovori grof Agapov — ko se je ozri po sobi — vprašanje je samo kako?
Če hočete, da bo maščevanje popolno, če hočete storiti, kar bi bilo najprimernejše, bi morali poznati Katarinino življenje do najmanjše podrobnosti.
Če želite, draga baronica, vam z veseljem pripovedujem o njeni preteklosti.
—	Carica Katarina mi je dala življenje, ona je moja mati — toda to je popolnoma vseeno, — bila je kruta z mojim očetom, upropa-stila ga je — zato pa se ji moram maščevati.
—	Carica Katarina ni bila še nikdar srečnejša kakor tistega dne ko je prevzela vlado.
Izpolnilo se je njeno hrepenenje., njene davne sanje, — postala je ruska carica, vladarica mogočne države — in čeprav je bila ta ogi-om-na država v silne neredu in zelo zaostala, je Katarina čutila v sebi moč, da bi dvignila in osrečila to mogočno državo.
Tako je sanjarila Katarina, pri tem pa je krvava senca umorjenega moža ni motila.
Kaj pa je bil njej prav za prav car Peter?
Bil ji je samo v nadlego in zapreko.
(Nadaljevanje)